Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol obsega:

-        Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 z dne 21. 7. 1995),

-        Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 68/95 z dne 24. 11. 1995),

-        Odredbo o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije (Uradni list RS, št. 14/99 z dne 12. 3. 1999),

-        Odredbo o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 57/99 z dne 16. 7. 1999),

-        Odredbo o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 60/99 z dne 29. 7. 1999).

SKLEP

o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol

(se delno preneha uporabljati)

(se delno preneha uporabljati)

(se delno preneha uporabljati)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I

Sprejme se integralno besedilo kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol:

1. Matematika

Temeljni izobrazbeni pogoji

1.1 V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol* ter gimnazij lahko uči predmet matematika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:

-        matematike

-        matematike s fiziko

-        fizike z matematiko

-        računalništva z matematiko.

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet matematika tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja matematike in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz matematike v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

1.2. V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet matematika, kdor

-        izpolnjuje pogoje za poučevanje matematike v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazijah ali

-        je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov profesorja matematike v povezavi z drugim predmetom ali

-        ima ustrezno visokošolsko izobrazbo za učitelja katerega od temeljnih strokovnoteoretičnih predmetov, ki jih vsebuje obvezni del programa, v katerem se poučuje predmet matematika, in ima ustrezna dopolnilna znanja iz točke 1.1.

1.3. V osnovni šoli lahko uči predmet matematika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov ali inženir ali dipl. inženir:

-        matematike (in )

-        matematike s fiziko

-        fizike z matematiko

-        računalništva z matematiko.

Prehodni kadrovski pogoji

1.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike po 5.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej uči predmet matematika v šolah iz 1.2. točke, če je opravil strokovni izpit iz matematike.

Učitelj iz prejšnjega odstavka, ki ni opravil strokovnega izpita iz matematike, si mora pridobiti ustrezno izobrazbo z dopolnilnim izobraževanjem iz točke 1.1. in najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve teh sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.

1.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta matematika v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja matematike.

Pojasnilo k točki 1.4.1.:

To so po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti katerekoli smeri fizike, kemijske ali kemijskoizobraževalne smeri kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva ali geodezije, ki imajo končan program za izpopolnjevanje”.

2. Fizika

Temeljni izobrazbeni pogoji

2.1. V programih srednjih šol uči predmet fizika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir

-        fizike

-        fizike z matematiko

-        matematike s fiziko

-        astronomije

-        meteorologije.

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet fizika tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja fizike in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz fizike v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Laborant, ki sodeluje pri pouku fizike, je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni program srednje šole in je pridobil katerega izmed poklicev:

-        elektrotehnik

-        kemijski tehnik.

2.3. V osnovni šoli lahko uči predmet fizika, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir ene ali več strok:

-        fizike (in)

-        fizike z matematiko

-        matematike s fiziko

-        astronomije

-        meteorologije.

Prehodni kadrovski pogoji

2.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta fizika v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi po 6.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmet fizika, če si v petih letih od uveljavitve teh predpisov pridobi ustrezna dopolnilna znanja iz 2. 1. točke.

2.4.2. Pri pouku fizike lahko še naprej sodeluje, kdor je končal štiriletni program srednje šole in pridobil poklic naravoslovno-matematični tehnik.

2.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta fizika v osnovnih šolah ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja fizike.

Pojasnilo k točki 2.4.1.:

Ustrezno izobrazbo za poučevanje fizike v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti matematike, kemije, elektrotehnike, strojništva, tekstilne tehnologije, gradbeništva ali geodezije, ki so končali program za izpopolnjevanje.

3. Kemija

Temeljni izobrazbeni pogoji

3.1. V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij lahko uči predmet kemija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:

-        kemijskega izobraževanja

-        kemije

-        kemijske tehnologije

-        kemije z biologijo.

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet kemija tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja kemije in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz kemije v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Laborant, ki sodeluje pri pouku kemije, je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni program srednje šole in je pridobil poklic kemijski tehnik.

