Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe obsega:
-
Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
(Uradni list RS, št. 106/07 z dne 21. 11. 2007),
-
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 74/09 z dne 25. 9.
2009),
-
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 80/11 z dne 11. 10.
2011),
-
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 33/12 z dne 9. 5.
2012).
SKLEP
o upravljanju s tveganji in izvajanju
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve
pojmov
1. člen
(vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa pravila v zvezi z
upravljanjem s tveganji v borznoposredniških družbah, in sicer glede:
(a) organizacijskih zahtev in obravnave tveganj,
(b) sistema upravljanja,
(c) procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na
določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat
veljavnem besedilu.
1.a člen
(prenos direktiv EU)
S tem sklepom se v pravni red Republike
Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih
institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič
spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.
novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES,
2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in
2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ),
Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne
pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne
papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. decembra 2010, str. 120), v obsegu, v
kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe.
2. člen
(opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu,
imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni
list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljevanju ZTFI), kot na primer:
(a) družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,
(b) nadrejeno investicijsko podjetje v 23. členu,
(c) nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,
(d) upravljanje s tveganji v 192. členu,
(e) kreditno tveganje v 192. členu,
(f)
tržna tveganja v 192. členu,
(g) operativno tveganje v 192. členu,
(h) sistem prejemkov v prvem odstavku 193. člena,
(i)
tveganje koncentracije v prvem odstavku 193.
člena,
(j)
tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem
odstavku 193. člena.
(2) Ne glede na točko (e) prvega
odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tudi
tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.
(3) Za namen tega sklepa veljajo
naslednje opredelitve pojmov:
(a) "profil tveganosti borznoposredniške družbe" je
dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen
merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v
okviru svojega poslovanja ter ostalih primernih dejavnikov,
(b) "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške
družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu
upravljanja borznoposredniške družbe oziroma poslovodstvo iz prvega odstavka 6.
člena ZTFI,
(c) "višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno
podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih
poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe,
za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava
borznoposredniške družbe,
(d) "deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru
mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim
okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno
tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni
valuti,
(e) "obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi
neugodnih sprememb obrestnih mer v netrgovalni knjigi,
(f)
"likvidnostno tveganje" je tveganje,
ki vključuje:
-
tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ki je
tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati
vseh dospelih obveznosti oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi
nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob
dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški
od povprečnih tržnih,
-
tržno likvidnostno tveganje, ki je tveganje, ko
pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez
pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi
zaradi tržnih neravnovesij,
(g) "likvidnostne rezerve" so visoko likvidna sredstva, ki
borznoposredniški družbi omogočajo poravnavanje zapadlih obveznosti v vnaprej
opredeljenem krajšem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer
("survival period"), ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi
oziroma ne zagotavljajo zadostne likvidnosti, ne da bi pri tem
borznoposredniška družba morala spremeniti svoj poslovni model,
(h) "tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi
negativne podobe, ki jo imajo o borznoposredniški družbi njeni komitenti,
poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki,
(i)
"strateško tveganje" je tveganje
nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev borznoposredniške
družbe, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti
borznoposredniške družbe na spremembe poslovnega okolja,
(j)
"kapitalsko tveganje" se nanaša na
neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s
katerimi se sooča borznoposredniška družba pri pridobivanju svežega kapitala, še
posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih,
(k) "tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno
sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost borznoposredniške
družbe, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti,
(l)
»prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali
posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so
zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z borznoposredniško družbo
ali drugo osebo v investicijski skupini. Finančna plačila in ugodnosti
vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno
uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo
v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova
kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne
pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in
ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih
sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni
telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so
predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v borznoposredniški družbi in veljajo
enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja
tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje,
socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne
prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov,
(m) »variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen
od vnaprej določenih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in
poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe, ter je, če je potrebno, predmet
prilagoditve tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko
bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(n) »fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in
variabilnim delom prejemka,
(o) »zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru
svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti
borznoposredniške družbe ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:
- uprava,
- višje vodstvo,
-
vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr.
služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti borznoposredniške družbe)
in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna
kontrola, upravljanje s kadri),
- neposredni prevzemniki tveganj,
-
drugi zaposleni, katerih celotni prejemki,
vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji
od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj,
(p) »neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno z borznimi
posredniki oziroma trgovci (v nadaljevanju trgovci), ki lahko v okviru svojih
pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške
družbe,
(r)
»posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti,
ki jih borznoposredniška družba na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v
okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo
splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v borznoposredniški
družbi, ki veljajo enako za vse zaposlene,
(s) »obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri
uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega
variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto,
(š) »obdobje odložitve« je obdobje, v
okviru katerega borznoposredniška družba odloži izplačilo dela variabilnega
dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s
posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku
obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let,
(t)
»obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je
bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v
obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati,
(u) »malus« je pogodbeni dogovor, ki borznoposredniški družbi omogoča
delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z
ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta
tveganja,
(v) »vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno
naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali
v celoti vrne borznoposredniški družbi.
3. člen
(ukrepi borznoposredniške družbe za
uskladitev z zahtevami tega sklepa)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti in uresničevati primerne, učinkovite in celostne:
(a) strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b) politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji.
(2) Strategije prevzemanja tveganj in
upravljanja s tveganji iz točke (a) prvega odstavka tega člena so dokument ali
zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a) cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje tveganj in
upravljanje s tveganji,
(b) pristop k upravljanju s posameznimi tveganji,
(c) pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala,
(d) oris načrtov glede pomembnih poslovnih dejavnosti ter opis
morebitnih načrtovanih sprememb v poslovni strategiji borznoposredniške družbe.
Te strategije morajo izražati temeljni
odnos borznoposredniške družbe do tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega
poslovanja, zaradi preprečevanja kakršnih koli nedoslednosti, nejasnosti in
neuravnoteženosti pri njihovem upravljanju.
