Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o
kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe obsega:
-
Sklep o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list
RS, št. 106/07 z dne 21. 11. 2007),
-
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kreditnih zavarovanjih za
borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 74/09 z dne 25. 9. 2009),
-
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o kreditnih zavarovanjih za
borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 80/11 z dne 11. 10. 2011).
SKLEP
o kreditnih zavarovanjih za
borznoposredniške družbe
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina in namen sklepa
1. člen
(1) Ta sklep določa:
(a) oblike kreditnih zavarovanj, ki jih borznoposredniške družbe lahko
uporabljajo za namene zmanjševanja kreditnega tveganja (primerna kreditna
zavarovanja),
(b) minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vsaki primerni
obliki kreditnega zavarovanja, da se njeni učinki na zmanjševanje kreditnega
tveganja lahko priznajo,
(c) izračun učinkov primernih kreditnih zavarovanj na zmanjševanje
kreditnega tveganja.
(2) Borznoposredniška družba, ki uporablja
standardizirani pristop ali ki uporablja pristop na podlagi notranjih
bonitetnih sistemov brez lastnih ocen izgube ob neplačilu (in konverzijskih
količnikov), lahko kreditna zavarovanja v skladu s tem sklepom upošteva:
(a) pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za
namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja
vrednosti denarne terjatve v skladu s točko (b) 4. člena Sklepa o izračunu
kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju:
sklep o kapitalu) ter
(b) pri izračunu zneskov pričakovane izgube za namene izračuna višine
odbitne postavke iz točke (f) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu in
postavke kapitala iz točke (b) drugega odstavka 14. člena istega sklepa.
(3) Borznoposredniška družba, ki uporablja
pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov z lastnimi ocenami izgube ob
neplačilu (in konverzijskih količnikov), pravila tega sklepa upošteva samo v
primerih in v obsegu, kot je opredeljeno v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve
za pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe
(Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB).
1.a člen
S tem sklepom se v pravni red Republike
Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.
junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih
institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z
Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive
2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije
iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15), v obsegu, v
kakršnem se uporablja za borznoposredniške družbe.
1.2. Splošni pojmi
2. člen
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo
enak pomen kot v prvem odstavku 192. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov
(Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI) kot na primer:
(a) neplačilo,
(b) kreditno zavarovanje,
(c) stvarno kreditno zavarovanje,
(d) osebno kreditno zavarovanje,
(e) posel začasne prodaje,
(f)
posel začasnega odkupa,
(g) posoja vrednostnih papirjev ali blaga,
(h) izposoja vrednostnih papirjev ali blaga,
(i)
denarju podoben instrument,
(j)
nadzorni organ,
(k) centralne banke,
(l)
verjetnost neplačila (v nadaljevanju: PD),
(m) izguba,
(n) izguba ob neplačilu (v nadaljevanju: LGD),
(o) konverzijski količnik (v nadaljevanju: CF),
(p) tveganje zmanjšanja vrednosti denarnih terjatev,
(q) listinjenje,
(r)
segment kreditnega tveganja (v nadaljevanju:
tranša),
(s) kreditna institucija v drugem odstavku 5. člena.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo
enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v
nadaljevanju: ZBan-1) kot na primer:
(a) standardizirani pristop v 1. točki 138. člena,
(b) pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju:
pristop IRB) v 2. točki 138. člena.
1.3. Opredelitve pojmov
3. člen
(1) Za namen tega sklepa veljajo naslednje
opredelitve pojmov:
(a) "kreditni dogodek" je zakonsko določen ali pogodbeno
dogovorjen dogodek, ob nastopu katerega lahko borznoposredniška družba začne
postopek unovčitve kreditnega zavarovanja,
(b) "zavarovan kreditni posel" je vsaka izpostavljenost, ki
je zavarovana s premoženjem in za katero ni dogovorjena pravica
borznoposredniške družbe do rednega vzdrževanja kritja,
(c) "posel z instrumenti kapitalskega trga" je vsaka izpostavljenost,
ki je zavarovana s premoženjem in za katero je dogovorjena pravica
borznoposredniške družbe do rednega vzdrževanja kritja,
(d) "osebe javnega sektorja" so osebe, ki jih nadzorni organ
države, na območju katere so ustanovljene, opredeli kot osebe javnega sektorja,
oziroma če jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, ne
opredeli, so to:
- upravni
organi, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in ki so odgovorni enotam
centralne, regionalne ali lokalne ravni države oziroma institucionalnim enotam,
ki imajo enake pristojnosti kot enote regionalne ali lokalne ravni države,
- podjetja,
ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote
centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti, vključno
z osebami javnega prava, ki so pod javnim nadzorom.
V Republiki Sloveniji so to pravne osebe ali
institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji
institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor
Javne nefinančne družbe (S.11001), podsektor Javne druge denarne finančne
institucije (S.12201), podsektor Javni drugi finančni posredniki, razen
zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.12301), podsektor Javni izvajalci
pomožnih finančnih dejavnosti (S.12401), podsektor Javne zavarovalniške družbe
in pokojninski skladi (S.12501), podsektor Državni skladi (S.13112), podsektor
Druge enote centralne države (S.13113), podsektor Skladi lokalne države
(S.13132), podsektor Druge enote lokalne države (S.13133) ali podsektor Skladi
socialne varnosti (S.13140) in ki izpolnjujejo pogoje iz ene izmed naslednjih
dveh alinej:
- so pravne
osebe javnega prava oziroma njihove institucionalne enote, ki so posredni
uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, ki jih Ministrstvo za
finance določi v skladu s Pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih
uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), ali
ki so odgovorne enotam centralne ravni Republike Slovenije,
- so pravne
osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote
centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti,
(e) "priznane borze" so borze iz Priloge II Sklepa o izračunu
kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list
RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih),
(f)
"glavni indeks" je vodilni indeks na
določenem segmentu borznega trga, ki kaže na gibanje tečajev tega trga
vrednostnih papirjev in ga investitorji uporabljajo kot pokazatelj trenda na
tem trgu,
(g) "obdobje unovčenja" je nadzorniško določen čas, ki je v
povprečju potreben za prodajo pozicije v finančnem instrumentu,
(h) "stanovanjske nepremičnine" so zemljišča, stavbe in
posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje, kot so na
primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske
hiše, garaže in počitniške hiše,
(i)
"poslovne nepremičnine" so zemljišča,
stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju
poslovne dejavnosti, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za
pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice
in skladišča, ter druga zemljišča,
(j)
"posli kreditiranja za povečanje
trgovalnega portfelja" (margin lending transactions) so posli, s
katerimi borznoposredniška družba odobri kredit za nakup, prodajo, pokrivanje
stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanje
z njimi; posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo
drugih kreditov, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji,
(k) "primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju:
primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Agencija za trg vrednostnih papirjev (v
nadaljevanju: Agencija) na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih
institucij za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07) uvrsti na
seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo
izpostavljenosti,
(l)
"enote centralne ravni države" so
institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote
centralne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki
so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev
(Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki
državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
(m) "enote regionalne ali lokalne ravni države" so
institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote
regionalne ali lokalne ravni države. V Republiki Sloveniji so to
institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji
institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor
Neposredni uporabniki proračunov občin (S.13131),
(n) "multilateralna razvojna banka" je družba, katere
družbenice oziroma članice so vsaj tri suverene države in katere osnovna
dejavnost je zagotavljanje sredstev za financiranje gospodarskega razvoja vseh
držav članic ali pa samo izbrane skupine držav članic. Ne glede na prejšnji
stavek se med multilateralne razvojne banke uvrsti Medameriška investicijska korporacija
(Inter-American Investment Corporation), Črnomorska trgovinska in
razvojna banka (Black Sea Trade and Development Bank) in
Centralnoameriška banka za gospodarsko integracijo (Central American Bank
for Economic Integration),
(o) "primerna izvozna agencija (v nadaljevanju: primerna
ECA)" je:
- OECD,
- izvozna
agencija, ki hkrati izpolnjuje naslednja pogoja:
i. da ima sedež v
državi, ki je v veljavnem Sporazumu o smernicah za uradno podprte izvozne
kredite (Arrangement on Guidelines for Officially Supported Export Credits)
opredeljena kot udeleženka (participant),
ii. da bonitetne ocene, ki
so povezane z osmimi minimalnimi premijami za zavarovanje izvoza, izdeluje na
podlagi metodologije OECD in jih tudi javno objavlja,
(p) "stopnja kreditne kvalitete" je stopnja, s katero
Agencija vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne ECAI, kot je določeno v
tretjem odstavku 5. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno
tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list
RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu),
(q) ''investicijska podjetja'' so investicijska podjetja iz tretjega
odstavka 11. člena ZTFI, za katera se uporablja Direktiva 2004/39/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o
spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES
Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS,
in investicijska podjetja iz primernih tretjih držav iz Priloge IV sklepa o
tržnih tveganjih,
(r)
''institucije'' so kreditne institucije in
investicijska podjetja.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe
drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem
besedilu.
4. člen
(1) Ob upoštevanju prvega odstavka 193.
člena ZTFI v zvezi s 145. členom ZBan-1 so primerna sredstva, ki se uporabljajo
za stvarno kreditno zavarovanje, tista, ki so opredeljena v drugem poglavju
tega sklepa (natančneje v 7., 9., 11. do 13., 16., 18., 20., 22., 24., 26. in
28. členu tega sklepa).
(2) Pri stvarnem kreditnem zavarovanju mora
imeti borznoposredniška družba pravico, da v primeru neplačila s strani
dolžnika, njegovega stečaja ali drugega kreditnega dogodka, opredeljenega v
dokumentaciji o poslu, na hiter način unovči ali pridrži sredstva za
zavarovanje. To mora veljati tudi za primer, ko so sredstva, ki so dana v
zavarovanje, pri tretji osebi kot skrbniku. Stopnja korelacije med vrednostjo
sredstev, ki so dana v zavarovanje, in kreditno kvaliteto dolžnika ne sme biti
čezmerna.
(3) Ob upoštevanju prvega odstavka 193.
člena ZTFI v zvezi s 145. členom ZBan-1 so primerni dajalci osebnih kreditnih
zavarovanj in vrste pogodb o osebnem kreditnem zavarovanju tisti, ki so
navedeni v drugem poglavju tega sklepa (natančneje v pododdelkih 2.2.1. in
2.2.2. tega sklepa).
(4) Učinki primernih oblik kreditnih
zavarovanj na zmanjšanje kreditnega tveganja se priznajo, če so izpolnjene
minimalne zahteve, določene v drugem poglavju tega sklepa (natančneje v drugem
in tretjem odstavku 6. člena ter v 8., 10., 14., 15., 17., 19., 21., 23., 25.,
27. in 35. do 42. členu tega sklepa).
5. člen
(1) Če so izpolnjene zahteve iz prvega
odstavka 193. člena ZTFI v zvezi s 145. členom ZBan-1 in 4. člena tega sklepa,
se lahko izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma
tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub
spremeni v skladu z določbami od tretjega do šestega poglavja tega sklepa.
(2) Nobena izpostavljenost, ki je
zavarovana s primerno obliko kreditnega zavarovanja, ne more imeti za posledico
višji tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti ali višji znesek
pričakovanih izgub, kot jo ima identična izpostavljenost brez kreditnega
zavarovanja.
(3) Če tveganjem prilagojeni zneski
izpostavljenosti že v okviru določb o standardiziranem pristopu oziroma
pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) upoštevajo kreditno zavarovanje, se
učinki kreditnega zavarovanja ne izračunavajo na podlagi tega sklepa.
2. PRIMERNE OBLIKE KREDITNIH ZAVAROVANJ IN MINIMALNE ZAHTEVE
ZA NJIHOVO PRIZNANJE
6. člen
(1) V tem poglavju so navedene primerne
oblike kreditnih zavarovanj in minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri
vsaki od teh primernih oblik kreditnih zavarovanj.
(2) Borznoposredniška družba mora imeti
ustrezne procese upravljanja s tveganji za kontrolo tistih tveganj, katerim bi
lahko bila izpostavljena zaradi uporabe kreditnih zavarovanj.
(3) Ne glede na kreditna zavarovanja, ki se
upoštevajo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma
tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub,
mora borznoposredniška družba še naprej izvajati presojo celotnega kreditnega
tveganja osnovne izpostavljenosti. V primeru poslov začasne prodaje/začasnega
odkupa in/ali posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga se samo za namene
tega odstavka kot osnovna izpostavljenost šteje neto znesek izpostavljenosti.
2.1. Stvarno kreditno zavarovanje
2.1.1. Bilančni pobot
7. člen
(1) Bilančni pobot medsebojnih terjatev med
borznoposredniško družbo in dolžnikom se lahko upošteva kot primerna oblika
stvarnega kreditnega zavarovanja.
(2) Primernost bilančnega pobota je omejena
na vzajemna stanja denarnih sredstev med borznoposredniško družbo in dolžnikom.
(3) Določilo iz drugega odstavka tega člena
ne velja za okvirne pogodbe o pobotu iz 9. člena tega sklepa.
8. člen
(1) Za priznanje učinkov pogodbe o
bilančnem pobotu na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene
naslednje minimalne zahteve:
(a) morajo biti pravno učinkovite in prisilno izvršljive po pravu, ki
velja zanje, vključno v primerih nesolventnosti ali stečaja nasprotne stranke,
(b) borznoposredniška družba mora imeti vseskozi pregled nad sredstvi
in obveznostmi, ki so predmet pogodb o pobotu,
(c) borznoposredniška družba mora spremljati in kontrolirati tveganja,
povezana s prekinitvijo kreditnega zavarovanja,
(d) borznoposredniška družba mora spremljati in kontrolirati zajete
izpostavljenosti na neto osnovi.
(2) Minimalne zahteve iz prvega odstavka
tega člena ne veljajo za okvirne pogodbe o pobotu iz 9. člena tega sklepa.
2.1.2. Okvirne pogodbe o pobotu, ki
zajemajo posle začasne prodaje/začasnega odkupa in/ali posojo/izposojo
vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega
trga
9. člen
(1) Borznoposredniška družba, ki uporablja
razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz 68. do
89. člena tega sklepa, lahko upošteva učinke okvirnih pogodb o pobotu, ki
zajemajo posle začasne prodaje/začasnega nakupa, posojo/izposojo vrednostnih
papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega trga z
nasprotno stranko.
(2) Premoženje, sprejeto v zavarovanje, in
vrednostni papirji ali blago, izposojeni v okviru takih pogodb, morajo
ustrezati kriterijem za primernost zavarovanja s premoženjem iz 12. in 13.
člena tega sklepa.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne
posega v določbe petega poglavja sklepa o tržnih tveganjih.
10. člen
(1) Za priznanje učinkov okvirne pogodbe o
pobotu, ki zajema posle začasne prodaje/začasnega nakupa in/ali posojo/izposojo
vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega
trga, na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje
minimalne zahteve:
(a) morajo biti pravno učinkovite in prisilno izvršljive po pravu, ki
velja zanje, vključno v primerih stečaja ali nesolventnosti nasprotne stranke,
(b) pogodbi zvesti stranki morajo dati pravico, da v primeru neplačila,
vključno z nastopom stečaja ali nesolventnosti nasprotne stranke, odstopi od
pogodbe in izvede pravočasno poravnavo vseh poslov iz pogodbe,
(c) predvidevati morajo pobot dobičkov in izgub iz poslov, poravnanih
na podlagi okvirne pogodbe o pobotu, tako da ena stranka dolguje drugi en sam
neto znesek.
(2) Poleg minimalnih zahtev iz prvega
odstavka tega člena morajo biti izpolnjene tudi minimalne zahteve za priznanje
zavarovanja s finančnim premoženjem v okviru razvite metode za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem, določene v 14. členu tega sklepa.
2.1.3. Zavarovanje s premoženjem
11. člen
(1) Oblike zavarovanj s premoženjem, ki jih
borznoposredniška družba lahko upošteva pri izračunu tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, so odvisne od tega:
(a) ali se za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih
izgub uporablja standardizirani pristop ali pristop IRB brez lastnih ocen LGD
(in CF),
(b) ali se uporablja enostavna ali razvita metoda za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem iz tretjega poglavja tega sklepa,
(c) ali je posel uvrščen med postavke trgovalne ali netrgovalne knjige
– kadar gre za posle začasne prodaje/začasnega nakupa in posojo/izposojo
vrednostnih papirjev ali blaga.
(2) V skladu s tem sklepom se naslednje
oblike zavarovanja s premoženjem upoštevajo kot primerne le v pristopu IRB brez
lastnih ocen LGD (in CF):
(a) zavarovanje z nepremičninami (16. člen tega sklepa),
(b) zavarovanje z denarnimi terjatvami (18. člen tega sklepa),
(c) zavarovanje s premičninami (20. člen tega sklepa).
(3) V skladu s tem sklepom se v pristopu
IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) kot zavarovane s premoženjem lahko
obravnavajo tudi izpostavljenosti iz naslova zakupa.