3.2. V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet kemija, kdor

-        izpolnjuje pogoje za poučevanje kemije v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali

-        je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov profesorja kemije in....

Laborant, ki sodeluje pri pouku kemije v programih in šolah iz prejšnjega odstavka, je lahko, kdor

-        izpolnjuje pogoje za laboranta v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali

-        ima ustrezno izobrazbo iz stroke oziroma poklica, za katerega izobražuje program.

3.3. V osnovni šoli lahko uči predmet kemija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov ali dipl. inženir:

-        kemije (in)

-        kemijskega izobraževanja

-        kemijske tehnologije.

Prehodni kadrovski pogoji

3.4.1. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta kemija v šolah iz 3. 2. točke ima, kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje kemije po 7.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985.

3.4.2. Ustrezno izobrazbo za sodelavca – laboranta pri pouku kemije ima, kdor je končal štiriletni program srednje šole ali program za pridobitev višješolske izobrazbe po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa, in pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        naravoslovno-matematični tehnik

-        predmetni učitelj kemije in ...

-        inženir kemije

-        inženir kemijske tehnologije.

3.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta kemija v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja kemije, če ima ustrezna dopolnilna znanja iz točke 3. 1., pa tudi kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov dipl. inženir:

-        tekstilne tehnologije

-        živilske tehnologije

-        farmacije

-        biologije.

Pojasnilo k točki 3.4.1.:

Predmet kemija v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje lahko poučevali “... diplomanti farmacije, metalurgije, rudarstva in živilske tehnologije, ki so končali program izpopolnjevanja.”

4. Biologija z ekologijo; naravoslovje; naravoslovje z ekologijo; biologija

Temeljni izobrazbeni pogoji

4.1. V štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij lahko uči predmet biologija z ekologijo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega od strokovnih naslovov:

-        profesor biologije

-        dipl. biolog

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet biologija tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesorja biologije in ..., če ima dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz biologije v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

V programih, kjer predmet ne obsega več kot 70 ur, lahko poučuje predmet biologija z ekologijo učitelj, ki si je pridobil strokovni naslov profesor biologije in kemije.

4.2.1. V triletnih programih poklicnih šol lahko uči predmet biologija z ekologijo, kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta biologija z ekologijo v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij.

4.2.2. V dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmeta naravoslovje in naravoslovje z ekologijo, kdor

-        izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta biologija z ekologijo v štiriletnih programih tehniških in drugih strokovnih šol ter gimnazij ali

-        si je pridobil strokovni naslov profesorja biologije in ... ali

-        kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta kemija v triletnih in dveletnih programih poklicnih šol ali

-        kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta fizika iz točke 2. 3.

4.2.3. Laborant, ki sodeluje pri pouku predmeta biologija z ekologijo, je lahko, kdor je končal gimnazijo.

Laborant, ki sodeluje pri pouku predmetov naravoslovje in naravoslovje z ekologijo, je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za sodelavca – laboranta pri pouku

-        biologije z ekologijo ali

-        kemije ali

-        fizike.

4.3. V osnovni šoli lahko uči predmet biologija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor biologije (in)

-        diplomirani biolog.

Prehodni kadrovski pogoji

4.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta biologija po 8. c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej uči biologijo z ekologijo, če si v petih letih od uveljavitve tega predpisa pridobi ustrezna dopolnilna znanja iz 4. 1. točke.

4.4.2. Ustrezno izobrazbo za sodelavca – laboranta pri pouku biologije z ekologijo ima, kdor je končal štiriletni program srednje šole ali program za pridobitev višješolske izobrazbe po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa, in pridobil katerega izmed poklicev oziroma strokovnih naslovov:

-        naravoslovno-matematični tehnik

-        predmetni učitelj biologije in ...

4.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta biologija v osnovnih šolah ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja biologije.