(3) Politike prevzemanja tveganj in
upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka tega člena so dokument ali
zbir dokumentov, ki vključujejo najmanj:
(a) metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj iz
drugega odstavka 6. člena tega sklepa,
(b) organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji iz
prvega odstavka 15. člena tega sklepa, vključno z njegovim opisom,
(c) pravila ocenjevanja profila tveganosti borznoposredniške družbe,
vključno z metodologijami za ugotavljanje in merjenje oziroma ocenjevanje
tveganj iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega sklepa,
(d) pravila delovanja sistema notranjih kontrol iz 20. člena tega
sklepa,
(e) pravila izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala iz prvega odstavka 29. člena tega sklepa.
Te politike morajo zagotavljati izvajanje
strategij prevzemanja in upravljanja s tveganji.
1.2. Raven izpolnjevanja obveznosti iz tega
sklepa
4. člen
(raven izpolnjevanja obveznosti iz tega
sklepa)
(1) Borznoposredniška družba mora
določila tega sklepa izpolnjevati na posamični podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena, borznoposredniška družba ne izpolnjuje določil iz četrtega poglavja tega
sklepa na posamični podlagi, če ima v Republiki Sloveniji položaj podrejene ali
nadrejene borznoposredniške družbe in če je vključena v nadzor na konsolidirani
podlagi.
(3) Borznoposredniška družba, ki ima
položaj nadrejenega investicijskega podjetja, in vse druge osebe v skupini
morajo izpolnjevati določila iz tretjega poglavja tega sklepa na konsolidirani
podlagi na ravni skupine ali podskupine.
(4) Borznoposredniška družba, ki ima
položaj nadrejenega investicijskega podjetja, mora izpolnjevati določila iz
četrtega poglavja tega sklepa na konsolidirani podlagi na ravni skupine v
obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 297. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št.
99/10 – ZBan-1-UPB5; v nadaljevanju ZBan-1).
(5) Borznoposredniška družba, ki je
podrejena finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in hkrati
vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, mora izpolnjevati določila iz
četrtega poglavja tega sklepa na podlagi konsolidiranega finančnega položaja
tega finančnega holdinga v obsegu in na način, kot je določeno v 301. členu
ZTFI v zvezi z 297. členom ZBan-1.
(6) Če so istemu nadrejenemu finančnemu
holdingu Republike Slovenije ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu poleg
borznoposredniške družbe podrejene borznoposredniške družbe drugih držav
članic, se peti odstavek tega člena uporablja v skladu in na način, kot je
določeno v 301. členu ZTFI v zvezi z 287. in 288. členom ZBan-1.
(7) Borznoposredniška družba, ki je
podrejena borznoposredniški družbi ali finančnemu holdingu v Republiki
Sloveniji in je bodisi sama bodisi njen nadrejeni finančni holding, nadrejena
ali udeležena v drugi banki, finančni instituciji ali družbi za upravljanje s
sedežem v tretji državi, mora določila iz četrtega poglavja tega sklepa
izpolnjevati na konsolidirani podlagi na ravni podskupine.
2. ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN OBRAVNAVA TVEGANJ
2.1. Splošni standardi upravljanja s
tveganji
5. člen
(tveganja)
(1) Tveganja med drugim vključujejo
tržna tveganja, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, kreditno tveganje,
operativno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda, kapitalsko tveganje
in tveganje dobičkonosnosti.
(2) Borznoposredniška družba mora,
upoštevaje naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti oziroma storitev, ki jih
opravlja, izpolnjevati splošne standarde upravljanja pri naslednjih tveganjih:
(a) tržno tveganje,
(b) obrestno tveganje,
(c) operativno tveganje,
(d) likvidnostno tveganje
(e) kreditno tveganje.
Natančnejša merila za izpolnjevanje
splošnih standardov upravljanja s posameznimi tveganji so navedena v prilogah
od I do V tega sklepa.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega
člena mora borznoposredniška družba zagotoviti, da je v vsakem trenutku
sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v
okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim
borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in
zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče
nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. Za merljiva tveganja
mora borznoposredniška družba vzpostaviti metodologije merjenja tveganj, za
nemerljiva tveganja pa metodologije ocenjevanja tveganj.
2.2. Prevzemanje tveganj
6. člen
(sposobnost prevzemanja tveganj)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da je vsakokratno prevzemanje pomembnih tveganj v mejah njene
sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2) Borznoposredniška družba mora
izdelati metodologijo za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj ter
pojasniti predpostavke, na katerih temelji ta metodologija. Metodologija mora
upoštevati vsa pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja.
Kjer je primerno, lahko borznoposredniška družba upošteva tudi morebitno
soodvisnost med temi tveganji. Če določena tveganja niso upoštevana pri
ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, mora borznoposredniška družba
pojasniti, katera so ta tveganja, in utemeljiti razloge za njihovo
neupoštevanje.
(3) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z
metodologijo iz drugega odstavka tega člena. Ocena sposobnosti prevzemanja
tveganj mora biti dokumentirana. Spremljanje prevzemanja tveganj in ocenjevanje
sposobnosti prevzemanja tveganj mora biti organizirano neodvisno od
organizacijskih enot borznoposredniške družbe, ki prevzemajo tveganja.
(4) Borznoposredniška družba mora
preveriti ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja
tveganj vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti
prevzetim tveganjem.
3. SISTEM UPRAVLJANJA
7. člen
(elementi sistema upravljanja)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti in uresničevati trden in zanesljiv sistem upravljanja z naslednjimi
medsebojno povezanimi elementi:
(a) jasen organizacijski ustroj,
(b) učinkovit proces upravljanja s tveganji,
(c) ustrezen sistem notranjih kontrol,
(d) »ustrezen sistem prejemkov za zaposlene (v nadaljevanju sistem
prejemkov).
