Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe obsega:

-       Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 z dne 21. 11. 2007),

-       Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 74/09 z dne 25. 9. 2009),

-       Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 80/11 z dne 11. 10. 2011),

-       Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 33/12 z dne 9. 5. 2012).

SKLEP

o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov

1. člen

(vsebina sklepa)

(1) Ta sklep določa pravila v zvezi z upravljanjem s tveganji v borznoposredniških družbah, in sicer glede:

(a)    organizacijskih zahtev in obravnave tveganj,

(b)    sistema upravljanja,

(c)    procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.

(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

1.a člen

(prenos direktiv EU)

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. decembra 2010, str. 120), v obsegu, v kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe.

2. člen

(opredelitve pojmov)

(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljevanju ZTFI), kot na primer:

(a)    družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,

(b)    nadrejeno investicijsko podjetje v 23. členu,

(c)    nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,

(d)    upravljanje s tveganji v 192. členu,

(e)    kreditno tveganje v 192. členu,

(f)     tržna tveganja v 192. členu,

(g)    operativno tveganje v 192. členu,

(h)    sistem prejemkov v prvem odstavku 193. člena,

(i)     tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,

(j)     tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.

(2) Ne glede na točko (e) prvega odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tudi tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.

(3) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    "profil tveganosti borznoposredniške družbe" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja ter ostalih primernih dejavnikov,

(b)    "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma poslovodstvo iz prvega odstavka 6. člena ZTFI,

(c)    "višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava borznoposredniške družbe,

(d)    "deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti,

(e)    "obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v netrgovalni knjigi,

(f)     "likvidnostno tveganje" je tveganje, ki vključuje:

-     tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ki je tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih,

-     tržno likvidnostno tveganje, ki je tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij,

(g)    "likvidnostne rezerve" so visoko likvidna sredstva, ki borznoposredniški družbi omogočajo poravnavanje zapadlih obveznosti v vnaprej opredeljenem krajšem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer ("survival period"), ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne likvidnosti, ne da bi pri tem borznoposredniška družba morala spremeniti svoj poslovni model,

(h)    "tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o borznoposredniški družbi njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki,

(i)     "strateško tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev borznoposredniške družbe, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti borznoposredniške družbe na spremembe poslovnega okolja,

(j)     "kapitalsko tveganje" se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča borznoposredniška družba pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih,

(k)    "tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost borznoposredniške družbe, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti,

(l)     »prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z borznoposredniško družbo ali drugo osebo v investicijski skupini. Finančna plačila in ugodnosti vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v borznoposredniški družbi in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov,

(m)  »variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe, ter je, če je potrebno, predmet prilagoditve tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,

(n)    »fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in variabilnim delom prejemka,

(o)    »zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:

-     uprava,

-     višje vodstvo,

-     vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr. služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti borznoposredniške družbe) in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna kontrola, upravljanje s kadri),

-     neposredni prevzemniki tveganj,

-     drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj,

(p)    »neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno z borznimi posredniki oziroma trgovci (v nadaljevanju trgovci), ki lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe,

(r)     »posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih borznoposredniška družba na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v borznoposredniški družbi, ki veljajo enako za vse zaposlene,

(s)    »obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto,

(š)   »obdobje odložitve« je obdobje, v okviru katerega borznoposredniška družba odloži izplačilo dela variabilnega dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let,

(t)     »obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati,

(u)    »malus« je pogodbeni dogovor, ki borznoposredniški družbi omogoča delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta tveganja,

(v)    »vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali v celoti vrne borznoposredniški družbi.

3. člen

(ukrepi borznoposredniške družbe za uskladitev z zahtevami tega sklepa)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne:

(a)    strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,

(b)    politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji.

(2) Strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (a) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:

(a)    cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje tveganj in upravljanje s tveganji,

(b)    pristop k upravljanju s posameznimi tveganji,

(c)    pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala,

(d)    oris načrtov glede pomembnih poslovnih dejavnosti ter opis morebitnih načrtovanih sprememb v poslovni strategiji borznoposredniške družbe.

Te strategije morajo izražati temeljni odnos borznoposredniške družbe do tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zaradi preprečevanja kakršnih koli nedoslednosti, nejasnosti in neuravnoteženosti pri njihovem upravljanju.

(3) Politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka tega člena so dokument ali zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:

(a)    metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj iz drugega odstavka 6. člena tega sklepa,

(b)    organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji iz prvega odstavka 15. člena tega sklepa, vključno z njegovim opisom,

(c)    pravila ocenjevanja profila tveganosti borznoposredniške družbe, vključno z metodologijami za ugotavljanje in merjenje oziroma ocenjevanje tveganj iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega sklepa,

(d)    pravila delovanja sistema notranjih kontrol iz 20. člena tega sklepa,

(e)    pravila izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.

Te politike morajo zagotavljati izvajanje strategij prevzemanja in upravljanja s tveganji.