Pojasnilo k točki 4.1., zadnji odstavek:

Programi z manjšim številom ur predmeta biologija z ekologijo so: tehnik kmetijske mehanizacije, usnjarskopredelovalni tehnik, tekstilni tehnik, gumarski tehnik, lesarski tehnik, turistični tehnik, ekonomsko-komercialni tehnik, prometni tehnik in fotograf.

Pojasnilo k točki 4.4.1.: Ustrezno izobrazbo za poučevanje biologije v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “... diplomanti gozdarstva, agronomije, medicine in veterine, ki imajo končan program izpopolnjevanja”.

5. Slovenski jezik in književnost; slovenski jezik

Temeljni izobrazbeni pogoji

5.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet slovenski jezik in književnost, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor slovenščine (in)

-        diplomirani slovenist (in).

5.3. V osnovni šoli lahko uči predmet slovenski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor slovenščine (in)

-        diplomirani slovenist (in)

-        diplomirani literarni komparativist.

Prehodni kadrovski pogoji

5.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenskega jezika in književnosti po 1.c) točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmet slovenski jezik in književnost v srednjih šolah, če je opravil strokovni izpit iz slovenskega jezika in književnosti.

Učitelj iz prejšnjega odstavka, ki ni opravil strokovnega izpita iz slovenskega jezika in književnosti, si mora pridobiti dopolnilna strokovna znanja najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

5.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta slovenski jezik v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki si je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja slovenskega jezika ali profesorja primerjalne književnosti.

Pojasnilo k točki 5.4.1.:

Po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje so to “... diplomanti (enopredmetne) primerjalne književnosti in literarne teorije ter končan program izpopolnjevanja”.

6. Angleški jezik

Temeljni izobrazbeni pogoji

6.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet angleški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor angleščine (in)

-        diplomirani anglist (in)

-        diplomirani anglist / prevajalec (in)

6.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet angleški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor angleščine (in)

-        diplomirani anglist (in)

-        diplomirani anglist / prevajalec (in).

6.3.2. Na razredni stopnji osnovne šole lahko uči predmet angleški jezik tudi učitelj razrednega pouka, ki ima visokošolsko izobrazbo, če si predhodno pridobi dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Prehodni kadrovski pogoj:

6.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta angleški jezik v osnovni šoli ima tudi učitelj, ki je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja angleškega jezika.

7. Nemški jezik

Temeljni izobrazbeni pogoji

7.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet nemški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor nemščine (in)

-        diplomirani nemcist (in)

-        diplomirani nemcist / prevajalec (in)

7.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet nemški jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor nemščine (in)

-        diplomirani nemcist (in)

-        diplomirani nemcist / prevajalec (in)

7.3.2. Na razredni stopnji osnovne šole lahko uči predmet nemški jezik tudi učitelj razrednega pouka, ki ima visokošolsko izobrazbo, če si predhodno pridobi dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Prehodni kadrovski pogoj

7.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta nemški jezik v osnovni šoli ima tudi, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja nemškega jezika.

8. Francoski jezik

Temeljni izobrazbeni pogoj

8.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet francoski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor francoščine in ...

-        diplomirani francist in ...

9. Italijanski jezik

Temeljni izobrazbeni pogoj

9.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet italijanski jezik kot tuj jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor italijanščine in ...

-        diplomirani italijanist in ...

10. Španski jezik

Temeljni izobrazbeni pogoj

10.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet španski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor španščine in ...

-        diplomirani hispanist in ...

11. Ruski jezik

Temeljni izobrazbeni pogoj

11.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet ruski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor ruščine in ...

-        diplomirani rusist in ...

12. Latinski jezik in književnost; latinski jezik; medicinska terminologija

Temeljni izobrazbeni pogoji

12.1. V programih srednjih šol lahko uči predmete latinski jezik in književnost, latinski jezik ter medicinsko terminologijo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor latinščine in ...