(2) Sistem upravljanja iz prvega
odstavka tega člena mora biti celovit ter sorazmeren z značilnostmi,
obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih opravlja borznoposredniška družba.
Sistem upravljanja je celovit, če je vzpostavljen pri vseh pomembnih dejavnostih
in organizacijskih enotah borznoposredniške družbe.
(3) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti redno pregledovanje in razvoj lastnega sistema upravljanja.
3.1. Organizacijski ustroj
8. člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti jasen organizacijski ustroj iz točke (a) prvega odstavka 7.
člena tega sklepa. Organizacijski ustroj je jasen, če temelji na natančno
opredeljenih, preglednih in doslednih notranjih razmerjih glede odgovornosti.
(2) Organizacijski ustroj
borznoposredniške družbe mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje
na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij
navzgor in navzdol.
Pretok informacij navzgor je ustrezen, če
omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za
sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja s tveganji.
Pretok informacij navzdol je ustrezen, če
omogoča zaposlenim dostop do znanj glede strategij in politik prevzemanja
tveganj in upravljanja s tveganji, ki so pomembne za izpolnjevanje njihovih
pristojnosti in nalog.
9. člen
(preprečevanje nastanka nasprotja
interesov)
(1) Organizacijski ustroj mora
temeljiti na ustrezni razmejitvi pristojnosti in nalog med vsemi zaposlenimi,
vključno z vsemi vodstvenimi ravnmi. Razmejitev pristojnosti in nalog je
ustrezna, če:
(a) omejuje in preprečuje nastanek nasprotij interesov,
(b) zagotavlja transparenten in dokumentiran proces sprejemanja
vodstvenih odločitev.
(2) Nasprotja interesov, ki izjemoma
nastanejo zaradi pomanjkanja kvalificiranih zaposlenih, morajo biti pravočasno
ugotovljena ter predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba
notranje revizije.
10. člen
(zaposleni)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti zadostno število kvalificiranih zaposlenih glede na potrebe svojega
organizacijskega ustroja, poslovnih dejavnosti ter izpostavljenosti tveganjem.
Usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim
in odgovornostim ter zahtevnosti nalog, ki jih opravljajo.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti zamenljivost ključnih zaposlenih. Odsotnost z delovnega mesta ali
prekinitev delovnega razmerja s ključnim zaposlenim ne sme dolgoročno negativno
vplivati na uveljavljanje strategij in politik prevzemanja in upravljanja s
tveganji.
(3) (črtan)
11. člen
(organizacijska kultura)
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti
trdno organizacijsko kulturo, ki temelji na visokih strokovnih
standardih in etičnih vrednotah poslovanja ter pozitivnem
odnosu zaposlenih do notranjih kontrol. Notranje kontrole morajo biti neločljiv
del vseh poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe. Zaposleni morajo
razumeti namen in pomembnost notranjih kontrol ter svoj prispevek k njihovemu
učinkovitemu izvajanju.
3.1.1. Odgovornosti uprave na
področju upravljanja s tveganji
12. člen
(splošno)
(1) Odgovornosti uprave na področju upravljanja s tveganji vključujejo:
(a) odobritev in pregledovanje strategij in politik prevzemanja tveganj
in upravljanja s tveganji,
(b) zagotavljanje ažurnosti strategij in politik prevzemanja tveganj in
upravljanja s tveganji v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju
borznoposredniške družbe,
(c) zagotavljanje, da so strategije in politike prevzemanja tveganj in
upravljanja s tveganji celovite ter da sorazmerno upoštevajo tveganja, ki jih
borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(d) spremljanje in redno ocenjevanje učinkovitosti sistema upravljanja,
(e) zagotavljanje jasnega in dokumentiranega procesa sprejemanja
pomembnih odločitev ter jasne razmejitve pristojnosti in nalog zaradi
vzdrževanja skladnosti z notranjimi odločitvami in postopki,
(f)
spodbujanje takšne organizacijske kulture, ki
daje poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih dejavnosti najvišjo
prioriteto.
(2) Odgovornosti iz prvega odstavka
tega člena ne smejo biti prenesene na nižje vodstvene ravni ali na zunanje
izvajalce.
13. člen
(odgovornosti višjega vodstva
borznoposredniške družbe)
Odgovornosti višjega vodstva
borznoposredniške družbe na področju upravljanja s tveganji vključujejo:
(a) izdelavo in izvajanje strategij in politik prevzemanja tveganj in
upravljanja s tveganji,
(b) vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture za učinkovito
izvajanje strategij, politik, postopkov in delovanje sistemov za upravljanje s
tveganji,
(c) obveščanje organov vodenja ali nadzora borznoposredniške družbe o
pomembnih tveganjih, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega
poslovanja,
(d) vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja,
(e) vzpostavitev postopkov in izdelavo navodil ter usmeritev za
izvajanje poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe,
(f)
vzpostavitev in kontroliranje limitov za
omejevanje izpostavljenosti tveganjem.
14. člen
(znanje in izkušnje)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti,
da uprava in višje vodstvo razpolagata z ustreznim znanjem in izkušnjami o
tveganjih, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega
poslovanja.
3.2. Upravljanje s tveganji
15. člen
(proces upravljanja s tveganji)
(1) Borznoposredniška družba mora na
temelju strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vzpostaviti
učinkovit proces upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka 7. člena
tega sklepa. Proces upravljanja s tveganji vključuje:
(a) postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja
in spremljanja tveganj,
(b) notranje poročanje o tveganjih.
Kjer je primerno, morajo postopki iz točke
(a) tega odstavka vključevati tudi pravila uvajanja novih produktov ali
sistemov ter pravila uporabe zunanjih izvajalcev.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da so pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega
poslovanja, zgodaj ugotovljena, celovito obravnavana, spremljana v okviru
njenih dnevnih dejavnosti ter pravočasno predstavljena ustreznim vodstvenim
ravnem. Učinkovito upravljanje s tveganji zmanjša verjetnost nastanka
nepričakovanih izgub ter posledično preprečuje nastanek tveganja ugleda iz
naslova teh izgub.