(4) Zavarovanje s finančnim premoženjem se
lahko upošteva kot primerno v okviru standardiziranega pristopa in pristopa IRB
brez lastnih ocen LGD (in CF), vendar je nabor primernega finančnega premoženja
odvisen od metode, ki jo borznoposredniška družba uporablja za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem:
(a) če borznoposredniška družba uporablja enostavno metodo za izračun
učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, se kot primerno lahko šteje le
finančno premoženje iz 12. člena tega sklepa,
(b) če borznoposredniška družba uporablja razvito metodo za izračun
učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, se poleg finančnega premoženja iz
12. člena tega sklepa kot primerno lahko šteje tudi finančno premoženje iz 13.
člena tega sklepa.
2.1.3.1. Zavarovanje s finančnim premoženjem
12. člen
(1) Kot primerno zavarovanje s finančnim
premoženjem se v okviru vseh pristopov in metod lahko priznajo:
(a) bančne vloge pri banki ali denarju podobni instrumenti, ki jih ima
borznoposredniška družba,
(b) dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne
ravni držav ali centralne banke, katerih vrednostni papirji imajo bonitetno
oceno primerne ECAI oziroma primerne ECA, ki po pravilih za tehtanje
izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank v
standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 4,
(c) dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije, katerih
vrednostni papirji imajo bonitetno oceno primerne ECAI, ki po pravilih za
tehtanje izpostavljenosti do kreditnih institucij v standardiziranem pristopu
ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(d) dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdali drugi subjekti,
katerih vrednostni papirji imajo bonitetno oceno primerne ECAI, ki po pravilih
za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v standardiziranem pristopu ustreza
najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(e) dolžniški vrednostni papirji s kratkoročno bonitetno oceno primerne
ECAI, ki po pravilih za tehtanje kratkoročnih izpostavljenosti v
standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(f)
dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale
institucije, katerih vrednostni papirji nimajo bonitetne ocene primerne ECAI,
če izpolnjujejo merila iz četrtega odstavka tega člena,
(g) enote investicijskih skladov, če izpolnjujejo merila iz petega in
šestega odstavka tega člena,
(h) lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice, vključeni v
glavni indeks,
(i)
zlato.
(2) Za namene točke (b) prvega odstavka
tega člena dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni
držav ali centralne banke, vključujejo:
(a) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote centralne
ravni držav ali centralne banke,
(b) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali
lokalne ravni držav, ki se v standardiziranem pristopu obravnavajo kot
izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, na ozemlju katerih so
ustanovljene,
(c) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale osebe javnega
sektorja, ki se v skladu s 14. členom sklepa o standardiziranem pristopu
obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, na ozemlju
katerih so ustanovljene,
(d) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale multilateralne
razvojne banke, za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež
tveganja 0%,
(e) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale mednarodne
organizacije, za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja
0%.
(3) Za namene točke (c) prvega odstavka
tega člena dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale institucije,
vključujejo:
(a) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale institucije,
(b) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale enote regionalne ali
lokalne ravni države in ki se v standardiziranem pristopu ne obravnavajo kot
izpostavljenosti do enot centralne ravni države, na ozemlju katere so
ustanovljene,
(c) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale osebe javnega
sektorja in ki se v standardiziranem pristopu obravnavajo kot izpostavljenosti
do kreditnih institucij,
(d) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale multilateralne
razvojne banke, razen tistih, za katere se v standardiziranem pristopu
uporablja utež tveganja 0%.
(4) Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih
izdale institucije, katerih vrednostni papirji nimajo bonitetne ocene primerne
ECAI, se lahko upoštevajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem, če
izpolnjujejo naslednja merila:
(a) so uvrščeni v borzno trgovanje na priznani borzi,
(b) iz njih izhajajoči dolg se v primeru stečaja izdajatelja ne
poplačuje podrejeno,
(c) vse preostale bonitetno ocenjene izdaje vrednostnih papirjev tega
izdajatelja z enakimi pravicami glede prednosti pri poplačilu, za katere je na
razpolago bonitetna ocena priznane ECAI, imajo bonitetno oceno primerne ECAI,
ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do institucij ali po pravilih za
tehtanje kratkoročnih izpostavljenosti v standardiziranem pristopu ustreza
najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(d) borznoposredniška družba nima nobenih informacij, ki bi kazale, da
bi se izdaji lahko upravičeno dodelila nižja bonitetna ocena od navedene pod
točko (c) tega odstavka,
(e) borznoposredniška družba lahko dokaže, da je dolžniški vrednostni
papir dovolj likviden.
(5) Enote investicijskih skladov se lahko
upoštevajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem, če izpolnjujejo
naslednja merila:
(a) njihova cena (borzni tečaj) je dnevno javno objavljena,
(b) investicijski sklad je omejen na naložbe v instrumente, ki po prvem
do četrtem odstavku tega člena veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim
premoženjem.
(6) Če investicijski sklad za varovanje
dovoljenih naložb uporablja (ali bi lahko uporabljal) izvedene finančne
instrumente za zaščito pred tveganji, izhajajočimi iz naložb investicijskega
sklada, to ne izključuje primernosti enot navedenega investicijskega sklada. Če
investicijski sklad ni omejen na naložbe v finančna sredstva, ki po prvem in
četrtem odstavku tega člena veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim
premoženjem (v nadaljevanju: primerne naložbe), se lahko enote investicijskih
skladov priznajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v vrednosti
primernih naložb ob predpostavki, da je investicijski sklad v okviru svojih
pooblastil v največjem možnem obsegu že naložil v finančna sredstva, ki ne
veljajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem (v nadaljevanju:
neprimerne naložbe). V primerih, ko imajo lahko neprimerne naložbe negativno
vrednost zaradi obveznosti ali pogojnih obveznosti izhajajočih iz lastništva,
borznoposredniška družba izračuna skupno vrednost teh naložb. V primeru, da je
skupna vrednost neprimernih naložb negativna, borznoposredniška družba za to
vrednost zmanjša vrednost primernih naložb.
(7) Če sta za vrednostni papir izdelani dve
bonitetni oceni primernih ECAI, se za namene točk od (b) do (e) prvega odstavka
tega člena uporablja manj ugodna bonitetna ocena. Kadar je za vrednostni papir
izdelanih več kot dve bonitetni oceni primernih ECAI, se uporabita dve
najugodnejši bonitetni oceni. Če se dve najugodnejši bonitetni oceni
razlikujeta, se uporablja manj ugodna bonitetna ocena izmed obeh.
13. člen
(1) Če borznoposredniška družba uporablja
razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem iz
tretjega poglavja tega sklepa, se poleg zavarovanja s finančnim premoženjem iz
12. člena tega sklepa kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem
priznajo:
(a) lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice, ki niso
vključeni v glavni indeks, pač pa so uvrščeni v borzno trgovanje na priznani
borzi,
(b) enote investicijskih skladov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- njihova cena (borzni tečaj)
je dnevno javno objavljena in
- investicijski sklad je
omejen na naložbe v instrumente, ki so primerni za priznanje na podlagi od
prvega do četrtega odstavka 12. člena tega sklepa, ter v postavke iz točke (a)
tega odstavka.
(2) Če investicijski sklad za varovanje
dovoljenih naložb uporablja (ali bi lahko uporabljal) izvedene finančne
instrumente za zaščito pred tveganji, izhajajočimi iz naložb investicijskega
sklada, to ne izključuje primernosti enot navedenega investicijskega sklada. Če
investicijski sklad ni omejen na naložbe v finančna sredstva, ki po prvem in
četrtem odstavku 12. člena tega sklepa veljajo kot primerno zavarovanje s
finančnim premoženjem, in v finančna sredstva iz točke (a) prejšnjega odstavka
tega člena (v nadaljevanju: primerne naložbe), se lahko enote investicijskih
skladov priznajo kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem v vrednosti
primernih naložb ob predpostavki, da je investicijski sklad v okviru svojih
pooblastil v največjem možnem obsegu že naložil v finančna sredstva, ki ne veljajo
kot primerno zavarovanje s finančnim premoženjem (v nadaljevanju: neprimerne
naložbe). V primerih, ko imajo lahko neprimerne naložbe negativno vrednost
zaradi obveznosti ali pogojnih obveznosti izhajajočih iz lastništva,
borznoposredniška družba izračuna skupno vrednost teh naložb. V primeru, da je
skupna vrednost neprimernih naložb negativna, borznoposredniška družba za to
vrednost zmanjša vrednost primernih naložb.
14. člen
Ne glede na to, katero metodo za izračun
učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem uporablja borznoposredniška družba,
morajo biti za priznanje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem na
zmanjšanje kreditnega tveganja izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a) nizka korelacija:
- kreditna kvaliteta dolžnika
in vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem ne smeta biti v bistveni
pozitivni korelaciji,
- vrednostni papirji, katerih
izdajatelj je dolžnik ali katera koli oseba iz skupine oseb, ki so povezane na
način, določen v 56. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.
42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljevanju: ZGD-1), v kateri je tudi dolžnik, niso
primerni. Ne glede na to pa se lahko kot primerne uporabljajo dolžnikove lastne
izdaje kritih obveznic, ki ustrezajo definiciji iz 10. točke drugega odstavka
2. člena in 45. členu sklepa o standardiziranem pristopu, kadar so dane kot
zavarovanje za posle začasne prodaje/začasnega odkupa. Hkrati mora biti
izpolnjena zahteva iz prve alineje te točke,
(b) pravna gotovost:
- borznoposredniška družba
mora izpolnjevati vse pogodbene in zakonske zahteve v zvezi s prisilno
izvršljivostjo zavarovanja s finančnim premoženjem po pravu, ki velja zanj, in
sprejeti vse potrebne ukrepe, da to prisilno izvršljivost zagotovijo,
- borznoposredniška družba
mora izvesti dovolj natančne pravne preglede, ki potrjujejo prisilno
izvršljivost dogovorov o zavarovanjih s finančnim premoženjem po pravu, ki
velja zanje. Da zagotovijo neprekinjeno prisilno izvršljivost, morajo po
potrebi te preglede ponavljati,
(c) operativne zahteve:
- borznoposredniška družba
mora pravilno dokumentirati dogovore o zavarovanju s finančnim premoženjem,
določeni morajo biti jasni in zanesljivi postopki za pravočasno unovčenje,
- borznoposredniška družba
mora uveljaviti zanesljive postopke in procese za kontrolo tveganj iz naslova
uporabe zavarovanj s finančnim premoženjem, vključno s:
i. tveganjem
neučinkovitosti ali zmanjšane učinkovitosti zavarovanj s finančnim premoženjem,
ii. tveganjem v zvezi z
vrednotenjem zavarovanj s finančnim premoženjem,
iii. tveganjem v zvezi s
prenehanjem zavarovanj s finančnim premoženjem ter
iv. tveganjem koncentracije, ki
nastane zaradi uporabe zavarovanj s finančnim premoženjem in medsebojnega
vpliva med temi zavarovanji in celotnim profilom tveganosti borznoposredniške
družbe,
- borznoposredniška družba
mora imeti dokumentirane politike in prakse v zvezi z vrstami in obsegom
zavarovanj s finančnim premoženjem, ki jih sprejema,
- borznoposredniška družba
mora izračunavati tržno vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem in ga
ustrezno prevrednotiti vsaj enkrat na šest mesecev ali kadar koli ima razloge
za sum, da je nastopilo znatno zmanjšanje njegove tržne vrednosti,
- če je zavarovanje s
finančnim premoženjem pri tretji osebi, mora borznoposredniška družba sprejeti
primerne ukrepe, da zagotovi, da tretja oseba ločuje to zavarovanje od lastnih
sredstev.
15. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja s
finančnim premoženjem na zmanjšanje kreditnega tveganja, kadar
borznoposredniška družba uporablja enostavno metodo za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem, mora biti poleg minimalnih zahtev iz 14.
člena tega sklepa izpolnjena tudi dodatna minimalna zahteva, ki določa, da
preostala zapadlost zavarovanja s finančnim premoženjem ni krajša od preostale
zapadlosti izpostavljenosti.
2.1.3.2. Zavarovanje z nepremičninami v pristopu IRB brez
lastnih ocen LGD (in CF)
16. člen
(1) Stanovanjske nepremičnine, ki so ali
šele bodo v neposredni posesti lastnika oziroma upravičenca v primeru osebnega
investicijskega podjetja (personal investment company) ali v neposredni
posesti najemnika, in poslovne nepremičnine se lahko priznajo kot primerno
zavarovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) vrednost nepremičnine ne sme biti bistveno odvisna od kreditne
kvalitete dolžnika. Ta zahteva ne izključuje okoliščin, ko dejavniki izključno
makroekonomske narave vplivajo na vrednost nepremičnine in na izpolnjevanje
obveznosti dolžnika,
(b) tveganost dolžnika ne sme biti bistveno odvisna od donosnosti
zadevne nepremičnine ali projekta, ampak od zmogljivosti dolžnika, da poplača
dolg iz drugih virov. Vračilo dolga kot tako ne sme biti bistveno odvisno od
katerega koli denarnega pritoka, ki ga ustvarja zadevna nepremičnina, ki služi
kot zavarovanje.
(2) Borznoposredniška družba lahko kot
primerno zavarovanje prizna tudi delnice v finskih stanovanjskonepremičninskih
družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz
leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, nanašajočo se na
stanovanjske nepremičnine, ki so ali še bodo v neposredni posesti lastnika ali
najemnika. Če so ti pogoji izpolnjeni, jih lahko obravnava kot zavarovanje s
stanovanjskimi nepremičninami.
(3) Kadar je izpostavljenost zavarovana s
stanovanjsko nepremičnino, ki je na ozemlju druge države članice, izpolnjevanje
kriterija iz točke (b) prvega odstavka tega člena ni potrebno, vendar le pod
pogojem, da nadzorni organ iz države članice, v kateri je stanovanjska
nepremičnina, dovoljuje tako izjemo.
(4) Kadar je izpostavljenost zavarovana s
poslovno nepremičnino, ki je na ozemlju druge države članice, izpolnjevanje kriterija
iz točke (b) prvega odstavka tega člena ni potrebno, vendar le pod pogojem, da
nadzorni organ iz države članice, v kateri se poslovna nepremičnina nahaja,
dovoljuje tako izjemo.
17. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja z
nepremičninami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene
naslednje minimalne zahteve:
(a) pravna gotovost:
hipoteka ali druga pravica do poplačila iz vrednosti nepremičnine
mora biti prisilno izvršljiva po pravu, ki velja za konkretno razmerje
zavarovanja z nepremičnino v trenutku njegove sklenitve, in mora biti pravilno
in pravočasno dokumentirana in vknjižena v javnih knjigah. Pogodbe morajo
odražati nedvomno pravico borznoposredniške družbe na nepremičnini (izpolnjene
so vse pravne zahteve za ustanovitev zavarovanja). Pogodba o zavarovanju in
pravni postopki unovčitve zavarovanj z nepremičninami morajo borznoposredniški
družbi omogočati unovčitev zavarovanja v razumnem času,
(b) spremljanje vrednosti nepremičnin:
- borznoposredniška družba
mora ob pridobitvi nepremičnine v zavarovanje pridobiti oceno njene vrednosti,
ki jo izdela neodvisni cenilec, nato pa mora gibanje te vrednosti redno
spremljati. Lastno oceno te vrednosti mora za poslovne nepremičnine izdelati
najmanj enkrat letno, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri
leta. Pogostejša izdelava lastnih ocen vrednosti je potrebna v primeru
pomembnih sprememb pogojev na trgu. Za tako spremljanje gibanja vrednosti
nepremičnine in za ugotavljanje, katere nepremičnine je treba prevrednotiti, se
lahko uporabljajo statistične metode. Ponovno oceno neodvisnega cenilca je
treba pridobiti vsakokrat, ko informacije kažejo, da bi se vrednost
nepremičnine glede na splošne tržne cene lahko bistveno zmanjšala. Za posamične
izpostavljenosti, ki presegajo 3 milijone evrov ali 5% kapitala
borznoposredniške družbe in so zavarovane z nepremičninami, je treba ponovno
oceno neodvisnega cenilca pridobiti vsaj vsaka tri leta,
- "neodvisni
cenilec" je oseba, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za
izvajanje cenitve in ki je neodvisna od procesa odločanja o poslih, ki so
zavarovani z nepremičninami; ocene vrednosti nepremičnin, ki jih izdela
neodvisni cenilec, morajo biti v celoti v skladu z mednarodnimi standardi
ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde
ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC),
(c) dokumentacija:
vrste stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, ki jih kot
zavarovanje sprejema borznoposredniška družba, in njene kreditne politike v tej
zvezi, morajo biti jasno dokumentirane,
(d) zavarovanje:
borznoposredniška družba mora vzpostaviti postopke za spremljanje,
da je nepremičnina, ki je prejeta v zavarovanje, primerno škodno zavarovana.
