Sklep, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje 68. člena zakona o davčni službi

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Vrhunca iz Ljubljane in drugih na seji dne 29. junija 2000

s k l e n i l o:

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 68. člena zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98 in 26/99) se sprejme.

2. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje 68. člena zakona o davčni službi.

3. Zadržanje izvrševanja začne učinkovati z dnem vročitve pisnega odpravka tega sklepa Ministrstvu za finance.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1. Pobudnik v pobudi, kateri se je pridružilo še pet zaposlenih na Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS), navaja, da je davčni inšpektor že od leta 1992. Skladno z 68. členom zakona o davčni službi (v nadaljevanju: ZDS) bi tako moral v dveh letih od pričetka dela DURS, tj. do julija 1998, opraviti strokovni izpit. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-93/98 z dne 9. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in OdlUS VII, 66) pa je dveletni rok za opravo izpita začel teči z dnem uveljavitve predpisa o vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita, napovedanega v drugem odstavku 24. člena ZDS. Glede na uveljavitev pravilnika o vsebini in načinu opravljanja posebnega strokovnega izpita za davčnega inšpektorja in davčnega izterjevalca v Davčni upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/98 – v nadaljevanju: pravilnik) z dne 21. 11. 1998 to pomeni, da bi moral strokovni izpit opraviti do 21. 11. 2000. Ker pa je bil z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 48/98 – ZDS-C), uveljavljenim s 1. 7. 1998, kot zadnji rok za opravo strokovnega izpita določen 30. 6. 2000, meni, da je 68. člen ZDS v neskladju z 2. in s 14. členom ustave. V neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo, kot enim od načel pravne države (2. člen ustave), naj bi bil zato, ker ne glede na odločitev ustavnega sodišča pri določitvi roka za opravo strokovnega izpita ni bil upoštevan dan uveljavitve pravilnika. V neskladju s 14. členom ustave pa naj bi bil zato, ker je, za razliko od zahteve po strokovni izobrazbi (70. člen ZDS), zahteva po strokovnem izpitu neodvisna od števila let delovne dobe, ki posamezniku manjkajo do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine. Ker naj bi pobudniku, po pojasnilih kadrovske službe DURS, kljub temu, da je rok za opravo strokovnega izpita pet mesecev krajši, kot pa naj bi bil glede na odločbo ustavnega sodišča, v primeru, da izpita do 30. 6. 2000 ne opravi, delovno razmerje prenehalo, predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe. V utemeljitev navaja, da naj bi zaradi prenehanja delovnega razmerja ostal brez plače.

2. Glede na pobudnikove navedbe o prenehanju delovnega razmerja je ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) za pojasnila zaprosilo Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: MF), ki je pojasnilo, da ZDS pravnih posledic zaradi neopravljenega posebnega strokovnega izpita ne predvideva. Zaradi tega se uporabljajo določbe zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 – ZUpr), ki v 85. členu določa, da se inšpektor, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita, razreši, z dnem razrešitve pa mu tudi preneha delovno razmerje. MF je hkrati še menilo, da izpodbijana določba ZDS ni v neskladju z ustavo in da tudi ni razlogov za začasno zadržanje njenega izvrševanja. Pri tem je izhajalo iz dejstva, da je poseben strokovni izpit za davčnega inšpektorja po 68. členu ZDS opravilo 382 kandidatov, ni pa ga opravilo le še 9 kanditatov. Od tega jih je 6 v bolniškem staležu in bodo izpit opravljali po zaključku zdravljenja, trije, med katerimi je tudi pobudnik, pa na izpit niso prišli oziroma se sploh niso prijavili. Ne glede na to pa so mnenja, da rok za opravo izpita ni bil prekratek. Poleg tega je bilo med drugim izvedeno tudi usposabljanje za izpit, izpitni roki so bili dvakrat tedensko, kandidati so prejeli študijsko gradivo z viri in vprašanji, ravno tako pa so bile priznane že opravljene izpitne vsebine. V zvezi s pobudnikovo navedbo, da je zahteva po strokovnem izpitu neodvisna od števila let delovne dobe, ki posamezniku manjkajo do izpolnite pogojev za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine, pa MF pojasnjuje, da je bilo z ZDS delavcem, ki se bodo upokojili do 17. 4. 2001, zagotovljeno, da smejo delo, ki ga opravljajo, opravljati še naprej, čeprav nimajo zahtevane stopnje strokovne izobrazbe. Ostale predpisane pogoje pa morajo ti delavci izpolnjevati tako kot tudi drugi delavci DURS.

B)

3. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe, ki za tiste delavce, ki so pred uveljavitvijo ZDS opravljali naloge inšpekcijskih pregledov in so s 1. 7. 1996 postali delavci DURS, predpisuje rok za opravo posebnega strokovnega izpita za davčnega inšpektorja, kar je v bistvu nov pogoj za opravljanje del in nalog inšpektorja, sprejelo. V postopku odločanja bo predvsem presodilo, ali zakonsko določeni rok tem osebam omogoča izpolnitev predpisanega pogoja.

4. Po določbi 39. člena ZUstS sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Na eni strani je treba presoditi, kakšne posledice bi nastale, če izvrševanja sporne določbe ne bi zadržalo, pa bi kasneje ugotovilo njeno neskladnost z ustavo oziroma z zakonom; na drugi strani je treba upoštevati težo posledic, ki bi nastale, če bi izvrševanje sporne določbe zadržalo, pa bi se izkazalo, da izpodbijani določbi ni mogoče očitati neskladnosti z ustavo oziroma z zakonom.

5. Nezadržanje izvrševanja izpodbijane določbe bi pomenilo, da tisti delavci, ki so pred uveljavitvijo ZDS opravljali naloge inšpekcijskih pregledov in so s 1. 7. 1996 postali delavci DURS, do 30. 6. 2000 pa niso opravili strokovnega izpita, tega dela ne morejo več opravljati. Glede na navedbe MF to lahko pomeni tudi prenehanje delovnega razmerja in s tem izgubo vira zaslužka. Na drugi strani pa zadržanje izvrševanja in kasnejša ugotovitev skladnosti izpodbijane določbe z ustavo pomeni le odložitev učinkovanja izpodbijane določbe. Glede na to je ustavno sodišče na podlagi tehtanja navedenih posledic odločilo v korist pobudnika.

C)

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Št. U-I-172/00

Ljubljana, dne 29. junija 2000.

Predsednik
Franc Testen l. r.