3.2.1. Postopki ugotavljanja, merjenja
oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj
16. člen
(splošno)
(1) Postopki ugotavljanja tveganj
morajo vključevati celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, ki jih
borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja, ter analizo
vzrokov za njihov nastanek. Ugotovljena tveganja morajo biti dokumentirana.
(2) Postopki merjenja oziroma
ocenjevanja tveganj morajo vključevati izdelavo kvantitativnih in/ali
kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki jih je
borznoposredniška družba ugotovila v postopku ugotavljanja tveganj. Ocene
tveganj morajo biti dokumentirane.
(3) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma
ocenjevanja tveganj. Za namen vključevanja v proces upravljanja s tveganji
morajo ti postopki omogočati zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in
nastanek novih tveganj.
(4) Postopki obvladovanja tveganj
morajo vključevati ukrepe in pravila za izvajanje ukrepov sprejemanja,
zmanjševanja, razpršitve, prenosa in izognitve tveganjem, ki jih je
borznoposredniška družba ugotovila in izmerila oziroma ocenila.
(5) Postopki spremljanja tveganj
morajo vključevati pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja
tveganj, ki jih je borznoposredniška družba prevzela v okviru svojega
poslovanja. Spremljanje tveganj zagotavlja doseganje želenega profila
tveganosti.
(6) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo postopkom ugotavljanja, merjenja
oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki je sorazmerna
značilnostim, obsegu in zapletenosti njenih poslov ter pristopov za merjenje
tveganj. Borznoposredniška družba mora redno preverjati ustreznost
informacijske podore in jo po potrebi prilagajati tako, da zagotovi njeno
ustreznost.
17. člen
(pravila uvajanja novih produktov ali
sistemov)
(1) Borznoposredniška družba mora za
namen upravljanja s tveganji opredeliti, kaj šteje za nov produkt ali sistem.
Pomembna tveganja, ki izhajajo iz novega produkta ali sistema, morajo biti
pravočasno in celovito obravnavana v procesu upravljanja s tveganji.
(2) Borznoposredniška družba mora pred
uvedbo novega produkta ali sistema zagotoviti izdelavo analize pripadajočih
tveganj. Analiza tveganj mora vključevati opis:
(a) pomembnih tveganj, ki izhajajo iz uvedbe novega produkta ali
sistema,
(b) vpliva uvedbe novega produkta ali sistema na sposobnost prevzemanja
tveganj,
(c) vpliva uvedbe novega produkta ali sistema na proces upravljanja s
tveganji.
18. člen
(pravila uporabe zunanjih izvajalcev)
(1) Če borznoposredniška družba
uporablja zunanje izvajalce pri izvajanju svojih poslovnih dejavnosti, morajo
politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vključevati tudi
politiko uporabe zunanjih izvajalcev. Ta politika mora vključevati najmanj
naslednje elemente:
(a) pristop borznoposredniške družbe k uporabi zunanjih izvajalcev in
zagotavljanju ustrezne kakovosti storitev,
(b) osnovna načela oziroma usmeritve glede upravljanja s tveganji iz
naslova uporabe zunanjih izvajalcev,
(c) pristop k zagotavljanju neprekinjenega poslovanja v zvezi z
dejavnostmi, predanimi v izvajanje zunanjim izvajalcem,
(d) strategijo ukrepanja za primer pričakovane ali nepričakovane
prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da uporaba zunanjih izvajalcev ne oslabi:
(a) izvajanja njenih poslovnih dejavnosti,
(b) procesa upravljanja s tveganji,
(c) sistema notranjih kontrol.
Borznoposredniška družba mora organizirati
uporabo zunanjih izvajalcev na način, ki ji omogoča nepretrgano spremljanje
delovanja zunanjih izvajalcev ter upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz
uporabe zunanjih izvajalcev.
(3) Borznoposredniška družba mora imeti
dokumentiran načrt uporabe zunanjih izvajalcev. Načrt mora vključevati
naslednje elemente:
(a) način upravljanja s tveganji iz naslova uporabe zunanjih
izvajalcev,
(b) zagotavljanje učinkovitega poročanja o tveganjih iz naslova uporabe
zunanjih izvajalcev,
(c) spremljanje skladnosti delovanja zunanjega izvajalca z veljavno
zakonodajo in drugimi predpisi,
(d) vključevanje službe notranje revizije v pregledovanje ustreznosti
uporabe in delovanja zunanjih izvajalcev.
(4) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da so pogodbene pravice ter obveznosti borznoposredniške družbe in
zunanjega izvajalca natančno opredeljene in razumljive. Pogodbene pravice
borznoposredniške družbe morajo vključevati možnost predčasne prekinitve
pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem na zahtevo borznoposredniške družbe.
Pogodbene obveznosti zunanjega izvajalca morajo vključevati:
(a) zaščito podatkov borznoposredniške družbe,
(b) skladnost delovanja zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in
drugimi predpisi,
(c) dostop borznoposredniške družbe do vseh prostorov in podatkov
zunanjega izvajalca in njeno neomejeno pravico do pregleda teh prostorov in
revizije teh podatkov, ki zadevajo opravljanje storitev za borznoposredniško
družbo.
(5) Zunanji izvajalec mora na temelju
pogodbe o ravni kakovosti storitev ("Service Level Agreement")
zagotoviti z borznoposredniško družbo dogovorjeno raven kakovosti storitev.
Pogodba o ravni kakovosti storitev mora vsebovati kvantitativna in/ali
kvalitativna merila, na podlagi katerih lahko zunanji izvajalec in borznoposredniška
družba ocenita ustreznost kakovosti zadevne storitve. Če raven kakovosti
storitev ni v skladu s to pogodbo, mora borznoposredniška družba nemudoma
sprejeti ustrezne korektivne ukrepe.