2.1.3.3. Zavarovanje z denarnimi terjatvami v pristopu IRB brez
lastnih ocen LGD (in CF)
18. člen
(1) Denarne terjatve, povezane s
komercialnimi posli ali posli z originalno zapadlostjo največ eno leto, se
lahko upoštevajo kot primerno zavarovanje. Denarne terjatve, ki veljajo za
primerna kreditna zavarovanja, ne vključujejo tistih, ki so povezane z
listinjenjem, podudeležbami, kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali
zneski, ki jih dolgujejo nadrejene osebe in podrejene družbe, kot so
opredeljene v 24. točki drugega odstavka 5. člena ZTFI, ter zaposleni
borznoposredniške družbe.
(2) Podudeležba iz prejšnjega odstavka
pomeni pogodbo, s katero banka drugi kreditni instituciji proda del že črpanega
kredita.
19. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja z
denarnimi terjatvami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene
naslednje minimalne zahteve:
(a) pravna gotovost:
- pravni mehanizem, s katerim
se zagotavlja zavarovanje z denarnimi terjatvami, mora borznoposredniški družbi
zagotavljati nedvomno pravico iz tega zavarovanja,
- borznoposredniška družba
mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev lokalnega pravnega
reda glede prisilne izvršljivosti pravic iz zavarovanja. Vzpostavljen mora biti
okvir, ki omogoča posojilodajalcu, da na denarnih terjatvah, prejetih v
zavarovanje, pridobi pravico z najboljšim vrstnim redom, razen če boljši vrstni
red drugih – privilegiranih – upravičencev temelji na zakonu ali podzakonskih
predpisih,
- borznoposredniška družba
mora opraviti zadosten pravni pregled, ki potrjuje prisilno izvršljivost
zavarovanja z denarnimi terjatvami po pravu, ki velja zanj,
- dogovori o zavarovanju z
denarnimi terjatvami morajo biti primerno dokumentirani, obstajati morajo jasni
in zanesljivi postopki za njihovo pravočasno unovčenje. Postopki
borznoposredniške družbe morajo zagotavljati upoštevanje pravnih pogojev v
zvezi z ugotavljanjem neplačila dolžnika in pravočasnim unovčenjem zavarovanja
z denarnimi terjatvami. V primeru finančnih težav ali neplačila kreditojemalca
mora biti borznoposredniška družba pravno upravičena prodati ali odstopiti
denarne terjatve tretjim osebam brez soglasja dolžnikov po teh denarnih
terjatvah,
(b) upravljanje s tveganji:
- borznoposredniška družba
mora imeti zanesljiv proces za ugotavljanje kreditnega tveganja, povezanega z
denarnimi terjatvami, pridobljenimi za zavarovanje svoje izpostavljenosti. Tak
proces mora med drugim vsebovati analize kreditojemalčevega poslovanja in
gospodarske dejavnosti ter vrst strank, s katerimi kreditojemalec posluje. Če
se borznoposredniška družba opira na kreditojemalčevo oceno kreditne
sposobnosti njegovih strank, mora pregledati kreditojemalčevo kreditno prakso,
da preveri njeno zanesljivost in verodostojnost,
- presežek med vrednostjo
denarnih terjatev, pridobljenih za zavarovanje, in zneskom izpostavljenosti
mora odražati vse ustrezne dejavnike, vključno s stroški unovčenja,
koncentracijo znotraj skupine denarnih terjatev, ki jih je v zavarovanje dal
posamezni kreditojemalec, in potencialno tveganje koncentracije znotraj celotne
izpostavljenosti borznoposredniške družbe, ki ni zajeto s splošno metodologijo
borznoposredniške družbe. Borznoposredniška družba mora ohranjati neprekinjen
proces spremljanja, ki ustreza tej obliki zavarovanja. Poleg tega mora redno
pregledovati skladnost s kreditnimi klavzulami, okolijskimi omejitvami in
drugimi predpisi,
- denarne terjatve, ki jih da
v zavarovanje kreditojemalec, morajo biti razpršene in ne smejo biti v čezmerni
korelaciji s kreditojemalcem. Če obstaja bistvena pozitivna korelacija, morajo
biti spremljajoča tveganja ustrezno upoštevana pri določanju presežka v zavarovanje
danih denarnih terjatev nad izpostavljenostjo,
- denarne terjatve do dolžniku
nadrejenih oseb, dolžniku podrejenih družb in njegovih zaposlenih, se ne
priznajo za instrument zavarovanja,
- borznoposredniška družba
mora imeti dokumentiran proces za izterjavo plačil iz naslova denarnih
terjatev, kadar dolžniki po terjatvah, danih v zavarovanje, zamujajo s plačili
ali pride do njihovega neplačila. Vzpostavljeni morajo biti za izterjavo
potrebni mehanizmi, tudi če borznoposredniška družba pričakuje, da bo kreditojemalec
sam izterjal zastavljene denarne terjatve.
2.1.3.4. Zavarovanje s premičninami v pristopu IRB brez lastnih
ocen LGD (in CF)
20. člen
(1) Zavarovanja s premičninami se lahko
upoštevajo kot primerna, če izpolnjujejo naslednja dva pogoja:
(a) obstoj likvidnih trgov za prodajo teh zavarovanj na hiter in
ekonomsko učinkovit način,
(b) obstoj dobro uveljavljenih, javno dostopnih tržnih cen za ta
zavarovanja. Borznoposredniška družba mora biti tudi sposobna dokazati, da neto
cene, ki jih doseže ob unovčenju teh zavarovanj, znatno ne odstopajo od tržnih
cen.
(2) Šteje se, da sta pogoja iz prvega
odstavka tega člena izpolnjena pri naslednjih vrstah premičnin:
(a) osebna in tovorna vozila,
(b) ladje, jadrnice, letala,
(c) blago, s katerim se trguje na organizirani borzi,
(d) premičnine, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic
in zarubljenih premičnin po Uredbi o registru neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin (Uradni list RS, št. 23/04, 66/06 in 16/08) ali v podoben
register po vsebinsko enakovrednih predpisih drugih držav.
21. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja s
premičninami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje
minimalne zahteve:
(a) dogovor o zavarovanju mora biti pravno učinkovit ter prisilno
izvršljiv po pravu, ki velja zanj, in mora borznoposredniški družbi omogočati
unovčenje vrednosti premičnine v razumnem času,
(b) razen dovoljenih privilegiranih terjatev iz druge alineje točke (a)
19. člena tega sklepa so dovoljene samo tiste pravice na predmetih zavarovanja,
ki imajo najboljši vrstni red. Borznoposredniška družba mora tako imeti
prednost do prihodkov iz unovčitve zavarovanja pred vsemi drugimi
posojilodajalci,
(c) vrednost premičnine je treba redno spremljati, najmanj pa enkrat
letno. Pogostejše spremljanje je potrebno, če se razmere na trgu zelo
spreminjajo,
(d) kreditna pogodba mora vključevati natančen opis zavarovanja in
natančno specifikacijo načina in pogostosti prevrednotenja,
(e) vrste zavarovanja s premičninami, ki jih sprejema borznoposredniška
družba, ter politike in prakse za ustrezen obseg vsake vrste zavarovanja glede
na znesek izpostavljenosti je treba jasno dokumentirati v notranjih kreditnih
politikah in postopkih, ki morajo biti na razpolago za preverjanje,
(f)
zahteve glede zavarovanja, ki so opredeljene v
kreditnih politikah borznoposredniške družbe, morajo ustrezati:
- znesku izpostavljenosti,
- zmožnosti hitrega unovčenja
zavarovanja,
- zmožnosti objektivnega
določanja cene ali tržne vrednosti,
- pogostosti, s katero je
mogoče hitro pridobiti oceno vrednosti (vključno s strokovno oceno ali
vrednotenjem), in
- nestanovitnosti ali
nadomestku za nestanovitnost vrednosti zavarovanja,
(g) začetno vrednotenje in prevrednotenje morata v celoti upoštevati
vsa morebitna poslabšanja ali zastarelost zavarovanja. Posebno pozornost je
treba pri vrednotenju in prevrednotenju namenjati učinkom minevanja časa na
zavarovanja, ki so občutljiva za modo ali datum,
(h) borznoposredniška družba mora imeti pravico do fizičnega pregleda
premičnin. Vzpostavljene morajo biti politike in postopki, ki obravnavajo uresničevanje
pravice do fizičnega pregleda,
(i)
borznoposredniška družba mora vzpostaviti
postopke za spremljanje, ali so premičnine, sprejete v zavarovanje, primerno
škodno zavarovane.
2.1.3.5. Obravnavanje izpostavljenosti iz naslova zakupa kot
zavarovane s premoženjem v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF)
22. člen
Izpostavljenosti iz naslova poslov, s
katerimi borznoposredniška družba daje v zakup določene stvari tretji stranki,
se obravnavajo enako kot krediti, zavarovani s temi stvarmi (pri izračunu učinkov
se upoštevajo določbe 97. člena tega sklepa).
23. člen
Za obravnavo izpostavljenosti iz naslova
poslov zakupa kot zavarovanih s stvarmi, danimi v zakup, morajo biti izpolnjene
naslednje minimalne zahteve:
(a) za priznavanje stvari, danih v zakup, kot zavarovanja s premoženjem
morajo biti izpolnjene minimalne zahteve iz 17. oziroma 21. člena tega sklepa,
(b) zakupodajalec mora vzpostaviti zanesljivo upravljanje s tveganji
glede na uporabo, za katero so bile stvari dane v zakup, njihovo starost in
načrtovano trajanje uporabe, vključno z ustreznim spremljanjem njihove
vrednosti,
(c) vzpostavljen mora biti zanesljiv pravni okvir, ki določa
zakupodajalčevo pravno lastništvo sredstva in njegovo zmožnost pravočasnega
uresničevanja pravic, ki jih ima kot lastnik, in
(d) razlika med neamortiziranim zneskom vrednosti stvari in njeno tržno
vrednostjo ne sme biti tako velika, da bi bilo kreditno zavarovanje precenjeno
– če to ni bilo upoštevano že pri izračunu LGD.
2.1.4. Drugo stvarno kreditno zavarovanje
2.1.4.1. Vložena denarna sredstva ali denarju podobni
instrumenti pri tretji instituciji
24. člen
Vložena denarna sredstva ali denarju
podobni instrumenti, ki so pri tretji instituciji na neskrbniški pogodbeni
osnovi in so zastavljeni borznoposredniški družbi, se lahko upoštevajo kot
primerno kreditno zavarovanje.
25. člen
Za priznanje učinkov zavarovanja z
vloženimi denarnimi sredstvi ali denarju podobnimi instrumenti pri tretji
instituciji na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje
minimalne zahteve:
(a) terjatev dolžnika do tretje institucije mora biti izrecno
zastavljena ali prenesena na borznoposredniško družbo, taka zastava ali prenos
pa morata biti učinkovita in prisilno izvršljiva po pravu, ki velja zanje,
(b) tretja institucija mora biti obveščena o zastavi ali prenosu,
(c) na podlagi obvestila lahko tretja institucija izvede plačila samo
borznoposredniški družbi ali drugim strankam s privoljenjem borznoposredniške
družbe,
(d) zastava ali prenos morata biti brezpogojna in nepreklicna.
2.1.4.2. Police življenjskega zavarovanja, zastavljene
borznoposredniški družbi
26. člen
Police življenjskega zavarovanja,
zastavljene borznoposredniški družbi, se lahko upoštevajo kot primerno kreditno
zavarovanje.
27. člen
Za priznanje zavarovanja s policami
življenjskega zavarovanja, zastavljenih borznoposredniški družbi, na zmanjšanje
kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene vse naslednje minimalne zahteve:
(a) polica življenjskega zavarovanja je izrecno zastavljena
borznoposredniški družbi ali je nanjo prenesena,
(b) družba, ki daje življenjsko zavarovanje, je obveščena o zastavi ali
prenosu in zaradi tega ne sme plačati na podlagi pogodbe izplačljivih zneskov
brez privoljenja borznoposredniške družbe,
(c) v primeru dolžnikovega neplačila ima borznoposredniška družba
pravico do odpovedi police in prejetja njene odkupne vrednosti,
(d) borznoposredniška družba je obveščena o vsakem neplačilu po polici,
(e) kreditno zavarovanje se zagotavlja do dospelosti kredita; kadar to
ni mogoče, ker se zavarovalno razmerje izteče pred dospelostjo kredita, mora
borznoposredniška družba zagotoviti, da do dospelosti kredita kot zavarovanje
velja znesek, ki izhaja iz zavarovalne pogodbe,
(f)
zastava ali prenos sta pravno učinkovita in
prisilno izvršljiva po pravu, ki velja zanje v času sklenitve kreditne pogodbe,
(g) odkupno vrednost police določi družba, ki daje življenjsko
zavarovanje, in je ni mogoče zmanjšati,
(h) odkupna vrednost police je pravočasno izplačljiva na zahtevo,
(i)
izplačila odkupne vrednosti police ni mogoče
zahtevati brez soglasja borznoposredniške družbe,
(j)
za družbo, ki daje življenjsko zavarovanje,
veljajo zahteve iz Direktive 2002/83/ES in Direktive 2001/17/ES Evropskega
parlamenta in Sveta, ali pa je pod nadzorom pristojnega nadzornega organa
tretje države, katere nadzorna in regulatorna ureditev je vsaj enakovredna
ureditvi v državah članicah.
2.1.4.3. Instrumenti institucij, odkupni na zahtevo
28. člen
Instrumenti, ki jih je izdala tretja
institucija in jih bo ta institucija odkupila na zahtevo, se lahko upoštevajo
kot primerno kreditno zavarovanje.
2.2. Osebno kreditno zavarovanje in kreditni
zapisi
2.2.1. Primerni dajalci osebnih kreditnih
zavarovanj
2.2.1.1. Splošno
29. člen
Kot primerni dajalci osebnih kreditnih
zavarovanj se lahko upoštevajo naslednje osebe:
(a) enote centralne ravni držav in centralne banke,
(b) enote regionalne ali lokalne ravni držav,
(c) multilateralne razvojne banke,
(d) mednarodne organizacije, do katerih izpostavljenostim je v
standardiziranem pristopu pripisana utež tveganja 0%,
(e) osebe javnega sektorja, do katerih terjatve se v standardiziranem
pristopu obravnavajo kot terjatve do institucij ali enot centralne ravni držav
(12. člen, drugi in tretji odstavek 13. člena in 14. člen sklepa o
standardiziranem pristopu),
(f)
institucije,
(g) druge gospodarske družbe, vključno z družbami, ki so
borznoposredniški družbi nadrejene ali podrejene, ki:
- imajo bonitetno oceno
priznane ECAI, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v
standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 2,
- nimajo bonitetne ocene
priznane ECAI, imajo pa oceno PD, ki je izdelana v skladu z minimalnimi
zahtevami za uporabo pristopa IRB, kot so opredeljene v 6. točki 2. člena
sklepa o pristopu IRB, in ki ustreza bonitetnim ocenam ECAI, ki po pravilih za
tehtanje izpostavljenosti do podjetij v standardiziranem pristopu ustreza
najmanj stopnji kreditne kvalitete 2 – v primeru borznoposredniških družb, ki
za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov
pričakovanih izgub uporabljajo pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF).
30. člen
Kadar borznoposredniška družba uporablja
pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), mora za dajalca osebnega jamstva
izdelati ustrezno bonitetno oceno v skladu z minimalnimi zahtevami za uporabo
pristopa IRB, kot so opredeljene v 6. točki 2. člena sklepa o pristopu IRB.
2.2.1.2. Dajalci osebnih kreditnih zavarovanj, primerni za
namene drugega odstavka 51. člena in petega odstavka 52. člena sklepa o
pristopu IRB
31. člen
(1) Dajalci osebnih kreditnih zavarovanj,
primerni za namene drugega odstavka 51. člena in petega odstavka 52. člena
sklepa o pristopu IRB, so institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice in
izvozne agencije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) imajo dovolj znanja in izkušenj pri dajanju osebnih kreditnih
zavarovanj,
(b) njihovo poslovanje je pravno urejeno na način, ki vsebinsko ustreza
pravilom varnega in skrbnega poslovanja za borznoposredniške družbe, ali pa
imajo v času, ko dajo osebno kreditno zavarovanje, bonitetno oceno priznane
ECAI, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v standardiziranem
pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3,
(c) imajo v času, ko dajo osebno kreditno zavarovanje, ali v katerem
koli poznejšem časovnem obdobju notranjo bonitetno oceno s PD, ki je enak ali
nižji od tistega, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v
standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 2,
(d) imajo notranjo bonitetno oceno s PD, ki je enak ali nižji od
tistega, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v
standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3.
(2) Osebna kreditna zavarovanja, ki jih
dajejo izvozne agencije, za namene tega člena ne smejo biti krite s kakršnimi
koli izrecnimi posrednimi jamstvi enot centralne ravni držav.