Če ni profesorja latinščine, lahko v programih zdravstveni tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in veterinarski tehnik poučuje predmet medicinska terminologija oziroma latinski jezik tudi učitelj, ki:

-        je končal katerikoli drug program za pridobitev visokošolske izobrazbe, in je opravil nefilološki izpit iz latinskega jezika ali

-        ima visokošolsko izobrazbo medicinske stroke in izpit iz predmeta medicinska terminologija, opravljen na ustreznem visokošolskem zavodu.

12.3. V osnovni šoli lahko uči predmet latinski jezik, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor latinščine in ...

13. Geografija; zemljepis

Temeljni izobrazbeni pogoji

13.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet geografija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant geografije (in).

13.3. V osnovni šoli lahko uči predmet zemljepis, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor enega ali več predmetov geografije (in).

Prehodni kadrovski pogoj

13.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje zemljepisa v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja geografije.

14. Zgodovina

Temeljni izobrazbeni pogoji

14.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet zgodovina, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant zgodovine (in).

14.3. V osnovni šoli lahko uči predmet zgodovina, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant zgodovine (in).

Prehodni kadrovski pogoj

14.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta zgodovina v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja zgodovine.

15. Sociologija; družbena znanja; družboslovje; etika in družba

Temeljni izobrazbeni pogoji

15.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet sociologija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant:

-        sociologije (in)

-        politologije.

15.2. V triletnih in dveletnih programih poklicnih šol lahko uči predmeta družbena znanja in družboslovje, kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje sociologije, zgodovine, geografije ali filozofije.

15.3. V osnovni šoli lahko uči etiko in družbo, kdor izpolnjuje temeljne izobrazbene pogoje za poučevanje družboslovnih predmetov v srednji ali osnovni šoli ali kdor ima visokošolsko izobrazbo iz psihologije ali pedagogike ali socialnega dela.

Prehodni kadrovski pogoji

15.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta samoupravljanje s temelji marksizma po 9. točki sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 13. 6. 1985, lahko še naprej poučuje predmete sociologija, družbena znanja in družboslovje v srednjih šolah.

15.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje etike in družbe v osnovnih šolah ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za socialno delo ali pedagogiko in psihologijo ali za učitelja enega ali več predmetov bodisi družbeno-moralne vzgoje bodisi zgodovine.

Pojasnilo k točki 15.4.1.:

Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta samoupravljanje s temelji marksizma so imeli po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje “...diplomanti z visoko izobrazbo interdisciplinarne pedagoške smeri samoupravljanje s temelji marksizma, diplomanti z visoko izobrazbo iz filozofije kot A predmeta in sociologije kot B predmeta ali diplomanti analitično-raziskovalne smeri sociologije ali diplomanti politološke smeri.”

16. Psihologija

Temeljni izobrazbeni pogoj

16.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet psihologija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov dipl. psiholog.

Prehodni kadrovski pogoj

16.4.1. Ustrezno izobrazbo za poučevanje psihologije v srednjih šolah ima, kdor je pridobil visokošolsko izobrazbo dvopredmetne smeri psihologije.

17. Filozofija

Temeljni izobrazbeni pogoj

17.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet filozofija, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomant filozofije (in).

18. Športna vzgoja

Temeljni izobrazbeni pogoj

18.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet športna vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor športne vzgoje (in).

18.3. V osnovni šoli lahko uči predmet športna vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor športne vzgoje (in).

Prehodni kadrovski pogoj

18.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje predmeta športna vzgoja v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja športne vzgoje.

19. Zgodovina umetnosti; umetnost – likovni del; likovna vzgoja

Temeljni izobrazbeni pogoji

19.1.1 Predmet umetnost – likovni del lahko uči, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor umetnostne zgodovine in ...

-        diplomirani umetnostni zgodovinar (in)

-        profesor likovne pedagogike

-        akademski slikar

-        akademski kipar

-        diplomirani industrijski oblikovalec

-        diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij.

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet umetnost – likovni del tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir arhitekture.