3.2.2. Notranje poročanje o tveganjih
19. člen
(notranje poročanje o tveganjih)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti izdelavo rednih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru
svojega poslovanja. Ta poročila morajo omogočiti sprejemanje vodstvenih
odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh
ukrepov. Borznoposredniška družba izdela redno poročilo o tveganjih vsaj za
obdobje vsakega koledarskega trimesečja, in sicer ga sprejme najkasneje v 30
dneh po poteku koledarskega trimesečja. V primeru nepričakovanega nastanka
pomembne izpostavljenosti tveganjem mora borznoposredniška družba zagotoviti
tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih.
(2) Poročila o tveganjih iz prvega
odstavka tega člena morajo biti:
(a) transparentna; poročila so transparentna, če vsebujejo jasne,
razumljive in natančne informacije o tveganjih,
(b) popolna; poročila so popolna, če obravnavajo vsa pomembna tveganja
ter skupaj omogočajo celovit pregled nad trenutno izpostavljenostjo tveganjem,
(c) koristna; poročila so koristna, če vsebujejo pomembne informacije o
tveganjih,
(d) primerljiva in združljiva; poročila so primerljiva in združljiva,
če je njihova oblika čim bolj poenotena glede na informacije, ki jih vsebujejo,
(e) pravočasna; poročila so pravočasna, če omogočajo sprejemanje
potrebnih ukrepov v realnem času.
(3) Obseg in podrobnost poročil iz
drugega odstavka tega člena morata upoštevati potrebe ciljnih uporabnikov, ki
vključujejo vse vodstvene ravni v borznoposredniški družbi.
3.3. Sistem notranjih kontrol
20. člen
(sistem notranjih kontrol)
(1) Sistem notranjih kontrol iz točke
(c) prvega odstavka 7. člena tega sklepa vključuje:
(a) notranje kontrole,
(b) službo notranje revizije.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da sistem notranjih kontrol vključuje tudi preverjanje pravilnosti
administrativnih in računovodskih postopkov.
(3) Kjer je primerno, vključuje sistem
notranjih kontrol tudi funkcijo zagotavljanja skladnosti delovanja
borznoposredniške družbe in funkcijo zagotavljanja varnosti informacij.
(4) Funkcija zagotavljanja skladnosti
delovanja borznoposredniške družbe mora ugotavljati in ocenjevati tveganje
skladnosti, kateremu je ali bi mu lahko bila borznoposredniška družba
izpostavljena. Tveganje skladnosti je tveganje nastanka izgube zaradi zakonskih
sankcij in ukrepov nadzornih organov, ki jih lahko borznoposredniška družba
utrpi iz naslova namernega ali nenamernega neskladja z veljavno zakonodajo,
standardi in kodeksi ter notranjimi akti.
(5) Funkcija zagotavljanja varnosti
informacij deluje na področju varovanja informacij in izvaja postopke varovanja
informacijskih sistemov z vidika preprečevanja nepooblaščenega dostopa do ali
spremembe informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu, vključno z ugotavljanjem
in zmanjševanjem takih groženj ter dokumentiranjem izvedenih ukrepov.
3.3.1. Notranje kontrole
21. člen
(struktura notranjih kontrol in izvajanje
notranjih kontrolnih dejavnosti)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti učinkovito strukturo notranjih kontrol. Notranje kontrolne
dejavnosti se morajo izvajati na ravni vsake finančne storitve ter v okviru
dnevnih poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe, vključno s spremljanjem
delovanja informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih borznoposredniške
družbe.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol. Bistvene ugotovitve
notranjih kontrolnih dejavnosti ter pripadajoči ukrepi morajo biti ustrezno
dokumentirani.
(3) Notranje kontrole vključujejo
najmanj:
(a) poročanje,
(b) delovne postopke,
(c) limite za omejevanje izpostavljenosti tveganjem,
(d) fizične kontrole.
22. člen
(poročanje)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti notranje in zunanje poročanje iz točke (a) tretjega odstavka 21.
člena tega sklepa, ki poleg poročil o tveganjih vključuje tudi:
(a) podatke o poslovanju borznoposredniške družbe,
(b) podatke o skladnosti delovanja borznoposredniške družbe z veljavno
zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti,
(c) podatke o zunanjem poslovnem okolju borznoposredniške družbe ter
zunanjih razvojnih trendih.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti na
področju poročanja temeljijo na spremljanju poročil iz prvega odstavka tega
člena s strani ustreznih vodstvenih ravni in vključujejo ugotavljanje
morebitnih pomanjkljivosti in napak v poročilih ter drugih nepravilnosti v
delovanju zaposlenih pri izdelavi poročil.
23. člen
(delovni postopki)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti vzpostavitev formalnih delovnih postopkov iz točke (b) tretjega
odstavka 21. člena tega sklepa pri izvajanju vseh poslovnih dejavnosti
borznoposredniške družbe.
Delovni postopki borznoposredniške družbe v
zvezi z opravljanjem investicijskih storitev se opredelijo še zlasti v zvezi z
naslednjim:
(1) sklepanjem pogodbe
z novo stranko,
(2) posredovanjem
informacij stranki o politiki izvrševanja naročil,
(3) oblikovanjem in pošiljanjem oziroma izročitvijo potrdila o
prejemu naročila, obvestila o odklonitvi sprejema naročila, obvestila stranki o
morebitnih bistvenih ovirah za izvršitev naročil in obvestila stranki o
razvrstitvi, pravicah in informacijah,
(4) oblikovanjem in pošiljanjem oziroma izročitvijo obračuna o
opravljenem poslu stranki oziroma poročila o stanju naložb z obračunom poslov,
(5) oblikovanjem in pošiljanjem oziroma izročitvijo izpiska o
stanju in prometu finančnih instrumentov na računu stranke,
(6) varstvom finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke,
(7) deponiranjem finančnih instrumentov stranke in deponiranjem
denarnih sredstev stranke in
(8) vsebino in načinom vodenja evidenc.