2.2.2. Primerne vrste kreditnih izvedenih
finančnih instrumentov
32. člen
Kot primerne se lahko upoštevajo naslednje
vrste kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in instrumentov, ki so lahko
sestavljeni iz takih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali pa so jim
ekonomsko podobni. To so:
(a) kreditne zamenjave (credit default swaps),
(b) zamenjave skupnega donosa (total return swaps),
(c) kreditni zapisi (credit linked notes) v obsegu, kot so
vplačani v denarju.
33. člen
Če borznoposredniška družba kupi kreditno
zavarovanje v obliki zamenjave skupnega donosa in knjiži neto plačila, prejeta
na podlagi zamenjave kot neto prihodek, hkrati pa ne knjiži nasprotno
učinkujočega zmanjšanja vrednosti zavarovane aktive (z zmanjšanjem poštene
vrednosti ali z oblikovanjem oslabitev), se kreditno zavarovanje ne prizna.
34. člen
Če borznoposredniška družba izvaja interno
varovanje s pomočjo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, tako da
zavaruje kreditno tveganje izpostavljenosti v netrgovalni knjigi s kreditnim
izvedenim finančnim instrumentom iz postavk trgovalne knjige, je treba, da bi
bilo zavarovanje priznano za namene tega sklepa, kreditno tveganje, preneseno v
tržno knjigo, prenesti na tretjo stranko ali več tretjih strank. V takih
primerih se ob upoštevanju skladnosti takih prenosov z zahtevami za priznavanje
kreditnih zavarovanj iz tega sklepa uporabljajo pravila za izračun tveganjem
prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v primeru
pridobitve osebnega kreditnega zavarovanja iz tretjega do šestega poglavja tega
sklepa.
2.2.3. Minimalne zahteve
2.2.3.1. Skupne minimalne zahteve za osebna jamstva in kreditne
izvedene finančne instrumente
35. člen
Ob upoštevanju 37. člena tega sklepa morajo
biti za priznanje učinkov osebnih kreditnih zavarovanj iz naslova osebnih
jamstev ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na zmanjšanje kreditnega
tveganja izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a) osebno kreditno zavarovanje mora biti vzpostavljeno neposredno med
borznoposredniško družbo in dajalcem osebnega kreditnega zavarovanja,
(b) obseg osebnega kreditnega zavarovanja mora biti jasno opredeljen in
nedvomen,
(c) pogodba o osebnem kreditnem zavarovanju ne sme vsebovati nobene
klavzule, katere izpolnitev je izven neposrednega nadzora borznoposredniške
družbe in ki bi:
- dajalcu osebnega kreditnega zavarovanja
dovoljevala, da enostransko prekliče zavarovanje,
- povečala dejanske stroške
zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kvalitete zavarovane izpostavljenosti,
- lahko preprečila obveznost
dajalca osebnega kreditnega zavarovanja, da pravočasno plača, če prvotni
dolžnik ne poravna zapadlih plačil,
- dajalcu osebnega kreditnega
zavarovanja dovoljevala, da skrajša zapadlost kreditnega zavarovanja,
(d) biti mora pravno učinkovito prisilno izvršljivo po pravu, ki velja
zanj v trenutku sklenitve kreditne pogodbe.
36. člen
Borznoposredniška družba mora vzpostaviti
sisteme za upravljanje morebitne koncentracije tveganja, ki izhaja iz uporabe
osebnih jamstev ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ter mora biti
sposobna prikazati, kako je njena strategija uporabe kreditnih izvedenih
finančnih instrumentov in osebnih jamstev povezana z njenim upravljanjem
celotnega profila tveganj.
2.2.3.2. Minimalne zahteve za posredna osebna jamstva držav in
drugih oseb javnega sektorja
37. člen
(1) Če je izpostavljenost zavarovana z
osebnim jamstvom, za katerega posredno jamči enota centralne ravni države ali
centralna banka, enota regionalne ali lokalne ravni države ali oseba javnega
sektorja, do katere terjatve se v standardiziranem pristopu obravnavajo kot
terjatve do enot centralne ravni države, na ozemlju katere je ustanovljena,
multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija, za katero se v
standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja 0%, ali oseba javnega
sektorja, do katere terjatve se v standardiziranem pristopu obravnavajo kot
terjatve do kreditnih institucij, se lahko šteje, da je izpostavljenost
zavarovana z neposrednim osebnim jamstvom teh oseb, če so izpolnjene naslednje
minimalne zahteve:
(a) posredno osebno jamstvo mora kriti vse sestavine kreditnega tveganja
terjatve,
(b) neposredno jamstvo in posredno jamstvo morata izpolnjevati zahteve
za jamstva, določene v 35., 36. in 38. členu tega sklepa, razen da se za
posredno jamstvo ne zahteva neposrednosti,
(c) kritje mora biti zanesljivo in pretekla evidenca ne sme nakazovati,
da je kritje posrednega osebnega jamstva manj kot dejansko enakovredno kritju
neposrednega osebnega jamstva zadevne osebe.
(2) Borznoposredniška družba lahko posredno
jamstvo upošteva kot primerno tudi, če ga ni zagotovila katera izmed oseb iz
prvega odstavka tega člena, temveč neka tretja oseba, vendar pa vsaj ena izmed
oseb iz prvega odstavka tega člena neposredno osebno jamči za posredno osebno
jamstvo te tretje osebe. Izpolnjene morajo biti tudi minimalne zahteve iz točk
od (a) do (c) prvega odstavka tega člena.
2.2.3.3. Dodatne minimalne zahteve za osebna jamstva
38. člen
Za priznanje učinkov osebnih jamstev na
zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene še naslednje minimalne
zahteve:
(a) ob nastopu kršitve in/ali neplačila dolžnika mora imeti
borznoposredniška družba pravico, da od dajalca osebnega jamstva pravočasno
zahteva vse zapadle denarne zneske iz naslova terjatve, v zvezi s katero je
zagotovljeno zavarovanje. Plačilo dajalca osebnega jamstva ne sme biti pogojeno
s tem, da bi morala borznoposredniška družba najprej terjati dolžnika. V
primeru osebnih jamstev, s katerimi so zavarovani stanovanjski hipotekarni
krediti, je glede zahtev iz tretje alineje točke (c) 35. člena tega sklepa ter
te točke dopustno, da se izvršijo v obdobju 24 mesecev,
(b) osebno jamstvo mora biti izrecno dokumentirana obveznost, ki jo
prevzame dajalec osebnega jamstva,
(c) osebno jamstvo mora kriti vse vrste plačil, za katere se pričakuje,
da jih v zvezi s terjatvijo opravi dolžnik. Če pa so določene vrste plačil izključene
iz osebnega jamstva, je treba priznano vrednost jamstva prilagoditi tako, da so
upoštevane omejitve kritja.
39. člen
V primeru osebnih jamstev, zagotovljenih v
okviru vzajemnih jamstvenih shem, ki jih v ta namen priznajo nadzorni organi
ali jih zagotovijo ali za njih posredno osebno jamčijo osebe, navedene v 37.
členu tega sklepa, se šteje, da so zahteve iz točke (a) 38. člena tega sklepa
izpolnjene, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) borznoposredniška družba mora imeti pravico, da od dajalca osebnega
jamstva pravočasno pridobi začasno plačilo, izračunano tako, da predstavlja
grobo oceno zneska ekonomske izgube, vključno z izgubami zaradi neplačila
obresti in drugih vrst plačil, ki jih je dolžnik obvezan poravnati, za katero
je verjetno, da jo bo imela borznoposredniška družba sorazmerno z jamstvenim
kritjem,
(b) borznoposredniška družba mora biti sposobna dokazati, da jo tako
osebno jamstvo učinkovito varuje pred izgubami.
2.2.3.4. Dodatne minimalne zahteve za kreditne izvedene finančne
instrumente
40. člen
Za priznanje učinkov na zmanjšanje
kreditnega tveganja morajo kreditni izvedeni finančni instrumenti izpolnjevati
še naslednje minimalne zahteve:
(a) v skladu s točko (b) tega člena morajo kreditni dogodki, ki so
določeni v pogodbi o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, obsegati
najmanj:
- neplačilo zapadlih zneskov v
skladu s pogoji osnovne obveznosti, veljavnimi v času neplačila (z obdobjem
odloga plačila, ki je bodisi usklajeno z obdobjem odloga plačila po osnovni
obveznosti ali krajše od tega obdobja),
- stečaj, nesolventnost,
nelikvidnost ali njegovo pisno priznanje takega stanja in podobne dogodke,
- restrukturiranje osnovne
obveznosti, ki se nanaša na odpis ali odlog plačila glavnice, obresti ali
opravnin/provizij, zaradi česar nastane dogodek kreditne izgube (tj. oslabitev
vrednosti v breme izkaza poslovnega izida),
(b) če kreditni dogodki, določeni v pogodbi o kreditnem izvedenem
finančnem instrumentu, ne zajemajo restrukturiranja osnovne obveznosti, kot je
opisano v tretji alineji točke (a) tega člena, se lahko kreditno zavarovanje
kljub temu upošteva, če se zniža njegova priznana vrednost, kot je določeno v
drugem odstavku 103. člena tega sklepa,
(c) če kreditni izvedeni finančni instrumenti dopuščajo denarno
poravnavo, je treba vzpostaviti zanesljiv postopek vrednotenja za natančno
ocenjevanje izgube. Rok za pridobitev vrednosti osnovne obveznosti po nastanku
kreditnega dogodka mora biti jasno določen,
(d) če se za poravnavo zahtevata pravica in sposobnost prejemnika
zavarovanja, da osnovno obveznost prenese na dajalca zavarovanja, morajo
pogodbena določila osnovne obveznosti določati, da nobeno zahtevano soglasje k
takemu prenosu ne sme biti neutemeljeno zavrnjeno,
(e) istovetnost strank, pristojnih za ugotavljanje, ali je nastal
kreditni dogodek, je treba jasno opredeliti. To ugotavljanje ne sme biti
odgovornost samo dajalca zavarovanja, ampak tudi prejemnika zavarovanja.
Slednji mora imeti pravico oziroma možnost dajalca zavarovanja obvestiti o
nastanku kreditnega dogodka.
41. člen
Neusklajenost med osnovno obveznostjo in
referenčno obveznostjo po kreditnem izvedenem finančnem instrumentu (tj.
obveznostjo, ki se uporablja za ugotavljanje vrednosti denarne poravnave, ali
obveznostjo, ki jo je treba prenesti) ali med osnovno obveznostjo in
obveznostjo, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek,
je dovoljena samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) referenčna obveznost ali obveznost, ki se uporablja za
ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, mora biti za primer stečaja
uvrščena pari passu z osnovno obveznostjo ali njej podrejena,
(b) osnovna obveznost in referenčna obveznost ali obveznost, ki se
uporablja za ugotavljanje, ali je nastal kreditni dogodek, morata imeti istega
dolžnika (tj. isto pravno osebo), uveljavljeni pa morata biti tudi prisilno
izvršljivi klavzuli o navzkrižni ugotovitvi neplačila ali o navzkrižni
takojšnji zapadlosti.
2.2.3.5. Minimalne zahteve za osebna kreditna zavarovanja za
namene drugega odstavka 51. člena in petega odstavka 52. člena sklepa o
pristopu IRB
42. člen
Za priznanje učinkov osebnih kreditnih
zavarovanj, ki se uporabljajo za namene drugega odstavka 51. člena in petega
odstavka 52. člena sklepa o pristopu IRB, na zmanjšanje kreditnega tveganja
morajo izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
(a) osnovna obveznost je:
- izpostavljenost, ki v skladu
s tretjim odstavkom 41. člena sklepa o pristopu IRB spada v kategorijo
izpostavljenosti do podjetij, razen izpostavljenosti do zavarovalnic in
pozavarovalnic ali
- izpostavljenost do enote
regionalne ali lokalne ravni države ali do osebe javnega sektorja, ki v skladu
s točkama (b) in (c) drugega odstavka 41. člena sklepa o pristopu IRB ne spada
v kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank
ali
- izpostavljenost do pravnih
oseb, ki ne ustrezajo merilom za velike gospodarske družbe po veljavnem ZGD-1
in ki v skladu s prvim odstavkom 89. člena sklepa o pristopu IRB spada v
kategorijo izpostavljenosti iz naslova opravljanja storitev na drobno,
(b) osnovni dolžniki ne smejo biti člani iste skupine oseb, povezanih
na način, določen v 56. členu ZGD-1, kot dajalci osebnega kreditnega
zavarovanja,
(c) izpostavljenost mora biti varovana z enim od naslednjih
instrumentov:
- nefinanciranim kreditnim
izvedenim finančnim instrumentom (tj. kreditnim izvedenim finančnim
instrumentom, ki ne predvideva začetnega vplačila investitorja oziroma dajalca
zavarovanja) ali osebnim jamstvom, s katerim je zavezana ena sama oseba ali
- kreditnim izvedenim
finančnim instrumentom na podlagi prvega neplačila – v tem primeru se obravnava
iz tega člena uporabi za tisto izpostavljenost v košarici, katere tveganjem
prilagojeni znesek je najnižji ali
- kreditnim izvedenim
finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila – tako zavarovanje je
primerno samo, če je bilo pridobljeno tudi primerno zavarovanje na podlagi
n-1-tega neplačila ali če je pri n-1 izpostavljenostih v košarici že prišlo do
neplačila; v tem primeru se obravnava iz tega člena uporabi za tisto
izpostavljenost v košarici, katere tveganjem prilagojeni znesek je najnižji,
(d) osebno kreditno zavarovanje mora izpolnjevati minimalne zahteve iz
35., 36., 38., 40. in 41. člena tega sklepa,
(e) utež tveganja za izpostavljenost ne sme upoštevati nobenega učinka
osebnega kreditnega zavarovanja pred njegovo uporabo v skladu s tem členom,
(f)
borznoposredniška družba mora imeti pravico od
dajalca osebnega kreditnega zavarovanja prejeti plačilo, ne da bi ji bilo pred
tem treba sprožiti pravne postopke za izterjavo plačila od dolžnika, ter mora
to plačilo tudi utemeljeno pričakovati. Sprejeti mora potrebne ukrepe, da se
prepriča, ali bo dajalec osebnega kreditnega zavarovanja res takoj izvršil
plačilo, če pride do kreditnega dogodka,
(g) osebno kreditno zavarovanje mora pokriti vse kreditne izgube, ki so
povezane z varovanim deležem izpostavljenosti in ki so posledica kreditnih
dogodkov, opredeljenih v pogodbi,
(h) če je za primer unovčenja osebnega kreditnega zavarovanja
predvidena stvarna poravnava, mora obstajati pravna gotovost glede
prenosljivosti obveznosti, ki jih mora borznoposredniška družba v tem primeru
prenesti na dajalca zavarovanja (kredita, obveznice ali potencialne
obveznosti). Če borznoposredniška družba ne namerava prenesti osnovne
obveznosti, mora zagotoviti, da je obveznost, ki jo bo prenesla, dovolj
likvidna, tako da jo bo lahko v skladu s pogodbo kupila zaradi prenosa,
(i)
pogoje in določila celotnega dogovora o osebnem
kreditnem zavarovanju morata dajalec osebnega kreditnega zavarovanja in
borznoposredniška družba pisno potrditi ter jim zagotoviti pravno učinkovitost,
(j)
borznoposredniška družba mora imeti izdelan
postopek za identifikacijo čezmerne korelacije med kreditno sposobnostjo
dajalca osebnega kreditnega zavarovanja in dolžnikom iz osnovne obveznosti, ki
temelji na njuni odvisnosti od skupnih dejavnikov, razen dejavnikov sistemskega
tveganja,
(k) v primeru zavarovanja pred tveganjem zmanjšanja vrednosti denarne
terjatve prodajalec kupljenih denarnih terjatev ne sme biti član iste skupine
oseb, povezanih na način, določen v 56. členu ZGD-1, kot dajalec osebnega
kreditnega zavarovanja.
3. IZRAČUN UČINKOV ZMANJŠANJA KREDITNEGA TVEGANJA ZARADI
UPOŠTEVANJA KREDITNIH ZAVAROVANJ
43. člen
Kadar borznoposredniška družba pridobi
kreditna zavarovanja, ki ustrezajo zahtevam iz drugega poglavja tega sklepa, se
lahko izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem
prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub spremeni v
skladu z določbami tega poglavja. Pri tem se upoštevajo tudi določbe od
četrtega do šestega poglavja tega sklepa.
44. člen
Denarna sredstva, vrednostni papirji ali
blago, kupljeni, izposojeni ali prejeti na podlagi posla začasne
prodaje/začasnega odkupa ali posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, se
obravnavajo kot zavarovanje s premoženjem.
3.1. Stvarno kreditno zavarovanje
3.1.1. Kreditni zapisi
45. člen
Naložbe v kreditne zapise, ki jih izda
banka, se pri izračunu učinkov na zmanjševanje kreditnega tveganja obravnavajo
kot zavarovanje z bančnimi vlogami pri banki.
