Sklep o določitvi načina izvršitve zadržanja 1. točke sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022

Številka:     U-I-104/22-36

Datum:       14. 12. 2022

DOPOLNILNI SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Interzero, trajnostne rešitve za svet brez odpadkov, d. o. o., Ljubljana (prej družba Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d. o. o., Ljubljana), in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Brezavšček Žgavec, d. o. o., Ljubljana, in družbe Surovina, družba za predelavo odpadkov, d. o. o., Maribor, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Senica & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 14. decembra 2022

sklenilo:

Točka 1 sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022 se izvrši tako, da se od 1. 1. 2023 do končne odločitve Ustavnega sodišča namesto 34. do 53. člena, 274. člena ter drugega in sedmega odstavka 275. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) uporabljajo deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20) ter podzakonski predpisi, ki urejajo izvajanje sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti za posamezne proizvode.

Obrazložitev

A.

1. Ustavno sodišče je prejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 – v nadaljevanju ZVO-2) v delu, v katerem ureja sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljevanju PRO). Pobudniki so predlagali zadržanje izvrševanje 2. 2. poglavja ZVO-2. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022 po eni strani upoštevalo, da lahko odloča o predlogu za zadržanje izvrševanja le tistih določb 2. 2. poglavja ZVO-2, ki jih pobudniki izpodbijajo, po drugi strani pa, da se bodo nekatere določbe 2. 2. poglavja ZVO-2 začele uporabljati šele s 1. 1. 2023. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zadržalo le izvrševanje tretjega in četrtega odstavka 37. člena, četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena ter prvega, tretjega, četrtega, petega, šestega, osmega in devetega odstavka 275. člena ZVO-2, ne pa tistih zakonskih določb, ki se bodo začele uporabljati šele s 1. 1. 2023 ali jih pobudniki niso izpodbijali.

2. Ustavno sodišče je sklenilo, da se zadeva obravnava absolutno prednostno. S sklepom št. U-I-104/22 z dne 29. 9. 2022 je sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega do četrtega odstavka 37. člena, prvega in tretjega do dvanajstega odstavka 38. člena, devetega odstavka 39. člena, prvega in petega odstavka 40. člena, 41. člena, tretjega in četrtega odstavka 43. člena, prvega, tretjega, četrtega, petega, šestega, osmega in devetega odstavka 275. člena in drugega odstavka 321. člena ZVO-2. Pobuda odpira številna sporna vprašanja, ki so povezna tudi z učinkovito uporabo prava Evropske unije (v nadaljevanju EU). Ustavno sodišče mora upoštevati, da mora v primeru uporabe pravil EU, katerih razlaga je v izključni pristojnosti Sodišča EU, pri odločanju spoštovati zahteve in pogoje, ki so določeni v pravu EU. Ustavno sodišče zaradi kompleksnosti vprašanj, s katerimi je soočeno, o pobudi za presojo ustavnosti izpodbijanih določb ZVO-2 ne bo moglo odločiti pred 1. 1. 2023.

3. Ustavno sodišče je prejelo predlog družbe Interzero, d. o. o., Ljubljana, in drugih za zadržanje izvrševanja druge in tretje povedi prvega odstavka 37. člena, drugega odstavka 37. člena, prvega, tretjega, desetega in dvanajstega odstavka 38. člena, devetega odstavka 39. člena, petega odstavka 40. člena ter tretjega in četrtega odstavka 43. člena ZVO-2. Pobudniki navajajo, da bo začetek uporabe tistih določb ZVO-2, ki jih Ustavno sodišče ni zadržalo, jim pa pobudniki očitajo protiustavnost, povzročil enake škodljive posledice, kot jih je Ustavno sodišče že ugotovilo v sklepu št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022.

4. Ustavno sodišče je prejelo tudi dopis Ministrstva za okolje in prostor, v katerem navaja, da je sistem PRO, ki je urejen v 2. 2. poglavju ZVO-2, nedeljiva celota. Ministrstvo meni, da bi lahko bilo ogroženo učinkovito delovanje sistema PRO, če bi se po 1. 1. 2023 morale delno uporabljati določbe ZVO-2 in delno določbe Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20 – v nadaljevanju ZVO-1).

5. S 1. 1. 2023 se bodo na podlagi drugega odstavka 321. člena ZVO-2 začele uporabljati vse določbe od 34. do 53. člena ZVO-2, razen določb, katerih izvrševanje je Ustavno sodišče zadržalo. S skorajšnjim začetkom uporabe vseh določb od 34. do 53. člena ZVO-2 so podane drugačne razmere, kot v času sprejetja sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022. Zato mora Ustavno sodišče po uradni dolžnosti pretehtati vpliv zadržanja izvrševanja le tretjega in četrtega odstavka 37. člena, četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena ter prvega, tretjega, četrtega, petega, šestega, osmega in devetega odstavka 275. člena ZVO-2 na učinkovito delovanje sistema PRO.

B.

6. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-104/22 z dne 29. 9. 2022 že ugotovilo, da izpodbijane določbe 2. 2. poglavja ZVO-2 tvorijo bistveni okvir pravnega režima sistema PRO. Zaradi zadržanja izvrševanja posameznih določb v 2. 2. poglavju ZVO-2 in določb 275. člena ZVO-2, ki so urejale prilagoditev izpolnjevanja obveznosti PRO obstoječih proizvajalcev, ni bila mogoča uveljavitev spremenjenega sistema PRO iz ZVO-2. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 320. člena ZVO-2 deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek 20. člena ZVO-1, ki so urejali sistem PRO pred uveljavitvijo ZVO-2, veljajo, dokler se ne uveljavi sistem PRO iz 34. do 53. člena ZVO-2. Z začetkom uporabe 34. do 53. člena ZVO-2, katerih izvrševanja Ustavno sodišče ni zadržalo, bodo udeležencem v sistemu PRO naložene obveznosti, ki bi jih bili dolžni izpolnjevati v spremenjenem sistemu PRO na podlagi ZVO-2. Ustavno sodišče ocenjuje, da bi delna uveljavitev spremenjenega sistema PRO na podlagi ZVO-2 in delno izvajanje sistema PRO na podlagi ZVO-1 lahko povzročila stanje pravne negotovosti v taki meri, da bi lahko bila ogrožena pravna varnost, saj obveznosti vseh udeležencev v sistemu PRO ne bi bile jasno in določljivo urejene. Ustavno sodišče mora upoštevati, da so določbe v 2. 2. poglavju ZVO-2 tesno medsebojno povezane in soodvisne. Zadržanje izvrševanja posamezne določbe v 2. 2. poglavju ZVO-2 lahko vpliva na učinkovito izvrševanje drugih zakonskih določb, ki urejajo navedeni sistem, čeprav Ustavno sodišče njihovega izvrševanja ni moglo zadržati. Ker je sistem PRO eden glavnih instrumentov pri izvajanju hierarhije ravnanja z odpadki in pri zagotavljanju trajnostne rabe virov in krožnega gospodarstva, je nujno, da nemoteno in neprekinjeno deluje. Zato mora biti udeležencem v sistemu PRO ves čas znan obseg njihovih pravic in obveznosti. Le na tak način je mogoče zagotoviti učinkovito in neprekinjeno delovanje sistema PRO.

7. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022 že ugotovilo, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spremenjenega sistema PRO iz ZVO-2 povzročilo več težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic in je zato zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb. Vendar pa Ustavno sodišče tudi samo ne sme z zadržanjem izvrševanja nekaterih določb 2. 2. poglavja ZVO-2 povzročiti stanja pravne negotovosti, ki bi lahko negativno vplivalo na učinkovitost sistema PRO in ogrozilo pravno varnost (glej prejšnjo točko obrazložitve tega dopolnilnega sklepa).

8. Ustavno sodišče je, da bi v času do svoje končne odločitve preprečilo nastanek škodljivih posledic, ki bi nastale zaradi izvrševanja morebitnih protiustavnih določb iz 2. 2. poglavja ZVO-2, in da ne bi obenem ogrozilo pravne varnosti udeležencev v sistemu PRO in učinkovitega izvrševanja sistema PRO, po uradni dolžnosti skladno s tretjim odstavkom 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) določilo način izvršitve zadržanja iz 1. točke sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022. Točka 1 izreka sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022 se izvrši tako, da se od 1. 1. 2023 do končne odločitve Ustavnega sodišča namesto 34. do 53. člena, 274. člena ter drugega in petega odstavka 275. člena ZVO-2 uporabljajo deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek 20. člena ZVO-1 ter podzakonski predpisi, ki urejajo izvajanje sistema PRO za posamezne proizvode. To so Uredba o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 54/21, 208/21 in 120/22), Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18 in 108/20), Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list št. 3/10, 64/12, 93/12, 103/15 in 101/20), Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19), Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08), Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 119/06), Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 – popr., 26/12 in 101/20), Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09) in Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (Uradni list RS, št. 132/22). To pomeni, da od 1. 1. 2023 do končne odločitve Ustavnega sodišča določbe ZVO-2, ki urejajo sistem PRO, ne morejo imeti pravnih učinkov in se sistem PRO v celoti izvaja po predpisih, ki so ga urejali pred začetkom veljavnosti ZVO-2.

9. Ker je Ustavno sodišče že po uradni dolžnosti določilo način izvršitve zadržanja iz 1. točke sklepa št. U-I-104/22 z dne 19. 5. 2022 tako, da je preprečilo tudi nastanek tistih morebitnih škodljivih posledic, s katerimi pobudniki družba Interzero in drugi utemeljujejo svoj predlog za zadržanje izvrševanja druge in tretje povedi prvega odstavka 37. člena, drugega odstavka 37. člena, prvega, tretjega, desetega in dvanajstega odstavka 38. člena, devetega odstavka 39. člena, petega odstavka 40. člena ter tretjega in četrtega odstavka 43. člena ZVO-2, Ustavnemu sodišču o njihovem predlogu ni bilo treba še posebej odločiti.

C.

10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

Dr. Matej Accett
predsednik