1.2. Raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa

4. člen

(raven izpolnjevanja obveznosti iz tega sklepa)

(1) Borznoposredniška družba mora določila tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, borznoposredniška družba ne izpolnjuje določil iz četrtega poglavja tega sklepa na posamični podlagi, če ima v Republiki Sloveniji položaj podrejene ali nadrejene borznoposredniške družbe in če je vključena v nadzor na konsolidirani podlagi.

(3) Borznoposredniška družba, ki ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja, in vse druge osebe v skupini morajo izpolnjevati določila iz tretjega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine ali podskupine.

(4) Borznoposredniška družba, ki ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5; v nadaljevanju ZBan-1).

(5) Borznoposredniška družba, ki je podrejena finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in hkrati vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora izpolnjevati določila iz četrtega poglavja tega sklepa na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom ZBan-1.

(6) Če so istemu nadrejenemu finančnemu holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg borznoposredniške družbe podrejene borznoposredniške družbe drugih držav članic, se peti odstavek tega člena uporablja v skladu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 287. in 288. členom ZBan-1.

(7) Borznoposredniška družba, ki je podrejena borznoposredniški družbi ali finančnemu holdingu v Republiki Sloveniji in je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding, nadrejena ali udeležena v drugi banki, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s sedežem v tretji državi, mora določila iz četrtega poglavja tega sklepa izpolnjevati na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.

2. ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN OBRAVNAVA TVEGANJ

2.1. Splošni standardi upravljanja s tveganji

5. člen

(tveganja)

(1) Tveganja med drugim vključujejo tržna tveganja, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, kreditno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti.

(2) Borznoposredniška družba mora, upoštevaje naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti oziroma storitev, ki jih opravlja, izpolnjevati splošne standarde upravljanja pri naslednjih tveganjih:

(a)    tržno tveganje,

(b)    obrestno tveganje,

(c)    operativno tveganje,

(d)    likvidnostno tveganje

(e)    kreditno tveganje.

Natančnejša merila za izpolnjevanje splošnih standardov upravljanja s posameznimi tveganji so navedena v prilogah od I do V tega sklepa.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora borznoposredniška družba zagotoviti, da je v vsakem trenutku sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. Za merljiva tveganja mora borznoposredniška družba vzpostaviti metodologije merjenja tveganj, za nemerljiva tveganja pa metodologije ocenjevanja tveganj.

2.2. Prevzemanje tveganj

6. člen

(sposobnost prevzemanja tveganj)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je vsakokratno prevzemanje pomembnih tveganj v mejah njene sposobnosti prevzemanja tveganj.

(2) Borznoposredniška družba mora izdelati metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj ter pojasniti predpostavke, na katerih temelji ta metodologija. Metodologija mora upoštevati vsa pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba upošteva tudi morebitno soodvisnost med temi tveganji. Če določena tveganja niso upoštevana pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, mora borznoposredniška družba pojasniti, katera so ta tveganja, in utemeljiti razloge za njihovo neupoštevanje.

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z metodologijo iz drugega odstavka tega člena. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti dokumentirana. Spremljanje prevzemanja tveganj in ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti organizirano neodvisno od organizacijskih enot borznoposredniške družbe, ki prevzemajo tveganja.

(4) Borznoposredniška družba mora preveriti ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem.

3. SISTEM UPRAVLJANJA

7. člen

(elementi sistema upravljanja)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja z naslednjimi medsebojno povezanimi elementi:

(a)    jasen organizacijski ustroj,

(b)    učinkovit proces upravljanja s tveganji,

(c)    ustrezen sistem notranjih kontrol,

(d)    »ustrezen sistem prejemkov za zaposlene (v nadaljevanju sistem prejemkov).

(2) Sistem upravljanja iz prvega odstavka tega člena mora biti celovit ter sorazmeren z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih opravlja borznoposredniška družba. Sistem upravljanja je celovit, če je vzpostavljen pri vseh pomembnih dejavnostih in organizacijskih enotah borznoposredniške družbe.

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno pregledovanje in razvoj lastnega sistema upravljanja.

3.1. Organizacijski ustroj

8. člen

(splošno)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti jasen organizacijski ustroj iz točke (a) prvega odstavka 7. člena tega sklepa. Organizacijski ustroj je jasen, če temelji na natančno opredeljenih, preglednih in doslednih notranjih razmerjih glede odgovornosti.

(2) Organizacijski ustroj borznoposredniške družbe mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol.

Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja s tveganji.

Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj glede strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki so pomembne za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.

9. člen

(preprečevanje nastanka nasprotja interesov)

(1) Organizacijski ustroj mora temeljiti na ustrezni razmejitvi pristojnosti in nalog med vsemi zaposlenimi, vključno z vsemi vodstvenimi ravnmi. Razmejitev pristojnosti in nalog je ustrezna, če:

(a)    omejuje in preprečuje nastanek nasprotij interesov,

(b)    zagotavlja transparenten in dokumentiran proces sprejemanja vodstvenih odločitev.

(2) Nasprotja interesov, ki izjemoma nastanejo zaradi pomanjkanja kvalificiranih zaposlenih, morajo biti pravočasno ugotovljena ter predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije.