3.1.2. Bilančni pobot
46. člen
Krediti in depoziti pri banki, za katere velja
bilančni pobot, se pri izračunu učinkov na zmanjševanje kreditnega tveganja
obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami pri banki.
3.1.3. Okvirne pogodbe o pobotu, ki
zajemajo posle začasne prodaje/začasnega odkupa in/ali posojo/izposojo
vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti kapitalskega
trga
3.1.3.1. Izračun polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti
47. člen
(1) Za izračun polno prilagojene vrednosti
izpostavljenosti (E*) za izpostavljenosti, izhajajoče iz okvirnih pogodb o
pobotu, ki zajemajo posle začasne prodaje/začasnega odkupa in/ali
posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti
kapitalskega trga, lahko borznoposredniška družba uporabi:
(a) nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene v skladu z 48. do 51.
členom tega sklepa ali
(b) notranji model v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena
ter 52. do 59. členom tega sklepa.
(2) Notranji model lahko borznoposredniška
družba uporablja namesto nadzorniških prilagoditev ali lastnih ocen za vse
okvirne pogodbe o pobotu iz prvega odstavka tega člena, razen za tiste, ki
zajemajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti.
(3) Notranji model lahko borznoposredniška
družba uporabi tudi za izračun polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti
(E*) za izpostavljenosti, izhajajoče iz dvostranskih okvirnih pogodb o pobotu,
ki zajemajo posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja in ki
ustrezajo kriterijem iz pododdelka 5.3.6. sklepa o o tržnih tveganjih.
3.1.3.1.1. Nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene
48. člen
(1) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene, se neto pozicija v vsaki
vrsti vrednostnih papirjev ali blaga izračuna tako, da se od skupne vrednosti
tovrstnih vrednostnih papirjev ali blaga, posojenih, prodanih ali zagotovljenih
na podlagi okvirne pogodbe iz prvega odstavka 47. člena tega sklepa, odšteje
skupna vrednost tovrstnih vrednostnih papirjev ali blaga, izposojenih,
kupljenih ali prejetih na podlagi te pogodbe.
(2) Za namene prvega odstavka tega člena
vrsta vrednostnih papirjev pomeni vrednostne papirje, ki jih izda ista oseba,
ki imajo isti datum izdaje, isto zapadlost in za katere veljajo isti pogoji in
zahteve ter ista obdobja unovčenja, kot so določeni v 70. do 87. členu tega
sklepa.
49. člen
Kadar borznoposredniška družba uporablja
nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene, se neto pozicija v vsaki valuti,
razen v valuti poravnave okvirne pogodbe o pobotu iz prvega odstavka 47. člena
tega sklepa, izračuna tako, da se od skupne vrednosti v tej valuti nominiranih
vrednostnih papirjev, posojenih, prodanih ali zagotovljenih na podlagi te
okvirne pogodbe o pobotu, in denarnih sredstev v tej valuti, posojenih ali
prenesenih na podlagi te okvirne pogodbe o pobotu, odšteje skupna vrednost v
tej valuti nominiranih vrednostnih papirjev, izposojenih, kupljenih ali
prejetih na podlagi te okvirne pogodbe o pobotu, in denarna sredstva v tej
valuti, izposojena ali prejeta na podlagi te okvirne pogodbe o pobotu.
50. člen
(1) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene, se prilagoditev za
nestanovitnost, ki ustreza dani vrsti vrednostnih papirjev ali denarnim
sredstvom, uporabi za absolutno vrednost pozitivne ali negativne neto pozicije
v tovrstnih vrednostnih papirjih.
(2) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene, se prilagoditev za
nestanovitnost zaradi valutnega tveganja (FX) uporabi za neto pozitivno ali
negativno pozicijo v vsaki valuti, razen v valuti poravnave okvirne pogodbe o
pobotu iz prvega odstavka 47. člena tega sklepa.
51. člen
(1) Kadar
borznoposredniška družba uporablja nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene,
se polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) izračuna v skladu z naslednjo
formulo:
E* = max {0, [(∑(E) – ∑(C)) +
∑(|neto pozicija v vsakem vrednostnem papirju| x HSEC) +
(∑|EFX| x HFX)]}
(2) Pomen simbolov v formuli iz prvega
odstavka tega člena je naslednji:
(a) E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti,
(b) če se za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
uporablja standardiziran pristop, je E vrednost vsake posamezne
izpostavljenosti iz okvirne pogodbe o pobotu iz prvega odstavka 47. člena tega
sklepa, kot če bi bila nezavarovana,
(c) če se za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in
zneskov pričakovanih izgub uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF),
je E vrednost vsake posamezne izpostavljenosti iz okvirne pogodbe o pobotu iz
prvega odstavka 47. člena tega sklepa, kot če bi bila nezavarovana,
(d) C je tržna vrednost vrednostnih papirjev ali blaga, izposojenih,
kupljenih ali prejetih, ali pa znesek denarnih sredstev, izposojenih ali
prejetih v zvezi z vsako tako izpostavljenostjo,
(e) HSEC je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost, ki ustreza določeni vrsti vrednostnih papirjev,
(f)
EFX je neto pozicija (pozitivna ali
negativna) v dani valuti, razen v valuti poravnave okvirne pogodbe o pobotu iz
prvega odstavka 47. člena tega sklepa, izračunana v skladu z 49. členom tega
sklepa,
(g) HFX je v odstotkih izražena prilagoditev zaradi valutne
neusklajenosti.
3.1.3.1.2. Notranji model
52. člen
Kadar borznoposredniška družba uporablja
notranji model, mora upoštevati učinke korelacije med pozicijami vrednostnih
papirjev, za katere velja okvirna pogodba o pobotu iz drugega odstavka 47.
člena tega sklepa, kakor tudi likvidnost zadevnih instrumentov. Notranji model,
ki ga borznoposredniška družba uporablja, mora zagotavljati ocene možne
spremembe vrednosti nezavarovanega zneska izpostavljenosti (∑E – ∑C).
53. člen
(1) Borznoposredniška družba lahko notranji
model uporabi ne glede na to, ali uporablja standardizirani pristop ali pristop
IRB brez lastnih ocen LGD (in CF).
(2) Če borznoposredniška družba uporablja
notranji model, ga mora uporabljati za vse nasprotne stranke in vse vrednostne
papirje, razen za nebistvene portfelje. Za slednje lahko uporabi nadzorniške
prilagoditve ali lastne ocene, kot je določeno v 48. do 51. členu tega sklepa.
54. člen
(1) Notranji model lahko uporablja tista
borznoposredniška družba, ki je v skladu z 8. poglavjem sklepa o tržnih
tveganjih pridobila dovoljenje Agencije za uporabo notranjih modelov za izračun
kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje
spremembe cen blaga ali dovoljenje pristojnega organa iz druge države članice
za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev za pozicijsko
tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga na enotni
osnovi.
(2) Borznoposredniška družba, ki dovoljenja
iz prvega odstavka tega člena ni pridobila, lahko pri Agenciji zahteva izdajo
dovoljenja za uporabo notranjega modela za izračun polno prilagojene vrednosti
izpostavljenosti iz okvirnih pogodb o pobotu iz drugega odstavka 47. člena tega
sklepa.
(3) Agencija borznoposredniški družbi izda
dovoljenje iz drugega odstavka tega člena, če je sistem upravljanja tveganj, ki
ga borznoposredniška družba uporablja za upravljanje tveganj, ki izhajajo iz
poslov, zajetih z okvirno pogodbo o pobotu iz drugega odstavka 47. člena tega
sklepa, ustrezno zasnovan, če se izvaja celovito ter zlasti če so izpolnjeni
naslednji kvalitativni standardi:
(a) notranji model mora izpolnjevati zahteve iz petega in šestega
odstavka 67. člena ter 68. člena sklepa o tržnih tveganjih,
(b) notranji model mora biti tesno vključen v dnevni proces upravljanja
s tveganji borznoposredniške družbe in mora biti podlaga za poročanje upravi
borznoposredniške družbe o izpostavljenostih tveganjem,
(c) borznoposredniška družba mora imeti organizacijsko enoto za
kontrolo tveganj, ki mora biti neodvisna od poslovnih trgovalnih enot in mora
poročati neposredno upravi. Ta organizacijska enota mora biti odgovorna za
oblikovanje in izvajanje sistema merjenja tveganja. Izdelovati in analizirati
mora dnevna poročila o rezultatih modela merjenja tveganja in o ustreznih
ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z določanjem pozicijskih limitov,
(d) dnevna poročila enote za kontrolo tveganj je treba pregledovati na
ravni vodstva, ki ima dovolj pooblastil za ukrepanje v smislu zmanjšanja
ustvarjenih pozicij in celotne izpostavljenosti tveganjem,
(e) borznoposredniška družba mora imeti v organizacijski enoti za
kontrolo tveganj dovolj osebja, usposobljenega za uporabo razvitejših modelov,
(f)
borznoposredniška družba mora imeti
vzpostavljene postopke za spremljanje in zagotavljanje skladnosti z
dokumentirano skupino internih politik in kontrol v zvezi s splošnim delovanjem
sistema za merjenje tveganj,
(g) modeli borznoposredniške družbe morajo imeti dokazano zgodovino
zadostne stopnje natančnosti pri merjenju tveganj, izkazane s testiranjem
rezultatov merjenja za nazaj z uporabo najmanj enoletnih podatkov,
(h) borznoposredniška družba mora pogosto izvajati strog program
testiranja izjemnih situacij, pri čemer mora rezultate teh testiranj
pregledovati višje vodstvo. To jih mora upoštevati v politikah in limitih, ki
jih določa,
(i)
borznoposredniška družba mora v okviru svojega
rednega procesa notranjega revidiranja opraviti neodvisen pregled sistema
merjenja tveganj. Ta pregled mora zajemati dejavnosti poslovnih trgovalnih enot
in dejavnosti neodvisne organizacijske enote za kontrolo tveganj,
(j)
borznoposredniška družba mora pregled svojega
sistema upravljanja tveganj opraviti najmanj enkrat letno.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz tretjega
odstavka tega člena borznoposredniška družba izkazuje s predložitvijo ustrezne
dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja za uporabo notranjega
modela.
(5) Borznoposredniška družba mora pogoje iz
tretjega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno, vseskozi od izdaje
dovoljenja Agencije naprej.
(6) Agencija borznoposredniški družbi
dovoljenje iz drugega odstavka tega člena odvzame, če:
(a) borznoposredniška družba ravna v nasprotju z odredbo Agencije ali
odredbo Agencije z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava
kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena
(b) borznoposredniška družba huje krši izpolnjevanje pogojev iz
tretjega odstavka tega člena.
55. člen
Za izračun možne spremembe polno
prilagojene vrednosti izpostavljenosti iz okvirnih pogodb o pobotu iz drugega odstavka
47. člena tega sklepa v notranjem modelu veljajo naslednje minimalne zahteve:
(a) najmanj dnevni izračun možne spremembe vrednosti,
(b) 99. percentil enostranskega intervala zaupanja,
(c) 5-dnevno obdobje unovčenja, razen v primeru poslov, ki niso posli
začasne prodaje/začasnega odkupa vrednostnih papirjev ali posoja/izposoja
vrednostnih papirjev, za katere se uporablja 10-dnevno obdobje unovčenja,
(d) efektivna dolžina obdobja predhodnega opazovanja mora trajati
najmanj eno leto, razen če je uporaba krajšega obdobja opazovanja utemeljena z
občutno povečano nestanovitnostjo cen,
(e) trimesečno posodabljanje časovnih vrst podatkov.
56. člen
Notranji model mora zajemati zadostno
število dejavnikov tveganj, tako da zajame vsa bistvena cenovna tveganja.
57. člen
Če ima borznoposredniška družba, ki
uporablja notranji model, sistem za merjenje korelacij, ki je ustrezen in se
izvaja celovito, lahko ta borznoposredniška družba uporablja empirične
korelacije znotraj kategorij tveganj in med kategorijami tveganj.
58. člen
(1) Borznoposredniška
družba, ki uporablja notranji model, polno prilagojeno vrednost
izpostavljenosti (E*) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
E* = max {0, [(∑E – ∑C) + (VaR
ocena notranjega modela)]}
(2) Pomen simbolov v formuli iz prvega
odstavka tega člena je naslednji:
(a) E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti,
(b) če se za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
uporablja standardizirani pristop, je E vrednost vsake posamezne
izpostavljenosti iz pogodbe, kot če bi bila nezavarovana,
(c) če se za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in
zneskov pričakovanih izgub uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF),
je E vrednost vsake posamezne izpostavljenosti iz pogodbe, kot če bi bila
nezavarovana,
(d) C je tržna vrednost vrednostnih papirjev ali blaga, izposojenih,
kupljenih ali prejetih, ali denarna sredstva, izposojena ali prejeta v zvezi z
vsako tako izpostavljenostjo.
59. člen
Pri izračunu zneskov polno prilagojenih
vrednosti izpostavljenosti z uporabo notranjih modelov mora borznoposredniška
družba uporabiti rezultat modela za predhodni delovni dan.
3.1.3.2. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
in zneskov pričakovanih izgub za posle začasne prodaje/začasnega odkupa in/ali
posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali blaga in/ali druge posle z instrumenti
kapitalskega trga, zajete z okvirno pogodbo o pobotu
60. člen
Za namene izračuna tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti v standardiziranem pristopu, se kot vrednost
izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov na podlagi okvirne
pogodbe o pobotu uporabi E*, izračunana v skladu z 48. do 59. členom tega
sklepa.
61. člen
Za namene izračuna tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v pristopu IRB brez lastnih
ocen LGD (in CF) se kot vrednost izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki
izhaja iz poslov na podlagi okvirne pogodbe o pobotu, uporabi E*, izračunana v
skladu z 48. do 59. členom tega sklepa.
3.1.4. Zavarovanje s finančnim
premoženjem
3.1.4.1. Enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s
finančnim premoženjem
62. člen
Enostavna metoda za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem se lahko uporablja samo, kadar
borznoposredniška družba za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
uporablja standardizirani pristop. Hkratna uporaba enostavne in razvite metode
za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem ni dovoljena, razen v
naslednjih primerih:
(a) če borznoposredniška družba postopno uvaja pristop IRB v skladu z
9. členom sklepa o pristopu IRB,
(b) če borznoposredniška družba stalno izvzame določene
izpostavljenosti iz pristopa IRB v skladu z 10. členom sklepa o pristopu IRB.
Borznoposredniška družba mora dokazati, da
takšna izjemna uporaba obeh metod ni namenjena zniževanju kapitalskih zahtev.
63. člen
Pri enostavni metodi za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem je vrednost finančnega premoženja enaka
njegovi tržni vrednosti, določeni v skladu s četrto alinejo točke (c) 14. člena
tega sklepa.
64. člen
(1) Za tiste dele vrednosti
izpostavljenosti, ki so zavarovani s tržno vrednostjo priznanega zavarovanja s
finančnim premoženjem, se uporabi utež tveganja, ki bi bila v standardiziranem
pristopu uporabljena za neposredno izpostavljenost borznoposredniške družbe iz
naslova zadevnega instrumenta zavarovanja s finančnim premoženjem, pri čemer ne
sme biti nižja od 20 %, razen v primerih, za katere je v 65. do 67. členu tega
sklepa določena drugačna utež tveganja. Za namen ugotavljanja vrednosti
zavarovanega dela izpostavljenosti borznoposredniška družba kot vrednost
izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o
standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto
vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o
standardiziranem pristopu). Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska
izpostavljenosti borznoposredniška družba ugotovljeno vrednost zavarovanega
dela izpostavljenosti množi z odstotki, določenimi v prvem odstavku 3. člena
sklepa o standardiziranem pristopu.
(2) Za preostanek izpostavljenosti (ki ni
zavarovana) se uporabi utež tveganja, ki bi bila v standardiziranem pristopu
uporabljena za nezavarovano izpostavljenost do dolžnika.
65. člen
Za s finančnim premoženjem zavarovano
izpostavljenost, ki izhaja iz poslov začasne prodaje/začasnega odkupa in
posoje/izposoje vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo kriterije iz 85. in 86.
člena tega sklepa, se uporabi utež tveganja 0%. Če dolžnik v tem poslu ni
prvovrstni tržni udeleženec iz točke (h) drugega odstavka 85. člena tega
sklepa, se uporabi utež tveganja 10%.
66. člen
(1) Za vrednosti izpostavljenosti, ki se v
skladu s poglavjem 5.3. sklepa o tržnih tveganjih izračunajo za izvedene
finančne instrumente, naštete v Prilogi I sklepa o tržnih tveganjih in dnevno
vrednotene po tekočih tržnih cenah, se v delu, v katerem so zavarovane z
denarnimi sredstvi ali denarju podobnimi instrumenti, uporablja utež tveganja
0%, če ni valutne neusklajenosti.