(2) Delovni postopki iz prvega
odstavka tega člena se morajo izvajati na podlagi pisnih navodil in usmeritev,
ki vključujejo:
(a) delovna navodila,
(b) pravilnike,
(c) opise poslovnih procesov.
Borznoposredniška družba mora zagotoviti
ustrezno stopnjo podrobnosti navodil in usmeritev, vključno s pravili glede
organizacijske in poslovno-operativne strukture borznoposredniške družbe,
sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev, pristojnosti in
odgovornosti zaposlenih ter izvajanja postopkov. Stopnja podrobnosti teh
navodil in usmeritev mora biti odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti
poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe ter pripadajočih tveganj. V
primeru kakršnih koli sprememb poslovnih dejavnosti ali pripadajočih procesov
morajo biti navodila in usmeritve ustrezno in čim prej ažurirani. Navodila in
usmeritve morajo biti ustrezno dokumentirani. Zaposleni morajo biti seznanjeni
z vsebino tistih navodil in usmeritev, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh
svojih delovnih nalog.
(3) Notranje kontrolne dejavnosti na
področju postopkov vključujejo ugotavljanje kršitev in drugih nepravilnosti pri
izvajanju delovnih postopkov.
24. člen
(limiti za omejevanje izpostavljenosti
tveganjem)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti strukturo limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem iz točke
(c) tretjega odstavka 21. člena tega sklepa (v nadaljevanju limiti). Ti limiti
morajo biti vzpostavljeni za merljiva tveganja.
(2) Kjer je primerno, mora
borznoposredniška družba vzpostaviti sistem odobravanj in potrditev tistih
poslovnih transakcij, ki presegajo vzpostavljene limite.
(3) Notranje kontrolne dejavnosti na
področju limitov vključujejo preverjanje skladnosti poslovnih transakcij z
vzpostavljenimi limiti ter odobravanje in potrditev poslovnih transakcij, ki
presegajo te limite.
25. člen
(fizične kontrole)
(1) Kjer je primerno, mora
borznoposredniška družba vzpostaviti sistem fizičnih kontrol iz točke (d)
tretjega odstavka 21. člena tega sklepa za omejevanje dostopa do premičnega in
nepremičnega premoženja borznoposredniške družbe in za njegovo varovanje.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti na
področju fizičnih kontrol vključujejo fizične kontrole dostopa, izvajanje
načela štirih oči ter redno popisovanje premičnega in nepremičnega premoženja
borznoposredniške družbe.
3.3.1.1. Notranje kontrolne dejavnosti na
področju informacijskih sistemov in spremljanja delovanja zaposlenih
26. člen
(informacijski sistemi)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti strategijo razvoja informacijskih sistemov in politiko varnosti
informacijskih sistemov. Politika varnosti informacijskih sistemov mora
vključevati najmanj:
(a) cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov,
(b) načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in
razpoložljivosti informacij; "zaupnost informacij" pomeni, da je
informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom; "neoporečnost
informacij" pomeni, da je informacija točna in popolna;
"razpoložljivost informacij" pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki
v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij,
(c) porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske
tehnologije, informacij, shranjenih v informacijskih sistemih borznoposredniške
družbe, ter pripadajoče dokumentacije; "informacijska tehnologija"
pomeni strojno in programsko opremo; "strojna oprema" pomeni
opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo; "programska
oprema" pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo
načrtovano operativnost strojne opreme.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti
glede informacijskih sistemov vključujejo:
(a) pri izvajanju strategije razvoja informacijskih sistemov:
ugotavljanje skladnosti s poslovnimi procesi, kvalitete projektnega
načrtovanja, vključenosti ustreznih kadrov ter seznanjenosti različnih
vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko,
(b) pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov: logične in
fizične kontrole pri dostopanju do informacijskih sistemov,
(c) pri strojni opremi: ugotavljanje njene ustreznosti glede zahtev
pripadajočih poslovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti
njenega vzdrževanja,
(d) pri programski opremi: ugotavljanje njene ustreznosti in uporabe v
poslovnih procesih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov ter ločevanja
funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.
27. člen
(zaposleni)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti kakovost zaposlenih z vzpostavitvijo ustrezne kadrovske politike.
(2) Notranje kontrolne dejavnosti na
področju kadrov vključujejo spremljanje zasedenosti delovnih mest, znanja in
strokovnosti zaposlenih ter izvajanja izobraževanja, spremljanje števila
zaposlenih za določen čas ter izvajanje nadzora nad njimi.
3.3.2. Notranje revidiranje
28. člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da je notranje revidiranje neodvisno, redno ter celovito
pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti:
(a) sistema upravljanja iz prvega odstavka 7. člena tega sklepa, vključno
s pregledovanjem kvalitete notranjih kontrol in skladnosti sistema
prejemkov ter
(b) procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega
odstavka 29. člena tega sklepa.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da so tudi dejavnosti, predane v izvajanje zunanjim izvajalcem,
predmet rednih notranjih revizijskih pregledov.
3.4. Sistem prejemkov
28.a člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti in izvajati ustrezen sistem prejemkov. Ta vključuje politike in
prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s
tveganji, ter tako upravljanje s tveganji tudi spodbujajo.
(2) Pri vzpostavitvi in izvajanju
politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba
upoštevati splošna načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem, ki so
določena v 1. poglavju Priloge VI tega sklepa.
(3) Če ima borznoposredniška družba
podrejene družbe, ki so ustanovljene v finančnih središčih z ugodnejšim davčnim
režimom (t. i. finančna središča offshore), mora zagotoviti izpolnjevanje načel
iz drugega odstavka tega člena tudi v teh družbah.