10. člen

(zaposleni)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti zadostno število kvalificiranih zaposlenih glede na potrebe svojega organizacijskega ustroja, poslovnih dejavnosti ter izpostavljenosti tveganjem. Usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim in odgovornostim ter zahtevnosti nalog, ki jih opravljajo.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti zamenljivost ključnih zaposlenih. Odsotnost z delovnega mesta ali prekinitev delovnega razmerja s ključnim zaposlenim ne sme dolgoročno negativno vplivati na uveljavljanje strategij in politik prevzemanja in upravljanja s tveganji.

(3) (črtan)

11. člen

(organizacijska kultura)

Borznoposredniška družba mora vzpostaviti trdno organizacijsko kulturo, ki temelji na visokih strokovnih standardih in etičnih vrednotah poslovanja ter pozitivnem odnosu zaposlenih do notranjih kontrol. Notranje kontrole morajo biti neločljiv del vseh poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe. Zaposleni morajo razumeti namen in pomembnost notranjih kontrol ter svoj prispevek k njihovemu učinkovitemu izvajanju.

3.1.1. Odgovornosti uprave na področju upravljanja s tveganji

12. člen

(splošno)

(1) Odgovornosti uprave na področju upravljanja s tveganji vključujejo:

(a)    odobritev in pregledovanje strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,

(b)    zagotavljanje ažurnosti strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju borznoposredniške družbe,

(c)    zagotavljanje, da so strategije in politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji celovite ter da sorazmerno upoštevajo tveganja, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,

(d)    spremljanje in redno ocenjevanje učinkovitosti sistema upravljanja,

(e)    zagotavljanje jasnega in dokumentiranega procesa sprejemanja pomembnih odločitev ter jasne razmejitve pristojnosti in nalog zaradi vzdrževanja skladnosti z notranjimi odločitvami in postopki,

(f)     spodbujanje takšne organizacijske kulture, ki daje poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih dejavnosti najvišjo prioriteto.

(2) Odgovornosti iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti prenesene na nižje vodstvene ravni ali na zunanje izvajalce.

13. člen

(odgovornosti višjega vodstva borznoposredniške družbe)

Odgovornosti višjega vodstva borznoposredniške družbe na področju upravljanja s tveganji vključujejo:

(a)    izdelavo in izvajanje strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,

(b)    vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture za učinkovito izvajanje strategij, politik, postopkov in delovanje sistemov za upravljanje s tveganji,

(c)    obveščanje organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe o pomembnih tveganjih, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,

(d)    vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja,

(e)    vzpostavitev postopkov in izdelavo navodil ter usmeritev za izvajanje poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe,

(f)     vzpostavitev in kontroliranje limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem.

14. člen

(znanje in izkušnje)

Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da uprava in višje vodstvo razpolagata z ustreznim znanjem in izkušnjami o tveganjih, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja.

3.2. Upravljanje s tveganji

15. člen

(proces upravljanja s tveganji)

(1) Borznoposredniška družba mora na temelju strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vzpostaviti učinkovit proces upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka 7. člena tega sklepa. Proces upravljanja s tveganji vključuje:

(a)    postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj,

(b)    notranje poročanje o tveganjih.

Kjer je primerno, morajo postopki iz točke (a) tega odstavka vključevati tudi pravila uvajanja novih produktov ali sistemov ter pravila uporabe zunanjih izvajalcev.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zgodaj ugotovljena, celovito obravnavana, spremljana v okviru njenih dnevnih dejavnosti ter pravočasno predstavljena ustreznim vodstvenim ravnem. Učinkovito upravljanje s tveganji zmanjša verjetnost nastanka nepričakovanih izgub ter posledično preprečuje nastanek tveganja ugleda iz naslova teh izgub.

3.2.1. Postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj

16. člen

(splošno)

(1) Postopki ugotavljanja tveganj morajo vključevati celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja, ter analizo vzrokov za njihov nastanek. Ugotovljena tveganja morajo biti dokumentirana.

(2) Postopki merjenja oziroma ocenjevanja tveganj morajo vključevati izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki jih je borznoposredniška družba ugotovila v postopku ugotavljanja tveganj. Ocene tveganj morajo biti dokumentirane.

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma ocenjevanja tveganj. Za namen vključevanja v proces upravljanja s tveganji morajo ti postopki omogočati zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in nastanek novih tveganj.

(4) Postopki obvladovanja tveganj morajo vključevati ukrepe in pravila za izvajanje ukrepov sprejemanja, zmanjševanja, razpršitve, prenosa in izognitve tveganjem, ki jih je borznoposredniška družba ugotovila in izmerila oziroma ocenila.

(5) Postopki spremljanja tveganj morajo vključevati pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj, ki jih je borznoposredniška družba prevzela v okviru svojega poslovanja. Spremljanje tveganj zagotavlja doseganje želenega profila tveganosti.