(2) Za vrednosti izpostavljenosti iz poslov
iz prvega odstavka tega člena se v delu, v katerem so zavarovane z dolžniškimi
vrednostnimi papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali
centralne banke, katerim se v standardiziranem pristopu pripiše utež tveganja
0%, uporablja utež tveganja 10%.
(3) Za namene drugega odstavka tega člena
se šteje, da "dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote
centralne ravni držav ali centralne banke", zajemajo tudi dolžniške
vrednostne papirje iz točk (a), (b), (d) in (e) drugega odstavka 12. člena tega
sklepa.
67. člen
(1) Pri drugih poslih (ki niso posli iz 65.
in 66. člena tega sklepa) se utež tveganja 0% lahko uporabi, če sta
izpostavljenost in zavarovanje nominirana v isti valuti in:
(a) je zavarovanje bančna vloga ali denarju podoben instrument ali
(b) je zavarovanje v obliki dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih
izdale enote centralne ravni države ali centralne banke in za katere se v
standardiziranem pristopu lahko uporabi utež tveganja 0%, pri čemer
borznoposredniška družba tržno vrednost tega zavarovanja zniža za 20%.
(2) Za namene prvega odstavka tega člena se
šteje, da "dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne
ravni države ali centralne banke" vključujejo dolžniške vrednostne papirje
iz točk (a), (b), (d) in (e) drugega odstavka 12. člena tega sklepa.
3.1.4.2. Razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s
finančnim premoženjem
68. člen
(1) Razvita metoda za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem se mora uporabljati v pristopu IRB brez
lastnih ocen LGD (in CF), lahko pa se uporablja tudi v standardiziranem
pristopu.
(2) Pri razviti metodi za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s
premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo
"prilagoditve za nestanovitnost", kot je določeno v 70. do 87. členu
tega sklepa.
(3) Kadar zavarovanje in osnovna
izpostavljenost nista nominirana v isti valuti, se prilagoditvi za
nestanovitnost, ki ustreza vrsti zavarovanja, doda še prilagoditev, ki odraža
valutno nestanovitnost, kot je določeno v 70. do 87. členu tega sklepa. Pri tem
je treba upoštevati drugačno obravnavo valutnih neusklajenosti v primeru poslov
z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu, določeno v naslednjem
odstavku tega člena.
(4) V primeru poslov z izvedenimi
finančnimi instrumenti na prostem trgu, kritimi z okvirnimi pogodbami o pobotu,
ki so priznane v skladu s poglavjem 5.3.6. sklepa o tržnih tveganjih, se
prilagoditev, ki odraža valutno nestanovitnost, uporabi vedno, kadar obstaja
neskladje med valuto zavarovanja in valuto poravnave. Tudi v primeru, ko se v
poslih, kritih z okvirno pogodbo o pobotu, uporablja več valut, se uporabi samo
ena prilagoditev za nestanovitnost.
3.1.4.2.1. Izračun prilagojenih vrednosti zavarovanja in
izpostavljenosti
69. člen
(1)
Nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, ki jo
je treba upoštevati v primeru vseh poslov, razen poslov na podlagi priznanih
okvirnih pogodb o pobotu, za katere veljajo določbe 47. do 61. člena tega
sklepa, se izračuna na naslednji način:
CVA = C x (1-HC-HFX)
(2) Nestanovitnosti prilagojena vrednost
izpostavljenosti, ki jo je treba upoštevati, se izračuna na naslednji način:
EVA = E x (1+HE), v primeru poslov z
izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu pa EVA = E
(3) Polno prilagojena vrednost
izpostavljenosti (E*), ki upošteva nestanovitnost izpostavljenosti in učinke
zavarovanja s finančnim premoženjem, se izračuna na naslednji način:
E* = max {0, [EVA – CVAM]}
(4) Simboli v formulah iz prvega do
tretjega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
(a) CVA je nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja
s finančnim premoženjem,
(b) C je tržna vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, določena v
skladu s četrto alinejo točke (c) 14. člena tega sklepa,
(c) HC je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana v skladu s 70.
do 87. členom tega sklepa,
(d) HFX je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost zaradi valutne neusklajenosti, izračunana v skladu s 70. do 87.
členom tega sklepa,
(e) EVA je nestanovitnosti prilagojeni znesek
izpostavljenosti,
(f)
E je vrednost nezavarovane izpostavljenosti,
kakor bi bila določena v standardiziranem pristopu ali v pristopu IRB brez
lastnih ocen LGD (in CF) – odvisno od tega, kateri pristop borznoposredniška
družba uporablja. Za ta namen borznoposredniška družba, ki uporablja
standardizirani pristop, kot vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk,
ki so naštete v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, uporabi kar 100
% njihove vrednosti (namesto vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem
odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu). Borznoposredniška
družba, ki uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), pri izračunu
vrednosti izpostavljenosti postavk, naštetih v osmem, devetem in desetem
odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB, uporabi
konverzijski količnik 100 % (namesto konverzijskega količnika ali odstotka
vrednosti, določenega v navedenih določbah),
(g) HE je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost izpostavljenosti (E), izračunana v skladu s 70. do 87. členom
tega sklepa,
(h) E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva
nestanovitnost izpostavljenosti in učinke zavarovanja s finančnim premoženjem,
(i)
CVAM je nestanovitnosti prilagojena
vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (CVA), dodatno
prilagojena zaradi neusklajenosti zapadlosti v skladu z določbami četrtega
poglavja tega sklepa.
3.1.4.2.2. Izračun prilagoditev za nestanovitnost
70. člen
(1) Prilagoditve za nestanovitnost
izpostavljenosti in zavarovanja s finančnim premoženjem se lahko izračunajo na
dva načina:
(a) z uporabo nadzorniških prilagoditev za nestanovitnost (v
nadaljevanju: nadzorniške prilagoditve), kot je določeno v 71. in 72. členu tega
sklepa, ali
(b) z uporabo lastnih ocen prilagoditev za nestanovitnost (v
nadaljevanju: lastne ocene), kot je določeno v 73. do 84. členu tega sklepa.
(2) Borznoposredniška družba lahko izbere,
ali bo uporabljala nadzorniške prilagoditve ali lastne ocene neodvisno od tega,
ali za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporablja
standardizirani pristop ali pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF). Če
borznoposredniška družba želi uporabiti lastne ocene, jih mora uporabiti za vse
vrste instrumentov, razen za nebistvene portfelje, za katere lahko uporabi
nadzorniške prilagoditve.
(3) Če je izpostavljenost zavarovana z več
oblikami primernega zavarovanja s finančnim premoženjem, je prilagoditev za
nestanovitnost:
H = ∑i ai Hi
kjer je ai
delež posameznega zavarovanja v celotnem zavarovanju s finančnim premoženjem, Hi
pa je prilagoditev za nestanovitnost, ki se nanaša na to zavarovanje.
3.1.4.2.2.1. Nadzorniške prilagoditve za nestanovitnost
71. člen
(1) Nadzorniške prilagoditve za
nestanovitnost (HE, HC in HFX) ob predpostavki
dnevnega prevrednotenja so opredeljene v tabelah od 1 do 4.
Tabela 1:
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje (HE
in HC)
Stopnja
kreditne kvalitete, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških vrednostnih
papirjev
|
Preostala
zapadlost
|
Za dolžniške
vrednostne papirje
|
izdane
s strani oseb iz točke (b) prvega odstavka 12. člena tega sklepa (v %)
|
izdane
s strani oseb iz točk (c) in (d) prvega odstavka 12. člena tega sklepa (v %)
|
20-dnevno
obdobje unovčenja
|
10-dnevno
obdobje unovčenja
|
5-dnevno
obdobje unovčenja
|
20-dnevno
obdobje unovčenja
|
10-dnevno
obdobje unovčenja
|
5-dnevno
obdobje unovčenja
|
1
|
2
|
3
|
4
|
5
|
6
|
7
|
8
|
1
|
≤ 1
leto
|
0,707
|
0,5
|
0,354
|
1,414
|
1
|
0,707
|
|
> 1
≤ 5 let
|
2,828
|
2
|
1,414
|
5,657
|
4
|
2,828
|
|
> 5
let
|
5,657
|
4
|
2,828
|
11,314
|
8
|
5,657
|
2–3
|
≤ 1
leto
|
1,414
|
1
|
0,707
|
2,828
|
2
|
1,414
|
|
> 1
≤ 5 let
|
4,243
|
3
|
2,121
|
8,485
|
6
|
4,243
|
|
> 5
let
|
8,485
|
6
|
4,243
|
16,971
|
12
|
8,485
|
4
|
≤ 1
leto
|
21,213
|
15
|
10,607
|
N/A
|
N/A
|
N/A
|
|
> 1
≤ 5 let
|
21,213
|
15
|
10,607
|
N/A
|
N/A
|
N/A
|
|
> 5
let
|
21,213
|
15
|
10,607
|
N/A
|
N/A
|
N/A
|
Tabela 2:
Prilagoditve za nestanovitnost za dolžniške vrednostne papirje s kratkoročnimi
bonitetnimi ocenami (HE in HC)
Stopnja
kreditne kvalitete, s katero je povezana bonitetna ocena kratkoročnih
dolžniških vrednostnih papirjev
|
Za dolžniške
vrednostne papirje s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
|
izdane
s strani oseb iz točke (b) prvega odstavka 12. člena tega sklepa (v %)
|
izdane
s strani oseb iz točk (c) in (d) prvega odstavka 12. člena tega sklepa (v %)
|
20-dnevno
obdobje unovčenja
|
10-dnevno
obdobje unovčenja
|
5-dnevno
obdobje unovčenja
|
20-dnevno
obdobje unovčenja
|
10-dnevno
obdobje unovčenja
|
5-dnevno
obdobje unovčenja
|
1
|
2
|
3
|
4
|
5
|
6
|
7
|
1
|
0,707
|
0,5
|
0,354
|
1,414
|
1
|
0,707
|
2–3
|
1,414
|
1
|
0,707
|
2,828
|
2
|
1,414
|
Tabela 3:
Prilagoditve za nestanovitnost za druge vrste zavarovanja s finančnim
premoženjem ali izpostavljenosti (HE in HC)
|
20-dnevno
obdobje unovčenja (v %)
|
10-dnevno
obdobje unovčenja (v %)
|
5-dnevno
obdobje unovčenja (v %)
|
1
|
2
|
3
|
4
|
Lastniški
vrednostni papirji v glavnem indeksu, zamenljive obveznice v glavnem indeksu
|
21,213
|
15
|
10,607
|
Drugi
lastniški vrednostni papirji ali zamenljive obveznice, uvrščene na priznani
borzi
|
35,355
|
25
|
17,678
|
Bančne
vloge ali denarju podobni instrumenti
|
0
|
0
|
0
|
Zlato
|
21,213
|
15
|
10,607
|
Tabela 4:
Prilagoditve za nestanovitnost zaradi valutne neusklajenosti (HFX)
20-dnevno
obdobje unovčenja
(v %)
|
10-dnevno
obdobje unovčenja
(v %)
|
5-dnevno
obdobje unovčenja
(v %)
|
1
|
2
|
3
|
11,314
|
8
|
5,657
|
(2) Stopnja kreditne kvalitete v tabelah iz
prvega odstavka tega člena, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških
vrednostnih papirjev, je tista stopnja kreditne kvalitete, ki se v
standardiziranem pristopu povezuje z dano zunanjo bonitetno oceno. Za te namene
se uporablja tudi sedmi odstavek 12. člena tega sklepa.
(3) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve, se kot obdobje unovčenja za zavarovane
kreditne posle upošteva 20 delovnih dni. Kot obdobje unovčenja za posle začasne
prodaje/začasnega odkupa (razen če taki posli vključujejo prenos blaga ali zajamčenih
pravic v zvezi z lastništvom blaga) in posojo/izposojo vrednostnih papirjev ali
blaga se upošteva 5 delovnih dni. Kot obdobje unovčenja za druge posle z
instrumenti kapitalskega trga se upošteva 10 delovnih dni.
72. člen
(1) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve, je za vrednostne papirje, ki ne veljajo za
primerne po 12. členu tega sklepa, ali za blago, ki so posojeni ali prodani v
okviru poslov začasne prodaje/začasnega odkupa ali posoje/izposoje vrednostnih
papirjev ali blaga, prilagoditev za nestanovitnost enaka kot za lastniške
vrednostne papirje, ki jih ni v glavnem indeksu, so pa uvrščeni v borzno
trgovanje na priznani borzi (razvidno iz Tabele 3).
(2) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve, je prilagoditev za nestanovitnost za enote
investicijskih skladov, primerne po 12. členu tega sklepa, tehtano povprečje
prilagoditev za nestanovitnost, ki bi bile ob upoštevanju obdobja unovčenja
posla, kot je določeno v tretjem odstavku 71. člena tega sklepa, uporabljene za
premoženje, v katero je investicijski sklad investiral. Če pa premoženje, v
katero je investicijski sklad investiral, borznoposredniški družbi ni znano,
mora borznoposredniška družba uporabiti največjo prilagoditev za nestanovitnost,
ki bi bila uporabljena za katero koli premoženje, v katero ima investicijski
sklad pravico investirati.
(3) Kadar borznoposredniška družba
uporablja nadzorniške prilagoditve, so prilagoditve za nestanovitnost za
neocenjene dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije in ki
izpolnjujejo kriterije primernosti iz četrtega odstavka 12. člena tega sklepa,
iste kakor prilagoditve za vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije ali
podjetja z zunanjo bonitetno oceno, povezano s stopnjama kreditne kvalitete 2
ali 3.
(4) Stopnja kreditne kvalitete v prvem do
tretjem odstavku tega člena, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških
vrednostnih papirjev, je tista stopnja kreditne kvalitete, ki se v
standardiziranem pristopu povezuje z dano zunanjo bonitetno oceno. Za te namene
se uporablja tudi sedmi odstavek 12. člena tega sklepa.
3.1.4.2.2.2. Lastne ocene prilagoditev za nestanovitnost
73. člen
(1) Borznoposredniška družba, ki izpolnjuje
kvantitativne zahteve iz 76. do 81. člena tega sklepa in kvalitativne zahteve
iz 82. do 84. člena tega sklepa, lahko za izračun prilagoditev za
nestanovitnost zavarovanj s finančnim premoženjem in izpostavljenosti uporablja
svoje lastne ocene.
(2) Borznoposredniška družba, ki izpolnjuje
pogoje za uporabo lastnih ocen iz prvega odstavka tega člena in ki jih tudi
namerava uporabljati, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo. Če
borznoposredniška družba uporablja lastne ocene, jih mora uporabljati za vse
vrste finančnega premoženja in brez utemeljenega razloga ter predhodnega
obvestila Agenciji ne sme preiti na uporabo nadzorniških prilagoditev za
nestanovitnost.
74. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora nestanovitnost zavarovanja s finančnim premoženjem ali
valutno neusklajenost oceniti brez upoštevanja kakršnih koli korelacij med
nezavarovano izpostavljenostjo, zavarovanjem s finančnim premoženjem in/ali
menjalnimi tečaji.
75. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora uporabiti 99. percentil enostranskega intervala zaupanja.
76. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora kot obdobje unovčenja za zavarovane kreditne posle
upoštevati 20 delovnih dni. Kot obdobje unovčenja za posle začasne
prodaje/začasnega odkupa (razen, če taki posli vključujejo prenos blaga ali
zajamčenih pravic v zvezi z lastništvom blaga) in posojo/izposojo vrednostnih
papirjev ali blaga mora upoštevati 5 delovnih dni. Kot obdobje unovčenja za
druge posle z instrumenti kapitalskega trga mora upoštevati 10 delovnih dni.
77. člen
(1) Borznoposredniška
družba, ki uporablja lastne ocene, lahko uporabi vrednosti prilagoditev za
nestanovitnost, ki jih izračuna glede na dejansko obdobje unovčenja, z uporabo
formule kvadratnega korena časa, podaljšano ali skrajšano do obdobja unovčenja,
ki je za zadevno vrsto posla določeno v 76. členu tega sklepa:

(2) Simboli v formuli iz prvega odstavka
tega člena imajo naslednji pomen:
(a) HM je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost za dejansko obdobje unovčenja, kot ga oceni borznoposredniška
družba,
(b) HN je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost iz prvega odstavka 71. člena tega sklepa za obdobje unovčenja TN,
(c) TM je dejansko obdobje unovčenja, kot ga oceni
borznoposredniška družba,
(d) TN je obdobje unovčenja, določeno v 76. členu tega
sklepa.
78. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora upoštevati stopnjo likvidnosti finančnega premoženja nižje
kvalitete. Kadar obstaja dvom glede likvidnosti zavarovanja s finančnim
premoženjem, je obdobje unovčenja treba prilagoditi navzgor. Borznoposredniška
družba mora tudi identificirati, kdaj lahko pretekli podatki podcenijo
morebitno nestanovitnost, npr. v primeru fiksnih menjalnih tečajev. Take
primere je treba obravnavati s scenarijem izjemnih situacij.