19.1.2 Predmet umetnost – glasbeni del lahko uči, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega od strokovnih naslovov :

-        profesor glasbe

-        diplomirani muzikolog (in).

19.1.3 Predmet umetnost – filmski del lahko uči, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil katerega od strokovnih naslovov:

-        profesor umetnostne zgodovine in ...

-        diplomirani umetnostni zgodovinar (in)

-        diplomirani igralec

-        diplomirani gledališki in radijski režiser

-        diplomirani filmski in televizijski režiser

-        diplomirani dramaturg

-        profesor slovenščine (in)

-        diplomirani slovenist (in)

-        diplomirani literarni komparativist (in).

19.1.4 Predmet umetnost – gledališki del lahko uči, kdor izpolnjuje pogoje za poučevanje predmeta umetnost – filmski del.

19.1.5 Predmet umetnost – plesni del lahko uči, kdor je končal katerikoli program za pridobitev visokošolske izobrazbe in ima ustrezno poklicno znanje. Ustrezno poklicno znanje ima, kdor je končal štiriletni program srednje šole za ples in se je usposobil za poklic plesalec ali kdor je opravil izobraževanje na zavodu, specializiranem za poučevanje plesa.

Če učitelja z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet umetnost – plesni del, kdor ima ustrezno poklicno znanje.

19.3. V osnovni šoli lahko uči predmet likovna vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor likovne pedagogike

-        akademski slikar

-        akademski kipar.

Prehodni kadrovski pogoji

19.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovnega dela predmeta umetnostna vzgoja v času pred letom 1991, lahko še naprej poučuje predmet umetnost, lahko pa tudi predmet zgodovina umetnosti, če si pridobi dopolnilna strokovna znanja najkasneje v petih letih od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

19.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje likovne vzgoje v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja likovne vzgoje.

Pojasnilo k točki 19.4.1.:

Učitelji, ki so smeli poučevati “likovni del” predmeta umetnostna vzgoja pred prenovo programov v letu 1991, če se dodatno usposobijo, so profesorji likovne vzgoje (in), dipl. arhitekti.

20. Računalništvo in informatika

Temeljni izobrazbeni pogoji

20.1. V programih srednjih šol lahko uči predmet računalništvo in informatiko, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali dipl. inženir:

-        računalništva z matematiko

-        računalništva in informatike.

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet računalništvo in informatika tudi učitelj s končanim programom za pridobitev visokošolske izobrazbe, če je imel v tem programu predmet računalništvo, in če ima dopolnilna strokovna znanja.

Ustrezna dopolnilna znanja ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Prehodni kadrovski pogoj

20.4.1. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje predmeta računalništvo in informatika po vzgojno-izobraževalnih programih do uveljavitve teh sprememb in dopolnitev programov osnovnih in srednjih šol v poglavjih, ki urejajo kadrovske pogoje za učitelje in sodelavce – laborante, lahko še naprej poučuje ta predmet.

Pojasnilo k točki 20.4.1.:

Učitelji, ki so izpolnjevali pogoje za poučevanje računalništva in informatike pred uveljavitvijo teh sprememb, so diplomanti z visokošolsko izobrazbo, ki so imeli v programu študija računalništvo s programiranjem, diplomanti z visokošolsko izobrazbo matematike ali organizacije dela, ki so imeli v programu študija računalništvo in diplomanti katerekoli smeri in opravljen poseben tečaj iz računalništva za učitelje računalništva, in sicer v obsegu 150 ur.

21. Tehnična vzgoja

Temeljni izobrazbeni pogoji

21.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet tehnična vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

-        profesor tehnike in ...

-        profesor proizvodno-tehnične vzgoje in ...

Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko uči predmet tehnična vzgoja tudi učitelj, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in si je pridobil strokovni naslov diplomirani inženir strojništva ali diplomirani inženir elektrotehnike.