(6) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo postopkom ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki je sorazmerna značilnostim, obsegu in zapletenosti njenih poslov ter pristopov za merjenje tveganj. Borznoposredniška družba mora redno preverjati ustreznost informacijske podore in jo po potrebi prilagajati tako, da zagotovi njeno ustreznost.

17. člen

(pravila uvajanja novih produktov ali sistemov)

(1) Borznoposredniška družba mora za namen upravljanja s tveganji opredeliti, kaj šteje za nov produkt ali sistem. Pomembna tveganja, ki izhajajo iz novega produkta ali sistema, morajo biti pravočasno in celovito obravnavana v procesu upravljanja s tveganji.

(2) Borznoposredniška družba mora pred uvedbo novega produkta ali sistema zagotoviti izdelavo analize pripadajočih tveganj. Analiza tveganj mora vključevati opis:

(a)    pomembnih tveganj, ki izhajajo iz uvedbe novega produkta ali sistema,

(b)    vpliva uvedbe novega produkta ali sistema na sposobnost prevzemanja tveganj,

(c)    vpliva uvedbe novega produkta ali sistema na proces upravljanja s tveganji.

18. člen

(pravila uporabe zunanjih izvajalcev)

(1) Če borznoposredniška družba uporablja zunanje izvajalce pri izvajanju svojih poslovnih dejavnosti, morajo politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vključevati tudi politiko uporabe zunanjih izvajalcev. Ta politika mora vključevati najmanj naslednje elemente:

(a)    pristop borznoposredniške družbe k uporabi zunanjih izvajalcev in zagotavljanju ustrezne kakovosti storitev,

(b)    osnovna načela oziroma usmeritve glede upravljanja s tveganji iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev,

(c)    pristop k zagotavljanju neprekinjenega poslovanja v zvezi z dejavnostmi, predanimi v izvajanje zunanjim izvajalcem,

(d)    strategijo ukrepanja za primer pričakovane ali nepričakovane prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da uporaba zunanjih izvajalcev ne oslabi:

(a)    izvajanja njenih poslovnih dejavnosti,

(b)    procesa upravljanja s tveganji,

(c)    sistema notranjih kontrol.

Borznoposredniška družba mora organizirati uporabo zunanjih izvajalcev na način, ki ji omogoča nepretrgano spremljanje delovanja zunanjih izvajalcev ter upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev.

(3) Borznoposredniška družba mora imeti dokumentiran načrt uporabe zunanjih izvajalcev. Načrt mora vključevati naslednje elemente:

(a)    način upravljanja s tveganji iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev,

(b)    zagotavljanje učinkovitega poročanja o tveganjih iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev,

(c)    spremljanje skladnosti delovanja zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi,

(d)    vključevanje službe notranje revizije v pregledovanje ustreznosti uporabe in delovanja zunanjih izvajalcev.

(4) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so pogodbene pravice ter obveznosti borznoposredniške družbe in zunanjega izvajalca natančno opredeljene in razumljive. Pogodbene pravice borznoposredniške družbe morajo vključevati možnost predčasne prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem na zahtevo borznoposredniške družbe. Pogodbene obveznosti zunanjega izvajalca morajo vključevati:

(a)    zaščito podatkov borznoposredniške družbe,

(b)    skladnost delovanja zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi,

(c)    dostop borznoposredniške družbe do vseh prostorov in podatkov zunanjega izvajalca in njeno neomejeno pravico do pregleda teh prostorov in revizije teh podatkov, ki zadevajo opravljanje storitev za borznoposredniško družbo.

(5) Zunanji izvajalec mora na temelju pogodbe o ravni kakovosti storitev ("Service Level Agreement") zagotoviti z borznoposredniško družbo dogovorjeno raven kakovosti storitev. Pogodba o ravni kakovosti storitev mora vsebovati kvantitativna in/ali kvalitativna merila, na podlagi katerih lahko zunanji izvajalec in borznoposredniška družba ocenita ustreznost kakovosti zadevne storitve. Če raven kakovosti storitev ni v skladu s to pogodbo, mora borznoposredniška družba nemudoma sprejeti ustrezne korektivne ukrepe.

3.2.2. Notranje poročanje o tveganjih

19. člen

(notranje poročanje o tveganjih)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti izdelavo rednih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta poročila morajo omogočiti sprejemanje vodstvenih odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. Borznoposredniška družba izdela redno poročilo o tveganjih vsaj za obdobje vsakega koledarskega trimesečja, in sicer ga sprejme najkasneje v 30 dneh po poteku koledarskega trimesečja. V primeru nepričakovanega nastanka pomembne izpostavljenosti tveganjem mora borznoposredniška družba zagotoviti tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih.

(2) Poročila o tveganjih iz prvega odstavka tega člena morajo biti:

(a)    transparentna; poročila so transparentna, če vsebujejo jasne, razumljive in natančne informacije o tveganjih,

(b)    popolna; poročila so popolna, če obravnavajo vsa pomembna tveganja ter skupaj omogočajo celovit pregled nad trenutno izpostavljenostjo tveganjem,

(c)    koristna; poročila so koristna, če vsebujejo pomembne informacije o tveganjih,

(d)    primerljiva in združljiva; poročila so primerljiva in združljiva, če je njihova oblika čim bolj poenotena glede na informacije, ki jih vsebujejo,

(e)    pravočasna; poročila so pravočasna, če omogočajo sprejemanje potrebnih ukrepov v realnem času.