(4) Borznoposredniška družba mora
politike prejemkov iz prvega odstavka tega člena interno objaviti ter vsem
zaposlenim zagotoviti dostop do njih.
28.b člen
(politike prejemkov in kategorije
zaposlenih)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti in izvajati politike prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno
naravo dela, pri čemer mora poleg splošnih načel glede prilagajanja prejemkov
tveganjem upoštevati tudi posebna načela glede prilagajanja prejemkov
tveganjem, ki so določena v 2. poglavju Priloge VI tega sklepa.
(2) Borznoposredniška družba lahko iz
politik prejemkov iz prvega odstavka tega člena izvzame določene kategorije
zaposlenih s posebno naravo dela, če utemelji, da ti nimajo pomembnega vpliva
na profil tveganosti borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba
ocenjuje pomembnost vpliva zaposlenih s posebno naravo dela na profil
tveganosti na podlagi lastnih meril (npr. določi absolutni zgornji prag individualnega
prejemka zaposlenega s posebno naravo dela, pod katerim se vpliv zaposlenega s
posebno naravo dela na profil tveganosti ne šteje kot pomemben).
(3) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da se variabilni del prejemka nikoli ne izplača na način ali v
obliki instrumentov, ki so v nasprotju s tem sklepom.
28.c člen
(načelo sorazmernosti in opustitve)
(1) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti in izvajati politike prejemkov iz 28.b člena tega sklepa na podlagi
načela sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena tega sklepa ter pri tem
upoštevati tudi svojo velikost in notranjo organiziranost. Politike in prakse
prejemkov morajo biti dosledno usmerjene k izpolnjevanju ciljev poslovne
strategije ter prilagojene profilu tveganosti borznoposredniške družbe in njeni
sposobnosti prevzemanja tveganj.
(2) Borznoposredniška družba lahko v
skladu z načelom sorazmernosti ter na podlagi lastnih meril za ocenjevanje
vpliva zaposlenega s posebno naravo dela na profil tveganosti borznoposredniške
družbe opusti izvajanje načel politik prejemkov na ravni borznoposredniške
družbe oziroma na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, ki so določena v:
(a) drugem odstavku oddelka 2.4. Priloge VI tega sklepa:
(i) na ravni borznoposredniške družbe, če gre za
borznoposredniško družbo z manj zapletenimi posli,
(ii) na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če
borznoposredniška družba utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom
na profil tveganosti borznoposredniške družbe,
(b) tretjem odstavku oddelka 2.4. Priloge VI tega sklepa:
(i) na ravni borznoposredniške družbe, če gre za
borznoposredniško družbo z manj zapletenimi posli, s finančnimi instrumenti
katere se ne trguje na organiziranem trgu, ter če borznoposredniška družba nima
možnosti izplačevati dela variabilnega dela prejemka v obliki lastniških
finančnih instrumentov,
(ii) na ravni zaposlenega s posebno naravo dela, če
borznoposredniška družba utemelji, da gre za zaposlenega z nepomembnim vplivom
na profil tveganosti borznoposredniške družbe.
(3) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da morebitna opustitev načel politik prejemkov iz drugega odstavka
tega člena ne vpliva na doseganje splošnih ciljev politik prejemkov iz prvega
odstavka 28.a člena tega sklepa.
4. PROCES OCENJEVANJA USTREZNEGA NOTRANJEGA KAPITALA
29. člen
(splošno)
(1) Borznoposredniška družba mora na
temelju strategij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji vzpostaviti
ustrezen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Proces ocenjevanja
ustreznega notranjega kapitala je ustrezen, če:
(a) temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj,
oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih
borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja,
(b) omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do
profila tveganosti borznoposredniške družbe,
(c) je ustrezno vključen v sistem upravljanja.
Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen
proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje
prevzetih tveganj v mejah sposobnosti borznoposredniške družbe za prevzemanje
tveganj.
(2) Borznoposredniška družba mora
vzpostaviti proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz prvega
odstavka tega člena sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti
poslov, ki jih opravlja.
4.1. Ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje tveganj,
oblikovanje zbirne ocene tveganj ter spremljanje tveganj
30. člen
(upoštevanje pomembnih tveganj in drugih
predpostavk)
(1) Borznoposredniška družba mora na
temelju profila tveganosti določiti in kategorizirati pomembna tveganja, ki jih
bo upoštevala v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
(2) Kjer je primerno, lahko
borznoposredniška družba poleg tveganj iz prvega odstavka tega člena uporabi
tudi druge predpostavke za ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, vključno
z dejavniki, ki določajo ugled borznoposredniške družbe na trgu, načrti, ki
izhajajo iz poslovne strategije borznoposredniške družbe, in notranjimi cilji v
zvezi z zunanjo bonitetno oceno borznoposredniške družbe.
(3) Borznoposredniška družba mora
utemeljiti in dokumentirati svoje odločitve glede upoštevanja ali neupoštevanja
posameznih tveganj oziroma uporabe drugih predpostavk v procesu ocenjevanja
ustreznega notranjega kapitala.
31. člen
(metodologije merjenja oziroma ocenjevanja
tveganj)
(1) Borznoposredniška družba mora
določiti in/ali izdelati ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja
tveganj za namen izdelave mer oziroma ocen posameznih tveganj. Metodologije so
ustrezne, če vključujejo:
(a) uporabo pristopov za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom
o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe
(Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za
operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07),
Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem
pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07), Sklepom o
izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi
notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe
(Uradni list RS, št. 106/07) in/ali
(b) dokumentirane notranje metodologije borznoposredniške družbe in/ali
(c) druge ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj.
(2) Če borznoposredniška družba
ugotovi, da mera oziroma ocena določenega tveganja iz prvega odstavka tega
člena ne odraža dejanske izpostavljenosti borznoposredniške družbe do tega
tveganja, lahko to oceno prilagodi navzgor ali navzdol.