79. člen
(1) Če borznoposredniška družba uporablja
lastne ocene, mora dolžina obdobja predhodnega opazovanja (vzorčnega obdobja)
za izračun prilagoditev za nestanovitnost znašati najmanj eno leto. Za
borznoposredniško družbo, ki uporablja sistem tehtanja ali druge metode za
obdobje predhodnega opazovanja, mora efektivna dolžina obdobja opazovanja
znašati najmanj eno leto (to pomeni, da tehtano povprečje časovnih zaostankov
posameznih opazovanj ne sme biti krajše od 6 mesecev).
(2) Agencija lahko od borznoposredniške
družbe, ki uporablja lastne ocene, zahteva, da svoje prilagoditve za
nestanovitnost izračuna z uporabo krajšega obdobja opazovanja, če je to
utemeljeno zaradi nenadno povečane nestanovitnosti cen.
80. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora svoje časovne vrste podatkov posodabljati najmanj vsake tri
mesece in jih ponovno oceniti, kadar koli pride do bistvenih sprememb tržnih
cen. To pomeni, da se prilagoditve za nestanovitnost izračunajo najmanj vsake
tri mesece.
81. člen
(1) Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora ocene nestanovitnosti uporabljati v dnevnem procesu
upravljanja s tveganji, vključno v povezavi z internimi limiti
izpostavljenosti.
(2) Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene in je obdobje unovčenja, ki ga uporablja v dnevnem procesu
upravljanja s tveganji, za zadevne posle daljše od obdobja, določenega v 76.
členu tega sklepa, se prilagoditve za nestanovitnost povečajo v skladu s
formulo kvadratnega korena časa, določeno v 77. členu tega sklepa (HM).
82. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora imeti vzpostavljene postopke za spremljanje in zagotavljanje
skladnosti sistema za ocenjevanje prilagoditev za nestanovitnost z
dokumentirano politiko in kontrolami za delovanje tega sistema in za vključevanje
teh ocen v proces upravljanja s tveganji.
83. člen
Borznoposredniška družba, ki uporablja
lastne ocene, mora v okviru procesa notranjega revidiranja redno izvajati
neodvisni pregled sistema za ocenjevanje prilagoditev za nestanovitnost.
Pregled celotnega sistema za ocenjevanje prilagoditev za nestanovitnost in
vključevanja teh prilagoditev v proces upravljanja s tveganji borznoposredniške
družbe, je treba opraviti najmanj enkrat letno, pri čemer je treba oceniti
najmanj:
(a) vključevanje ocenjenih prilagoditev za nestanovitnost v dnevno
upravljanje s tveganji,
(b) upravičenost kakršnih koli občutnih sprememb v procesu ocenjevanja
prilagoditev za nestanovitnost,
(c) doslednost, pravočasnost in zanesljivost podatkovnih virov,
uporabljenih za delovanje sistema za ocenjevanje prilagoditev za
nestanovitnost, vključno z neodvisnostjo teh podatkovnih virov,
(d) točnost in ustreznost predpostavk v zvezi z nestanovitnostjo.
3.1.4.2.2.3. Popravek prilagoditev za nestanovitnost zaradi
pogostosti prevrednotenja
84. člen
(1) Prilagoditve
za nestanovitnost, določene v 71. in 72. členu tega sklepa, so prilagoditve za
nestanovitnost, ki se uporabljajo ob predpostavki dnevnega prevrednotenja. Tudi
če borznoposredniška družba uporablja svoje lastne ocene prilagoditev za
nestanovitnost v skladu s 73. do 83. členom tega sklepa, morajo biti te
izračunane najprej ob predpostavki dnevnega prevrednotenja. Če se
prevrednotenje izvaja manj kot enkrat dnevno, se uporabijo večje prilagoditve
za nestanovitnost. Slednje se izračunajo tako, da se prilagoditve za
nestanovitnost na podlagi dnevnega prevrednotenja povečajo z uporabo naslednje
formule kvadratnega korena časa:

(2) Simboli v formuli iz prvega odstavka
tega člena imajo naslednji pomen:
(a) H je v odstotkih izražena prilagoditev za nestanovitnost,
(b) HM je v odstotkih izražena prilagoditev za
nestanovitnost ob predpostavki dnevnega prevrednotenja,
(c) NR je dejansko število delovnih dni med prevrednotenjem,
(d) TM je obdobje unovčenja za zadevno vrsto posla.
3.1.4.2.2.4. Pogoji za uporabo 0-odstotne prilagoditve za
nestanovitnost
85. člen
(1) Kjer v zvezi s posli začasne
prodaje/začasnega odkupa in posojo/izposojo vrednostnih papirjev borznoposredniška
družba uporablja bodisi nadzorniške prilagoditve bodisi lastne ocene in so
izpolnjeni pogoji, določeni v tem členu, lahko namesto prilagoditev za
nestanovitnost, izračunanih v skladu s 70. do 84. členom tega sklepa, uporabi
prilagoditve za nestanovitnost po stopnji 0%. Te možnosti ne more uporabiti
borznoposredniška družba, ki uporablja notranji model, kot je določeno v 52. do
59. členu tega sklepa.
(2) Pogoji za uporabo 0-odstotne
prilagoditve za nestanovitnost so:
(a) izpostavljenost in tudi zavarovanje s finančnim premoženjem
predstavljajo bančne vloge ali denarju podobni instrumenti ali dolžniški
vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države ali centralne
banke iz točke (b) prvega odstavka 12. člena tega sklepa in za katere se v standardiziranem
pristopu uporablja utež tveganja 0%,
(b) izpostavljenost in zavarovanje s finančnim premoženjem sta
nominirana v isti valuti,
(c) bodisi zapadlost posla ni daljša od enega dne bodisi se
izpostavljenost in zavarovanje s finančnim premoženjem dnevno vrednotita po
tekočih tržnih cenah ali se kritje dnevno vzdržuje,
(d) čas od zadnjega vzdrževanja kritja, ko to ni bilo več zadostno
glede na tržne cene, in unovčenja zavarovanja s finančnim premoženjem ne sme
biti daljši od štirih poslovnih dni,
(e) posel se poravna v okviru sistema poravnave, uveljavljenega za to
vrsto posla,
(f)
dokumentacija, ki zajema pogodbo, je standardna
tržna dokumentacija za posle začasne prodaje/začasnega odkupa ali
posojo/izposojo vrednostnih papirjev z zadevnimi vrednostnimi papirji,
(g) posel ureja dokumentacija, ki določa, da se lahko pogodba takoj
odpove, če nasprotna stranka ne izpolni obveznosti izročiti gotovino ali
vrednostne papirje oziroma ne zagotovi kritja ali če drugače ne izpolni svoje
obveznosti,
(h) nasprotna stranka mora biti "prvovrstni tržni
udeleženec". Prvovrstni tržni udeleženci so naslednje osebe:
- osebe, navedene v točki (b)
prvega odstavka 12. člena tega sklepa, do katerih izpostavljenostim je v
standardiziranem pristopu pripisana utež tveganja 0%,
- institucije,
- druga finančna podjetja
(vključno z zavarovalnicami),
i. do katerih
izpostavljenostim je v standardiziranem pristopu pripisana utež tveganja 20%
ali
ii. za katere po notranjih
ocenah borznoposredniške družbe obstaja verjetnost neplačila, ki je enakovredna
verjetnosti, povezani z bonitetno oceno primerne ECAI, ki se v skladu s pravili
za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v standardiziranem pristopu povezuje
najmanj s stopnjo kreditne kvalitete 2 – kadar nimajo ocen priznane ECAI in pod
pogojem, da borznoposredniška družba uporablja pristop IRB brez lastnih ocen
LGD (in CF),
- regulirani investicijski
skladi, ki morajo izpolnjevati zahteve v zvezi s kapitalom ali finančnimi
vzvodi,
- regulirani pokojninski
skladi,
- priznane klirinške
organizacije iz Priloge II sklepa o tržnih tveganjih.
86. člen
Če v primeru poslov začasne
prodaje/začasnega odkupa ali posoje/izposoje vrednostnih papirjev, nanašajoče
se na vrednostne papirje, ki jih izda enota centralne ravni določene države
članice, nadzorni organ iz te države članice dovoli uporabo možnosti, določene
v 85. členu tega sklepa, potem lahko tudi borznoposredniške družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji za iste posle uporabljajo isti pristop.
3.1.4.2.3. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti in pričakovanih izgub
87. člen
Za namene izračuna tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti v standardiziranem pristopu se kot vrednost
izpostavljenosti uporabi E*, izračunana v skladu z 69. členom tega sklepa. V
primeru zunajbilančnih postavk iz Priloge II sklepa o standardiziranem pristopu
se kot E* uporabi vrednost, ki se množi z odstotki iz prvega odstavka 3. člena
sklepa o standardiziranem pristopu, da se pridobi vrednost izpostavljenosti.
88. člen
(1) Za namene
izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih
izgub v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) se kot LGD uporabi LGD*
(dejanska izguba ob neplačilu), izračunana v skladu s tem členom:
LGD* = LGD x (E*/E)
(2) Simboli v formuli iz prvega odstavka
tega člena imajo naslednji pomen:
(a) LGD* je dejanska izguba ob neplačilu,
(b) LGD je izguba ob neplačilu, ki bi se v pristopu IRB brez lastnih
ocen LGD (in CF) uporabila za izpostavljenost, če ta ne bi bila zavarovana,
(c) E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva
nestanovitnost izpostavljenosti in učinke zavarovanja s finančnim premoženjem
(izračunana v skladu z 69. členom tega sklepa); v primeru postavk, naštetih v
osmem, devetem in desetem odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena
sklepa o pristopu IRB se kot E* uporabi vrednost, ki se množi s konverzijskim
količnikom ali odstotkom vrednosti, določenim v navedenih določbah,
(d) E je vrednost nezavarovane izpostavljenosti, kot bi bila določena v
pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), izračunana v skladu z 69. členom
tega sklepa.
3.1.5. Zavarovanje z nepremičninami,
denarnimi terjatvami in premičninami v pristopu IRB brez lastnih ocen LGD (in
CF)
3.1.5.1. Vrednotenje
89. člen
Nepremičnine, ki jih borznoposredniška
družba sprejme v zavarovanje, mora neodvisni cenilec vrednotiti po tržni
vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od tržne. V državah članicah, ki so s
predpisi določile kriterije za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti,
lahko neodvisni cenilec nepremičnine vrednoti po hipotekarni kreditni vrednosti
ali po vrednosti, ki je nižja od hipotekarne kreditne vrednosti.
90. člen
(1) Tržna vrednost je ocenjeni znesek, za
katerega bi lahko bila nepremičnina na datum vrednotenja izmenjana med kupcem
in prodajalcem na podlagi izključno poslovnih odnosov in po ustreznem trženju, pri
čemer je vsaka posamezna stranka dobro obveščena in ravna preudarno ter brez
prisile.
(2) Borznoposredniška družba mora tržno
vrednost nepremičnine dokumentirati na pregleden in jasen način.
91. člen
(1) Hipotekarna kreditna vrednost je
vrednost nepremičnine, določena s skrbno oceno možnosti za njeno prodajo v
prihodnosti, ob upoštevanju dolgoročnih trajnostnih vidikov te nepremičnine,
običajnih in lokalnih razmer na trgu ter njene trenutne in alternativne
primerne uporabe. Pri ocenjevanju hipotekarne kreditne vrednosti se
špekulativni elementi ne smejo upoštevati.
(2) Borznoposredniška družba mora
hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine dokumentirati na pregleden in jasen
način.
92. člen
(1) Vrednost zavarovanja z nepremičnino je
tržna vrednost te nepremičnine, ki je ustrezno zmanjšana tako, da odraža
rezultate spremljanja vrednosti nepremičnine, kot se zahteva s 17. členom tega
sklepa, in ki upošteva kakršne koli predhodne terjatve, s katerimi je ta
nepremičnina obremenjena.
(2) Če se za nepremičnino ugotavlja njena
hipotekarna kreditna vrednost, je vrednost zavarovanja z nepremičnino
hipotekarna kreditna vrednost te nepremičnine, ki je ustrezno zmanjšana tako,
da odraža rezultate spremljanja vrednosti nepremičnine, kot se zahteva s 17.
členom tega sklepa, in ki upošteva kakršne koli predhodne terjatve, s katerimi
je ta nepremičnina obremenjena.
93. člen
Vrednost denarnih terjatev je enaka
njihovemu nominalnemu znesku.
94. člen
Borznoposredniška družba mora premičnino,
sprejeto v zavarovanje, vrednotiti po njeni tržni vrednosti, to je po ocenjenem
znesku, za katerega bi lahko bila premičnina na datum vrednotenja izmenjana med
kupcem in prodajalcem, ki posel sklepata brez prisile in na podlagi izključno
poslovnih odnosov.
3.1.5.2. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti
in zneskov pričakovanih izgub
95. člen
Za namene izračuna tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v pristopu IRB brez
lastnih ocen LGD (in CF) se kot LGD uporabi LGD* (dejanska izguba ob
neplačilu), izračunana v skladu s 96. in 97. členom tega sklepa.
96. člen
(1) Če je razmerje med vrednostjo
zavarovanja (C) in vrednostjo izpostavljenosti (E) nižje od ravni praga C*
(zahtevana minimalna raven zavarovanja s premoženjem za dano izpostavljenost),
kot je določena v Tabeli 5 iz 97. člena tega sklepa, je kot LGD* treba
uporabiti LGD, določeno v sklepu o pristopu IRB za nezavarovane
izpostavljenosti do nasprotne stranke. Za namen ugotavljanja razmerja med
vrednostjo zavarovanja (C) in vrednostjo izpostavljenosti (E) borznoposredniška
družba pri izračunu vrednosti izpostavljenosti postavk, naštetih v osmem,
devetem in desetem odstavku 14. člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o
pristopu IRB, uporabi konverzijski količnik ali odstotek vrednosti 100 %
(namesto konverzijskega količnika ali odstotka vrednosti, določenega v
navedenih določbah). Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska
izpostavljenosti borznoposredniška družba ugotovljeno vrednost zavarovanega
dela izpostavljenosti množi s konverzijskim količnikom ali odstotkom vrednosti,
določenem v osmem, devetem oziroma desetem odstavku 14. člena ali drugem
odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB.
(2) Če razmerje med vrednostjo zavarovanja
(C) in vrednostjo izpostavljenosti (E) presega drugo, višjo raven praga C**
(zahtevana raven zavarovanja s premoženjem za dodelitev polnega priznanja LGD),
kot je določena v Tabeli 5 iz 97. člena tega sklepa, je LGD* enaka vrednosti,
ki je predpisana v navedeni tabeli.
(3) Če zahtevana raven zavarovanja s premoženjem
C** ni dosežena za izpostavljenost kot celoto, se šteje, da je izpostavljenost
sestavljena iz dveh izpostavljenosti, to je deleža, v zvezi s katerim je
dosežena zahtevana raven zavarovanja s premoženjem C**, in iz preostalega
deleža.
97. člen
(1) LGD* in zahtevane ravni zavarovanja s
premoženjem za zavarovane deleže izpostavljenosti so določene v Tabeli 5.
Tabela 5: LGD*
in zahtevane ravni zavarovanja s premoženjem za zavarovane deleže izpostavljenosti:
|
LGD*
za nepodrejene terjatve in potencialne obveznosti
|
LGD*
za podrejene terjatve
|
Minimalna
raven zavarovanja, potrebna za priznanje LGD* (C*)
|
Raven
zavarovanja, potrebna za priznanje LGD* za celotno izpostavljenost (C**)
|
1
|
2
|
3
|
4
|
5
|
Denarne
terjatve
|
35 %
|
65 %
|
0 %
|
125 %
|
Stanovanjske
nepremičnine/poslovne nepremičnine
|
35 %
|
65 %
|
30 %
|
140 %
|
Druga
zavarovanja s premoženjem
|
40 %
|
70 %
|
30 %
|
140 %
|
(2) Podrejena terjatev v Tabeli 5 iz prvega
odstavka tega člena je terjatev, ki se na podlagi pravnega razmerja med
dolžnikom in borznoposredniško družbo v primeru stečaja dolžnika poplača šele
po poplačilu drugih terjatev do dolžnika.
98. člen
Borznoposredniška družba lahko za deleže
izpostavljenosti, ki so polno zavarovani s stanovanjsko ali poslovno
nepremičnino z ozemlja druge države članice, namesto obravnave iz 95. do 97.
člena tega sklepa uporabi utež 50%, vendar le pod pogojem, da nadzorni organ iz
države članice, v kateri se nepremičnina nahaja, dovoljuje tako izjemo in ob
izpolnitvi enakih pogojev, kot veljajo v tej državi članici.
3.1.6. Izračun tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v primeru mešanih
paketov zavarovanja s premoženjem
99. člen
(1) Če borznoposredniška družba za izračun
tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub
uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), izpostavljenost pa je
zavarovana s finančnim premoženjem in drugim primernim zavarovanjem s
premoženjem, se LGD* (dejanska izguba ob neplačilu), ki se uporabi kot LGD za
namene sklepa o pristopu IRB, izračuna na način, določen v drugem in tretjem
odstavku tega člena.