(3) Obseg in podrobnost poročil iz drugega odstavka tega člena morata upoštevati potrebe ciljnih uporabnikov, ki vključujejo vse vodstvene ravni v borznoposredniški družbi.

3.3. Sistem notranjih kontrol

20. člen

(sistem notranjih kontrol)

(1) Sistem notranjih kontrol iz točke (c) prvega odstavka 7. člena tega sklepa vključuje:

(a)    notranje kontrole,

(b)    službo notranje revizije.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da sistem notranjih kontrol vključuje tudi preverjanje pravilnosti administrativnih in računovodskih postopkov.

(3) Kjer je primerno, vključuje sistem notranjih kontrol tudi funkcijo zagotavljanja skladnosti delovanja borznoposredniške družbe in funkcijo zagotavljanja varnosti informacij.

(4) Funkcija zagotavljanja skladnosti delovanja borznoposredniške družbe mora ugotavljati in ocenjevati tveganje skladnosti, kateremu je ali bi mu lahko bila borznoposredniška družba izpostavljena. Tveganje skladnosti je tveganje nastanka izgube zaradi zakonskih sankcij in ukrepov nadzornih organov, ki jih lahko borznoposredniška družba utrpi iz naslova namernega ali nenamernega neskladja z veljavno zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti.

(5) Funkcija zagotavljanja varnosti informacij deluje na področju varovanja informacij in izvaja postopke varovanja informacijskih sistemov z vidika preprečevanja nepooblaščenega dostopa do ali spremembe informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu, vključno z ugotavljanjem in zmanjševanjem takih groženj ter dokumentiranjem izvedenih ukrepov.

3.3.1. Notranje kontrole

21. člen

(struktura notranjih kontrol in izvajanje notranjih kontrolnih dejavnosti)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti učinkovito strukturo notranjih kontrol. Notranje kontrolne dejavnosti se morajo izvajati na ravni vsake finančne storitve ter v okviru dnevnih poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe, vključno s spremljanjem delovanja informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih borznoposredniške družbe.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol. Bistvene ugotovitve notranjih kontrolnih dejavnosti ter pripadajoči ukrepi morajo biti ustrezno dokumentirani.

(3) Notranje kontrole vključujejo najmanj:

(a)    poročanje,

(b)    delovne postopke,

(c)    limite za omejevanje izpostavljenosti tveganjem,

(d)    fizične kontrole.

22. člen

(poročanje)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti notranje in zunanje poročanje iz točke (a) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa, ki poleg poročil o tveganjih vključuje tudi:

(a)    podatke o poslovanju borznoposredniške družbe,

(b)    podatke o skladnosti delovanja borznoposredniške družbe z veljavno zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti,

(c)    podatke o zunanjem poslovnem okolju borznoposredniške družbe ter zunanjih razvojnih trendih.

(2) Notranje kontrolne dejavnosti na področju poročanja temeljijo na spremljanju poročil iz prvega odstavka tega člena s strani ustreznih vodstvenih ravni in vključujejo ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in napak v poročilih ter drugih nepravilnosti v delovanju zaposlenih pri izdelavi poročil.

23. člen

(delovni postopki)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti vzpostavitev formalnih delovnih postopkov iz točke (b) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa pri izvajanju vseh poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe.

Delovni postopki borznoposredniške družbe v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev se opredelijo še zlasti v zvezi z naslednjim:

(1)     sklepanjem pogodbe z novo stranko,

(2)     posredovanjem informacij stranki o politiki izvrševanja naročil,

(3)     oblikovanjem in pošiljanjem oziroma izročitvijo potrdila o prejemu naročila, obvestila o odklonitvi sprejema naročila, obvestila stranki o morebitnih bistvenih ovirah za izvršitev naročil in obvestila stranki o razvrstitvi, pravicah in informacijah,

(4)     oblikovanjem in pošiljanjem oziroma izročitvijo obračuna o opravljenem poslu stranki oziroma poročila o stanju naložb z obračunom poslov,

(5)     oblikovanjem in pošiljanjem oziroma izročitvijo izpiska o stanju in prometu finančnih instrumentov na računu stranke,

(6)     varstvom finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke,

(7)     deponiranjem finančnih instrumentov stranke in deponiranjem denarnih sredstev stranke in

(8)     vsebino in načinom vodenja evidenc.

(2) Delovni postopki iz prvega odstavka tega člena se morajo izvajati na podlagi pisnih navodil in usmeritev, ki vključujejo:

(a)    delovna navodila,

(b)    pravilnike,

(c)    opise poslovnih procesov.