21.3.2. Tehnično vzgojo v osnovni šoli lahko uči tudi učitelj, ki ima visokošolsko izobrazbo in izpolnjuje pogoje za poučevanje naravoslovnih oziroma tehničnih predmetov, če ima ustrezna dopolnilna znanja iz tehnične vzgoje.

Dopolnilna znanja po prejšnjem odstavku ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Prehodni kadrovski pogoj

21.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje tehnične vzgoje v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja tehnične vzgoje ali fizike.

22. Gospodinjstvo

Temeljni izobrazbeni pogoji

22.3.1. V osnovni šoli lahko uči predmet gospodinjstvo, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov profesor gospodinjstva in ...

22.3.2. Gospodinjstvo v osnovni šoli lahko uči tudi učitelj, ki ima visokošolsko izobrazbo in izpolnjuje pogoje za poučevanje biologije in kemije, če ima ustrezna dopolnilna znanja iz gospodinjstva.

Dopolnilna znanja po prejšnjem odstavku ima, kdor je opravil

-        ustrezen študijski program izpopolnjevanja v obsegu najmanj 375 ur ali

-        izpite iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo visokošolski zavodi, tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.

Prehodni kadrovski pogoj

22.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje gospodinjstva v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja gospodinjstva ali biologije in kemije.

23. Glasbena vzgoja

Temeljni izobrazbeni pogoj

23.3. V osnovni šoli lahko uči predmet glasbena vzgoja, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naslov glasbe.

Prehodni kadrovski pogoj

23.4.3. Ustrezno izobrazbo za poučevanje glasbene vzgoje v osnovni šoli ima, kdor je pridobil višješolsko izobrazbo po izvršilnih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega sklepa za učitelja glasbene vzgoje ali zborovskega petja.

Pojasnilo k oznakam:

(in) – bodisi enopredmetni bodisi dvopredmetni študij, pri katerem je predpisani predmet lahko prvi ali drugi v povezavi

in ... – dvopredmetni študij, pri katerem je predpisani predmet lahko prvi ali drugi v povezavi.

-----------------------------------------

* V sklop programov tehniških in drugih strokovnih šol spadajo vsi štiriletni programi, eksperimentalni petletni program Trgovske akademije, dveletni diferencialni programi, in dveletni nadaljevalni programi po tako imenovanem modelu 3 (poklicni del) + 2 (tehniški del).

Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95) vsebuje naslednje končne določbe:

»II

Z dnem uveljavitve Kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih osnovnih in srednjih šol, določenih s tem sklepom, prenehajo veljati kadrovski pogoji za učitelje in sodelavce – laborante, objavljeni v publikacijah “Dveletni in triletni programi poklicnih šol”, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991, “Gimnazijski program”, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992, “Štiriletni programi tehniških in drugih strokovnih šol”, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992.

III

Kadrovski pogoji za učitelje in sodelavce – laborante v programih osnovnih in srednjih šol, določeni s tem sklepom, začnejo veljati s 1. 9. 1995.

IV

Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih osnovnih in srednjih šol se objavi v Uradnem listu.«.

Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 68/95) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. 9. 1995.«.

Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije (Uradni list RS, št. 14/99) v zvezi s prenehanjem uporabe določb sklepa določa:

»5. člen

Z dnem uveljavitve te odredbe se za učitelje in laborante v izobraževalnih programih gimnazije, klasične, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije preneha uporabljati sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95, 68/95).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»7. člen

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odredba o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 57/99) v zvezi s prenehanjem uporabe določb sklepa določa:

»8. člen

Z uveljavitvijo te odredbe se za strokovne delavce v programu devetletne osnovne šole preneha uporabljati Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 in 68/95).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odredba o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 60/99) v zvezi s prenehanjem uporabe določb sklepa določa:

»12. člen

Z dnem uveljavitve te odredbe se prenehajo uporabljati določbe sklepa o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 in 68/95), ki se nanašajo na programe dveletnih in triletnih poklicnih šol ter programe štiriletnih tehniških in drugih strokovnih šol.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»13. člen

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.