(3) Borznoposredniška družba mora
utemeljiti in dokumentirati:
(a) uporabo posameznih metodologij merjenja oziroma ocenjevanja tveganj
iz prvega odstavka tega člena,
(b) ocene nemerljivih tveganj,
(c) kakršne koli prilagoditve ocen tveganj iz drugega odstavka tega
člena.
32. člen
(zbirna ocena tveganj borznoposredniške
družbe)
(1) Borznoposredniška družba mora na
temelju mer oziroma ocen posameznih tveganj izdelati zbirno oceno tveganj.
(2) Borznoposredniška družba mora
določiti ustrezno notranjo metodologijo za izdelavo zbirne ocene tveganj.
Metodologija je ustrezna, če omogoča seštevanje primerljivih mer oziroma ocen
tveganj ter, kjer je primerno, ustrezne prilagoditve zbirne ocene tveganj
navzdol ali navzgor.
4.2. Zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju
do profila tveganosti
33. člen
(pristop k zagotavljanju ustreznega notranjega
kapitala)
(1) Borznoposredniška družba mora
opredeliti ustrezne notranje cilje pri zagotavljanju ustreznega notranjega
kapitala. Notranji cilji so ustrezni, če opredeljujejo najmanj pristop k
zagotavljanju notranjega kapitala:
(a) v času rednega poslovanja borznoposredniške družbe,
(b) ob izrednih razmerah.
Notranji cilji iz točke (a) prvega
pododstavka tega člena morajo upoštevati ustrezno varovanje interesov
delničarjev, organov vodenja ali nadzora ter drugih zaposlenih v
borznoposredniški družbi. Varovanje teh interesov je ustrezno, če dostopnost do
ustreznega notranjega kapitala omogoča zaščito pred dogodki, ki bi lahko
ogrozili normalno izvajanje dejavnosti borznoposredniške družbe.
Borznoposredniška družba lahko opredeli tudi notranje cilje glede pokrivanja
sicer manj pomembnih tveganj, ki pa se pogosto realizirajo.
Notranji cilji iz točke (b) prvega
pododstavka tega člena morajo upoštevati ustrezno varovanje interesov
vlagateljev borznoposredniške družbe. Varovanje teh interesov je ustrezno, če
dostopnost do ustreznega notranjega kapitala borznoposredniške družbe omogoča
poplačilo upnikov borznoposredniške družbe.
(2) Borznoposredniška družba mora pri
opredelitvi notranjih ciljev pri zagotavljanju ustreznega notranjega kapitala
upoštevati tudi svojo sposobnost glede dostopa do notranjega kapitala.
34. člen
(vrste notranjega kapitala)
Borznoposredniška družba mora določiti
vrsto kapitala, s katerim zagotavlja ustrezni notranji kapital.
35. člen
(ocena ustreznega notranjega kapitala)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti, da je ocenjeni ustrezni notranji kapital vedno usklajen z njeno
sposobnostjo prevzemanja tveganj. Ocenjeni ustrezni notranji kapital je lahko
različen od zneska kapitala iz 5. člena Sklepa o izračunu kapitala
borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 80/11; v nadaljevanju sklep o
kapitalu). Če je ocenjeni ustrezni notranji kapital manjši od zneska kapitala
iz 5. člena sklepa o kapitalu, mora borznoposredniška družba zagotavljati
kapital v višini, ki ga izračuna v skladu z navedenim sklepom.
(2) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti ocenjevanje ustreznosti notranjega kapitala in njegove razporeditve
vsaj enkrat letno ter ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti tveganjem.
4.3. Vključitev procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala v sistem upravljanja
36. člen
(uporaba sistema upravljanja s tveganji)
Borznoposredniška družba mora zagotoviti
vključitev procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v sistem
upravljanja na podlagi uporabe rezultatov tega procesa pri sprejemanju
poslovnih odločitev, odločitev glede upravljanja s tveganji ter odločitev glede
notranje razporeditve ocenjenega ustreznega notranjega kapitala.
5. DOKUMENTACIJA
37. člen
(dokumentacija)
(1) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti sistematično dokumentiranje pomembnih elementov sistema upravljanja
in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (v nadaljevanju
dokumentacija), predvsem pa:
(a) strategije in politike prevzemanja tveganj in upravljanja s
tveganji,
(b) navodila in usmeritve za izvajanje postopkov upravljanja s tveganji
ter postopkov za izvajanje poslovnih dejavnosti,
(c) najpomembnejše ukrepe in odločitve organov vodenja ali nadzora
borznoposredniške družbe ter višjega vodstva, ki so pomembni za uskladitev
borznoposredniške družbe s tem sklepom.
(2) Stopnja podrobnosti dokumentacije
mora biti sorazmerna z značilnostmi, obsegom in zapletenostmi poslov, ki jih
borznoposredniška družba opravlja, in s stopnjo posameznih tveganj, ki jih
prevzema v okviru svojega poslovanja.
(3) Borznoposredniška družba mora
zagotoviti varnost, popolnost in ažurnost dokumentacije.
Priloga I: Splošni standardi upravljanja s tržnimi
tveganji
Priloga II: Splošni standardi upravljanja z obrestnim
tveganjem
Priloga III: Splošni standardi upravljanja z
operativnim tveganjem
Priloga IV: Splošni standardi upravljanja z
likvidnostnim tveganjem
Priloga V: Splošni standardi upravljanja s kreditnim
tveganjem
Priloga VI: Načela politik prejemkov
Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju
procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe
(Uradni list RS, št. 106/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. KONČNA DOLOČBA
38. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2008.«.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 74/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 80/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta sklep začne veljati 1. januarja
2012.«.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega
kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 33/12) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»10. člen
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti
ustrezen sistem prejemkov iz točke (d) prvega odstavka 7. člena sklepa v treh
mesecih po uveljavitvi tega sklepa.
11. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.