Borznoposredniška družba mora zagotoviti ustrezno stopnjo podrobnosti navodil in usmeritev, vključno s pravili glede organizacijske in poslovno-operativne strukture borznoposredniške družbe, sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev, pristojnosti in odgovornosti zaposlenih ter izvajanja postopkov. Stopnja podrobnosti teh navodil in usmeritev mora biti odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe ter pripadajočih tveganj. V primeru kakršnih koli sprememb poslovnih dejavnosti ali pripadajočih procesov morajo biti navodila in usmeritve ustrezno in čim prej ažurirani. Navodila in usmeritve morajo biti ustrezno dokumentirani. Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tistih navodil in usmeritev, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih nalog.

(3) Notranje kontrolne dejavnosti na področju postopkov vključujejo ugotavljanje kršitev in drugih nepravilnosti pri izvajanju delovnih postopkov.

24. člen

(limiti za omejevanje izpostavljenosti tveganjem)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti strukturo limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem iz točke (c) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa (v nadaljevanju limiti). Ti limiti morajo biti vzpostavljeni za merljiva tveganja.

(2) Kjer je primerno, mora borznoposredniška družba vzpostaviti sistem odobravanj in potrditev tistih poslovnih transakcij, ki presegajo vzpostavljene limite.

(3) Notranje kontrolne dejavnosti na področju limitov vključujejo preverjanje skladnosti poslovnih transakcij z vzpostavljenimi limiti ter odobravanje in potrditev poslovnih transakcij, ki presegajo te limite.

25. člen

(fizične kontrole)

(1) Kjer je primerno, mora borznoposredniška družba vzpostaviti sistem fizičnih kontrol iz točke (d) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa za omejevanje dostopa do premičnega in nepremičnega premoženja borznoposredniške družbe in za njegovo varovanje.

(2) Notranje kontrolne dejavnosti na področju fizičnih kontrol vključujejo fizične kontrole dostopa, izvajanje načela štirih oči ter redno popisovanje premičnega in nepremičnega premoženja borznoposredniške družbe.

3.3.1.1. Notranje kontrolne dejavnosti na področju informacijskih sistemov in spremljanja delovanja zaposlenih

26. člen

(informacijski sistemi)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti strategijo razvoja informacijskih sistemov in politiko varnosti informacijskih sistemov. Politika varnosti informacijskih sistemov mora vključevati najmanj:

(a)    cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov,

(b)    načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij; "zaupnost informacij" pomeni, da je informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom; "neoporečnost informacij" pomeni, da je informacija točna in popolna; "razpoložljivost informacij" pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij,

(c)    porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske tehnologije, informacij, shranjenih v informacijskih sistemih borznoposredniške družbe, ter pripadajoče dokumentacije; "informacijska tehnologija" pomeni strojno in programsko opremo; "strojna oprema" pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo; "programska oprema" pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.

(2) Notranje kontrolne dejavnosti glede informacijskih sistemov vključujejo:

(a)    pri izvajanju strategije razvoja informacijskih sistemov: ugotavljanje skladnosti s poslovnimi procesi, kvalitete projektnega načrtovanja, vključenosti ustreznih kadrov ter seznanjenosti različnih vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko,

(b)    pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov: logične in fizične kontrole pri dostopanju do informacijskih sistemov,

(c)    pri strojni opremi: ugotavljanje njene ustreznosti glede zahtev pripadajočih poslovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti njenega vzdrževanja,

(d)    pri programski opremi: ugotavljanje njene ustreznosti in uporabe v poslovnih procesih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov ter ločevanja funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.

27. člen

(zaposleni)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti kakovost zaposlenih z vzpostavitvijo ustrezne kadrovske politike.

(2) Notranje kontrolne dejavnosti na področju kadrov vključujejo spremljanje zasedenosti delovnih mest, znanja in strokovnosti zaposlenih ter izvajanja izobraževanja, spremljanje števila zaposlenih za določen čas ter izvajanje nadzora nad njimi.

3.3.2. Notranje revidiranje

28. člen

(splošno)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je notranje revidiranje neodvisno, redno ter celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti:

(a)    sistema upravljanja iz prvega odstavka 7. člena tega sklepa, vključno s pregledovanjem kvalitete notranjih kontrol in skladnosti sistema prejemkov ter

(b)    procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da so tudi dejavnosti, predane v izvajanje zunanjim izvajalcem, predmet rednih notranjih revizijskih pregledov.

3.4. Sistem prejemkov

28.a člen

(splošno)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati ustrezen sistem prejemkov. Ta vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji, ter tako upravljanje s tveganji tudi spodbujajo.

(2) Pri vzpostavitvi in izvajanju politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba upoštevati splošna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so določena v 1. poglavju Priloge VI tega sklepa.

(3) Če ima borznoposredniška družba podrejene družbe, ki so ustanovljene v finančnih središčih z ugodnejšim davčnim režimom (t. i. finančna središča offshore), mora zagotoviti izpolnjevanje načel iz drugega odstavka tega člena tudi v teh družbah.

(4) Borznoposredniška družba mora politike prejemkov iz prvega odstavka tega člena interno objaviti ter vsem zaposlenim zagotoviti dostop do njih.

28.b člen

(politike prejemkov in kategorije zaposlenih)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati politike prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, pri čemer mora poleg splošnih načel glede prilagajanja prejemkov tveganjem upoštevati tudi posebna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so določena v 2. poglavju Priloge VI tega sklepa.

(2) Borznoposredniška družba lahko iz politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena izvzame določene kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, če utemelji, da ti nimajo pomembnega vpliva na profil tveganosti borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba ocenjuje pomembnost vpliva zaposlenih s posebno naravo dela na profil tveganosti na podlagi lastnih meril (npr. določi absolutni zgornji prag individualnega prejemka zaposlenega s posebno naravo dela, pod katerim se vpliv zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti ne šteje kot pomemben).

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da se variabilni del prejemka nikoli ne izplača na način ali v obliki instrumentov, ki so v nasprotju s tem sklepom.

28.c člen

(načelo sorazmernosti in opustitve)

(1) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati politike prejemkov iz 28.b člena tega sklepa na podlagi načela sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena tega sklepa ter pri tem upoštevati tudi svojo velikost in notranjo organiziranost. Politike in prakse prejemkov morajo biti dosledno usmerjene k izpolnjevanju ciljev poslovne strategije ter prilagojene profilu tveganosti borznoposredniške družbe in njeni sposobnosti prevzemanja tveganj.

(2) Borznoposredniška družba lahko v skladu z načelom sorazmernosti ter na podlagi lastnih meril za ocenjevanje vpliva zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti borznoposredniške družbe opusti izvajanje načel politik prejemkov na ravni borznoposredniške družbe oziroma na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, ki so določena v:

(a)    drugem odstavku oddelka 2.4. Priloge VI tega sklepa:

(i)    na ravni borznoposredniške družbe, če gre za borznoposredniško družbo z manj zapletenimi posli,

(ii)   na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če borznoposredniška družba utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom na profil tveganosti borznoposredniške družbe,

(b)    tretjem odstavku oddelka 2.4. Priloge VI tega sklepa:

(i)    na ravni borznoposredniške družbe, če gre za borznoposredniško družbo z manj zapletenimi posli, s finančnimi instrumenti katere se ne trguje na organiziranem trgu, ter če borznoposredniška družba nima možnosti izplačevati dela variabilnega dela prejemka v obliki lastniških finančnih instrumentov,

(ii)   na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če borznoposredniška družba utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom na profil tveganosti borznoposredniške družbe.

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da morebitna opustitev načel politik prejemkov iz drugega odstavka tega člena ne vpliva na doseganje splošnih ciljev politik prejemkov iz prvega odstavka 28.a člena tega sklepa.

4. PROCES OCENJEVANJA USTREZNEGA NOTRANJEGA KAPITALA

29. člen

(splošno)

(1) Borznoposredniška družba mora na temelju strategij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vzpostaviti ustrezen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala je ustrezen, če:

(a)    temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,

(b)    omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti borznoposredniške družbe,

(c)    je ustrezno vključen v sistem upravljanja.

Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti borznoposredniške družbe za prevzemanje tveganj.

(2) Borznoposredniška družba mora vzpostaviti proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka tega člena sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja.

4.1. Ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, oblikovanje zbirne ocene tveganj ter spremljanje tveganj

30. člen

(upoštevanje pomembnih tveganj in drugih predpostavk)

(1) Borznoposredniška družba mora na temelju profila tveganosti določiti in kategorizirati pomembna tveganja, ki jih bo upoštevala v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.

(2) Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba poleg tveganj iz prvega odstavka tega člena uporabi tudi druge predpostavke za ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, vključno z dejavniki, ki določajo ugled borznoposredniške družbe na trgu, načrti, ki izhajajo iz poslovne strategije borznoposredniške družbe, in notranjimi cilji v zvezi z zunanjo bonitetno oceno borznoposredniške družbe.

(3) Borznoposredniška družba mora utemeljiti in dokumentirati svoje odločitve glede upoštevanja ali neupoštevanja posameznih tveganj oziroma uporabe drugih predpostavk v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.

31. člen

(metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj)

(1) Borznoposredniška družba mora določiti in/ali izdelati ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj za namen izdelave mer oziroma ocen posameznih tveganj. Metodologije so ustrezne, če vključujejo:

(a)    uporabo pristopov za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07) in/ali

(b)    dokumentirane notranje metodologije borznoposredniške družbe in/ali

(c)    druge ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj.

(2) Če borznoposredniška družba ugotovi, da mera oziroma ocena določenega tveganja iz prvega odstavka tega člena ne odraža dejanske izpostavljenosti borznoposredniške družbe do tega tveganja, lahko to oceno prilagodi navzgor ali navzdol.

(3) Borznoposredniška družba mora utemeljiti in dokumentirati:

(a)    uporabo posameznih metodologij merjenja oziroma ocenjevanja tveganj iz prvega odstavka tega člena,

(b)    ocene nemerljivih tveganj,

(c)    kakršne koli prilagoditve ocen tveganj iz drugega odstavka tega člena.

32. člen

(zbirna ocena tveganj borznoposredniške družbe)

(1) Borznoposredniška družba mora na temelju mer oziroma ocen posameznih tveganj izdelati zbirno oceno tveganj.

(2) Borznoposredniška družba mora določiti ustrezno notranjo metodologijo za izdelavo zbirne ocene tveganj. Metodologija je ustrezna, če omogoča seštevanje primerljivih mer oziroma ocen tveganj ter, kjer je primerno, ustrezne prilagoditve zbirne ocene tveganj navzdol ali navzgor.

4.2. Zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti

33. člen

(pristop k zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala)

(1) Borznoposredniška družba mora opredeliti ustrezne notranje cilje pri zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala. Notranji cilji so ustrezni, če opredeljujejo najmanj pristop k zagotavljanju notranjega kapitala:

(a)    v času rednega poslovanja borznoposredniške družbe,

(b)    ob izrednih razmerah.

Notranji cilji iz točke (a) prvega pododstavka tega člena morajo upoštevati ustrezno varovanje interesov delničarjev, organov vodenja ali nadzora ter drugih zaposlenih v borznoposredniški družbi. Varovanje teh interesov je ustrezno, če dostopnost do ustreznega notranjega kapitala omogoča zaščito pred dogodki, ki bi lahko ogrozili normalno izvajanje dejavnosti borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba lahko opredeli tudi notranje cilje glede pokrivanja sicer manj pomembnih tveganj, ki pa se pogosto realizirajo.

Notranji cilji iz točke (b) prvega pododstavka tega člena morajo upoštevati ustrezno varovanje interesov vlagateljev borznoposredniške družbe. Varovanje teh interesov je ustrezno, če dostopnost do ustreznega notranjega kapitala borznoposredniške družbe omogoča poplačilo upnikov borznoposredniške družbe.

(2) Borznoposredniška družba mora pri opredelitvi notranjih ciljev pri zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala upoštevati tudi svojo sposobnost glede dostopa do notranjega kapitala.

34. člen

(vrste notranjega kapitala)

Borznoposredniška družba mora določiti vrsto kapitala, s katerim zagotavlja ustrezni notranji kapital.

35. člen

(ocena ustreznega notranjega kapitala)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da je ocenjeni ustrezni notranji kapital vedno usklajen z njeno sposobnostjo prevzemanja tveganj. Ocenjeni ustrezni notranji kapital je lahko različen od zneska kapitala iz 5. člena Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 80/11; v nadaljevanju sklep o kapitalu). Če je ocenjeni ustrezni notranji kapital manjši od zneska kapitala iz 5. člena sklepa o kapitalu, mora borznoposredniška družba zagotavljati kapital v višini, ki ga izračuna v skladu z navedenim sklepom.

(2) Borznoposredniška družba mora zagotoviti ocenjevanje ustreznosti notranjega kapitala in njegove razporeditve vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti tveganjem.

4.3. Vključitev procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v sistem upravljanja

36. člen

(uporaba sistema upravljanja s tveganji)

Borznoposredniška družba mora zagotoviti vključitev procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v sistem upravljanja na podlagi uporabe rezultatov tega procesa pri sprejemanju poslovnih odločitev, odločitev glede upravljanja s tveganji ter odločitev glede notranje razporeditve ocenjenega ustreznega notranjega kapitala.

5. DOKUMENTACIJA

37. člen

(dokumentacija)

(1) Borznoposredniška družba mora zagotoviti sistematično dokumentiranje pomembnih elementov sistema upravljanja in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju dokumentacija), predvsem pa:

(a)    strategije in politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,

(b)    navodila in usmeritve za izvajanje postopkov upravljanja s tveganji ter postopkov za izvajanje poslovnih dejavnosti,

(c)    najpomembnejše ukrepe in odločitve organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe ter višjega vodstva, ki so pomembni za uskladitev borznoposredniške družbe s tem sklepom.

(2) Stopnja podrobnosti dokumentacije mora biti sorazmerna z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih borznoposredniška družba opravlja, in s stopnjo posameznih tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja.

(3) Borznoposredniška družba mora zagotoviti varnost, popolnost in ažurnost dokumentacije.

Priloga I: Splošni standardi upravljanja s tržnimi tveganji

Priloga II: Splošni standardi upravljanja z obrestnim tveganjem

Priloga III: Splošni standardi upravljanja z operativnim tveganjem

Priloga IV: Splošni standardi upravljanja z likvidnostnim tveganjem

Priloga V: Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem

Priloga VI: Načela politik prejemkov

Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. KONČNA DOLOČBA

38. člen

(uveljavitev in začetek uporabe sklepa)

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2008.«.

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 74/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 80/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»13. člen

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2012.«.

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 33/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»10. člen

Borznoposredniška družba mora vzpostaviti ustrezen sistem prejemkov iz točke (d) prvega odstavka 7. člena sklepa v treh mesecih po uveljavitvi tega sklepa.

11. člen

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.