(2) Borznoposredniška družba mora
nestanovitnosti prilagojeno vrednost izpostavljenosti (vrednost po upoštevanju
prilagoditve za nestanovitnost, kot je določeno v 69. členu tega sklepa)
razdeliti na deleže, od katerih je vsak krit s samo eno vrsto zavarovanja s
premoženjem. To pomeni, da mora borznoposredniška družba izpostavljenost
razdeliti na delež, krit s primernim zavarovanjem s finančnim premoženjem,
delež, krit z denarnimi terjatvami, deleže, krite z zavarovanjem s poslovno
nepremičnino in/ali zavarovanjem s stanovanjsko nepremičnino, delež, krit z
drugim primernim zavarovanjem s premoženjem, in nezavarovani delež – odvisno od
tega, katera zavarovanja uporablja za to izpostavljenost in v kakšnem obsegu.
(3) LGD* se za vsak delež izpostavljenosti
izračuna ločeno, v skladu z določbami tega sklepa, ki se nanašajo na posamezno
vrsto primernega zavarovanja s premoženjem.
3.1.7. Drugo stvarno kreditno zavarovanje
3.1.7.1. Vložena denarna sredstva ali denarju podobni
instrumenti pri tretjih institucijah
100. člen
Denarna sredstva ali denarju podobni
instrumenti pri tretjih institucijah se obravnavajo kot osebna jamstva tretjih
institucij.
3.1.7.2. Police življenjskega zavarovanja, zastavljene borznoposredniški
družbi
101. člen
(1) Del izpostavljenosti, ki je zavarovan s
tekočo odkupno vrednostjo police življenjskega zavarovanja, ki izpolnjuje
minimalne zahteve iz 27. člena tega sklepa, se določi na naslednji način:
(a) z uporabo uteži tveganja iz drugega odstavka tega člena, če
borznoposredniška družba uporablja standardizirani pristop,
(b) z uporabo LGD 40 %, če borznoposredniška družba uporablja pristop
IRB brez lastnih ocen LGD (in CF).
Borznoposredniška družba v primeru valutne
neusklajenosti tekočo odkupno vrednost police življenjskega zavarovanja zmanjša
v skladu s 104. in 105. členom tega sklepa, pri čemer je vrednost kreditnega
zavarovanja enaka tekoči odkupni vrednosti police.
(2) Za namene iz točke (a) prvega odstavka
tega člena se na podlagi uteži tveganja, dodeljene nepodrejeni nezavarovani
izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodelijo naslednje
uteži tveganja:
(a) utež tveganja 20 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti
do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 20 %,
(b) utež tveganja 35 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti
do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 50 %,
(c) utež tveganja 70 %, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti
do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 100 %,
(d) utež tveganja 150 %, če je nepodrejeni nezavarovani
izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež
tveganja 150 %.
3.1.7.3. Instrumenti institucij, odkupni na zahtevo
102. člen
(1) Instrumenti institucij, odkupni na
zahtevo, se obravnavajo kot osebna jamstva institucij izdajateljic.
(2) Vrednost tako priznanega kreditnega
zavarovanja je naslednja:
(a) če bo instrument odkupljen po svoji nominalni vrednosti,
predstavlja vrednost zavarovanja ta znesek,
(b) če bo instrument odkupljen po tržni ceni, predstavlja vrednost
zavarovanja vrednost instrumenta, vrednotenega na enak način, kot se vrednotijo
dolžniški vrednostni papirji, navedeni v četrtem odstavku 12. člena tega
sklepa.
3.2. Osebno kreditno zavarovanje
3.2.1. Vrednotenje
103. člen
(1) Vrednost osebnega kreditnega
zavarovanja (G) je znesek, za katerega se je dajalec zavarovanja zavezal, da ga
bo plačal v primeru neplačila dolžnika ali ob nastanku drugih določenih
kreditnih dogodkov.
(2) V primeru kreditnih izvedenih finančnih
instrumentov, ki kot kreditni dogodek ne vključujejo restrukturiranja osnovne
obveznosti z odpisom ali odlogom plačila glavnice, obresti ali nadomestil,
katerih posledica je dogodek kreditne izgube (npr. prilagoditev vrednosti v
breme izkaza poslovnega izida):
(a) se vrednost kreditnega zavarovanja, ugotovljena v skladu s prvim
odstavkom tega člena, zniža za 40%, kadar se je dajalec osebnega kreditnega
zavarovanja zavezal plačati znesek, ki ne presega vrednosti izpostavljenosti,
(b) vrednost kreditnega zavarovanja, ugotovljena v skladu s prvim
odstavkom tega člena, ne sme presegati 60% vrednosti izpostavljenosti, kadar se
je dajalec osebnega kreditnega zavarovanja zavezal plačati znesek, ki presega
vrednost izpostavljenosti.
104. člen
(1) Če je
osebno kreditno zavarovanje nominirano v valuti, ki se razlikuje od valute, v
kateri je nominirana izpostavljenost (valutna neusklajenost), se vrednost
osebnega kreditnega zavarovanja z uporabo prilagoditve za nestanovitnost HFX zniža
na naslednji način:
G* = G x (1-HFX)
(2) Simboli v formuli iz prejšnjega
odstavka imajo naslednji pomen:
(a) G* je vrednost osebnega kreditnega zavarovanja (G), prilagojena za
valutno tveganje,
(b) G je nominalni znesek osebnega kreditnega zavarovanja,
(c) HFX je prilagoditev za nestanovitnost zaradi valutne
neusklajenosti med kreditnim zavarovanjem in osnovno obveznostjo, izračunana v
skladu s 70. do 84. členom tega sklepa.
(3) Če valutne
neusklajenosti ni, velja:
G* = G
105. člen
Prilagoditve za nestanovitnost, ki se
uporabijo zaradi valutne neusklajenosti, se lahko izračunajo z uporabo
nadzorniških prilagoditev ali z uporabo lastnih ocen, kot je to opredeljeno v
70. do 84. členu tega sklepa.
3.2.2. Izračun tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub
3.2.2.1. Delno zavarovanje – tranširanje
106. člen
Če borznoposredniška družba delež tveganja
kredita prenese v eni tranši ali več tranšah, se uporabijo pravila, določena v
Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju za
borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o
listinjenju). Šteje se, da so pragi pomembnosti, pod katerimi se v primeru
izgube ne opravi nobeno plačilo, enakovredni zadržanim pozicijam prve izgube,
in da vplivajo na povečanje tranširanega prenosa tveganja.
3.2.2.2. Standardizirani pristop
3.2.2.2.1. Polno zavarovanje
107. člen
(1) Za namen izračuna tveganjem
prilagojenih zneskov izpostavljenosti v standardiziranem pristopu je g utež
tveganja, dodeljena izpostavljenosti, katere vrednost (E) je polno zavarovana z
osebnim kreditnim zavarovanjem (G(A)).
(2) Simboli iz prvega odstavka tega člena
imajo naslednji pomen:
(a) E je vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v
standardiziranem pristopu, pri čemer borznoposredniška družba kot vrednost
izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o
standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto
vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o standardiziranem
pristopu),
(b) g je utež tveganja izpostavljenosti do dajalca zavarovanja, kakor
je določeno v sklepu o standardiziranem pristopu,
(c) G(A) je vrednost G*, izračunana v skladu s 104. členom
tega sklepa in dodatno prilagojena za neusklajenost zapadlosti, kakor je
določeno v četrtem poglavju tega sklepa.
3.2.2.2.2. Delno zavarovanje
108. člen
(1) Če je z
osebnim kreditnim zavarovanjem zavarovani znesek nižji od vrednosti
izpostavljenosti, zavarovani in nezavarovani delež pa bi imela v primeru
stečaja enak vrstni red poplačila (borznoposredniška družba in dajalec osebnega
kreditnega zavarovanja si delita izgube pro-rata), je dopuščena
sorazmerna regulatorna kapitalska olajšava. Za namen standardiziranega pristopa
se tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti izračunajo v skladu z
naslednjo formulo:
(E-GA) x r + GA x g
(2) Simboli v formuli iz prvega odstavka
tega člena imajo naslednji pomen:
(a) E je vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v
standardiziranem pristopu, pri čemer borznoposredniška družba kot vrednost
izpostavljenosti zunajbilančnih postavk, ki so naštete v Prilogi II sklepa o
standardiziranem pristopu, uporabi kar 100 % njihove vrednosti (namesto
vrednosti izpostavljenosti, določene v prvem odstavku 3. člena sklepa o
standardiziranem pristopu),
(b) GA je vrednost G*, izračunana v skladu s 104. členom
tega sklepa in dodatno prilagojena za neusklajenost zapadlosti, kot je določeno
v četrtem poglavju tega sklepa,
(c) r je utež tveganja izpostavljenosti do dolžnika, kot je določeno v
sklepu o standardiziranem pristopu,
(d) g je utež tveganja izpostavljenosti do dajalca zavarovanja, kot je
določeno v sklepu o standardiziranem pristopu.
3.2.2.2.3. Osebna jamstva enot centralne ravni držav članic in
centralnih bank držav članic
109. člen
Kadar za izpostavljenosti ali dele
izpostavljenosti osebno jamčijo enote centralne ravni držav članic ali
centralne banke držav članic, pri čemer je to osebno jamstvo nominirano v
domači valuti dolžnika, v tej valuti pa je financirana tudi izpostavljenost, se
lahko za take izpostavljenosti ali dele izpostavljenosti uporabi obravnava,
določena v 7. členu sklepa o standardiziranem pristopu.
3.2.2.2.4. Vrednost izpostavljenosti zunajbilančnih postavk
109.a člen
Pri izračunu tveganjem prilagojenega zneska
izpostavljenosti borznoposredniška družba vrednost polno zavarovane
izpostavljenosti zunajbilančnih postavk (v primeru polnega zavarovanja) oziroma
vrednost zavarovanega dela izpostavljenosti zunajbilančnih postavk (v primeru
delnega zavarovanja) množi z odstotki, določenimi v prvem odstavku 3. člena
sklepa o standardiziranem pristopu.
3.2.2.3. Pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF)
110. člen
(1) Za namen izračuna tveganjem
prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v pristopu
IRB brez lastnih ocen LGD (in CF) se pravila iz drugega do četrtega odstavka
tega člena uporabljajo za izpostavljenosti, ki so polno zavarovane z osebnim
kreditnim zavarovanjem, in za izpostavljenosti, ki so z osebnim kreditnim
zavarovanjem le delno zavarovane, zavarovani in nezavarovani delež pa bi imela
v primeru stečaja enak vrstni red poplačila (borznoposredniška družba in
dajalec osebnega kreditnega zavarovanja si delita izgube pro-rata).
(2) Za zavarovani del vrednosti
izpostavljenosti (E) (na podlagi prilagojene vrednosti kreditnega zavarovanja G(A)
je PD za namene sklepa o pristopu IRB enak PD dajalca osebnega kreditnega
zavarovanja ali PD med PD dolžnika in PD dajalca osebnega kreditnega
zavarovanja, če polna substitucija ne bi bila upravičena. V primeru podrejenih
izpostavljenosti in nepodrejenega osebnega kreditnega zavarovanja se lahko
šteje, da je LGD, ki se uporabi za namene sklepa o pristopu IRB, tisti, ki
ustreza nepodrejenim terjatvam.
(3) Za vse nezavarovane dele vrednosti
izpostavljenosti (E) se kot PD uporabi PD dolžnika, kot LGD pa LGD osnovne
izpostavljenosti.
(4) GA je vrednost G*,
izračunana v skladu s 104. členom tega sklepa, dodatno prilagojena za
neusklajenost zapadlosti, kot je določeno v četrtem poglavju tega sklepa. E je
vrednost izpostavljenosti, kakor bi bila določena v pristopu IRB brez lastnih
ocen LGD (in CF), pri čemer borznoposredniška družba pri izračunu vrednosti
izpostavljenosti postavk, naštetih v osmem, devetem in desetem odstavku 14.
člena ter drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB, uporabi konverzijski
količnik ali odstotek vrednosti 100 % (namesto konverzijskega količnika ali
odstotka vrednosti, določenega v navedenih določbah). Pri izračunu tveganjem
prilagojenega zneska izpostavljenosti borznoposredniška družba vrednost zavarovanega
dela navedenih izpostavljenosti množi s konverzijskim količnikom ali odstotkom
vrednosti, določenim v osmem, devetem oziroma desetem odstavku 14. člena ali
drugem odstavku 79. člena sklepa o pristopu IRB.
(5) Podrejena terjatev (izpostavljenost,
osebno jamstvo) iz drugega odstavka tega člena je terjatev (izpostavljenost,
osebno jamstvo), ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in
borznoposredniško družbo v primeru stečaja dolžnika poplača šele po poplačilu
drugih terjatev do dolžnika.
4. NEUSKLAJENOST ZAPADLOSTI
111. člen
Pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti nastane neusklajenost zapadlosti, ko je preostala zapadlost
kreditnega zavarovanja krajša od preostale zapadlosti zavarovane
izpostavljenosti.
112. člen
Če obstaja neusklajenost zapadlosti med
kreditnim zavarovanjem in zavarovano izpostavljenostjo, se kreditno zavarovanje
ne prizna, če je:
(a) preostala zapadlost zavarovanja krajša od treh mesecev ali
(b) originalna zapadlost zavarovanja krajša od 1 leta ali
(c) izpostavljenost kratkoročna izpostavljenost, za katero velja
zapadlost (M) vsaj en dan, kot je določeno v tretjem in četrtem odstavku 55.
člena sklepa o pristopu IRB.
4.1. Opredelitev zapadlosti
113. člen
(1) Preostala zapadlost zavarovane
izpostavljenosti je najdaljše možno preostalo obdobje, po izteku katerega mora
dolžnik izpolniti svoje obveznosti, pri čemer je navzgor omejeno na 5 let.
(2) Preostala zapadlost kreditnega
zavarovanja je obdobje do prvega dne, ko to zavarovanje lahko preneha ali je
lahko odpovedano, razen za primere, za katere tretji odstavek tega člena določa
drugače.
(3) Če obstaja možnost enostranske
prekinitve zavarovanja s strani dajalca zavarovanja, se kot obdobje preostale
zapadlosti kreditnega zavarovanja upošteva obdobje do prvega dne, ko se lahko
ta možnost uveljavi. Če obstaja možnost enostranske prekinitve zavarovanja s
strani borznoposredniške družbe, dogovorjeni pogoji zavarovanja pa
borznoposredniško družbo spodbujajo, da zaključi posel pred njegovo pogodbeno
zapadlostjo, se kot obdobje preostale zapadlosti zavarovanja upošteva obdobje
do prvega dne, ko se lahko ta možnost uveljavi; sicer se lahko šteje, da taka
možnost nima vpliva na preostalo zapadlost zavarovanja.
(4) Če ni možno preprečiti prenehanja
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta pred iztekom morebitnega obdobja
odloga plačila, po izteku katerega se šteje, da je prišlo do neplačila osnovne
obveznosti, se zapadlost zavarovanja zmanjša za trajanje obdobja odloga
plačila.
4.2. Upoštevanje kreditnega zavarovanja
4.2.1. Izpostavljenosti, zavarovane s
finančnim premoženjem – enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s
finančnim premoženjem
114. člen
Kadar borznoposredniška družba uporablja
enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in pri
takem zavarovanju obstaja neusklajenost zapadlosti, kot je določena v 111.
členu tega sklepa, se tako zavarovanje ne prizna.
4.2.2. Izpostavljenosti, zavarovane s
finančnim premoženjem – razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s
finančnim premoženjem
115. člen
(1) Kadar
borznoposredniška družba uporablja razvito metodo za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem, morata biti zapadlost kreditnega
zavarovanja in zapadlost izpostavljenosti v skladu z naslednjo formulo
upoštevani v prilagojeni vrednosti zavarovanja s finančnim premoženjem:
CVAM = CVA x (t-t*)/(T-t*)
(2) Simboli v formuli iz prvega odstavka
tega člena imajo naslednji pomen:
(a) CVAM je nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja
s finančnim premoženjem (CVA), dodatno prilagojena zaradi neusklajenosti
zapadlosti,
(b) CVA je nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja
s finančnim premoženjem, izračunana v skladu z 69. členom tega sklepa, ali
znesek izpostavljenosti, odvisno od tega, katera vrednost je nižja,
(c) t je število preostalih let do dneva zapadlosti kreditnega
zavarovanja, določeno v skladu s 113. členom tega sklepa, ali vrednost T,
odvisno od tega, katera vrednost je nižja,
(d) T je število preostalih let do dneva zapadlosti izpostavljenosti,
izračunano v skladu s 113. členom tega sklepa, ali 5 let, odvisno od tega,
katera vrednost je nižja,
(e) t* je 0,25.
(3) CVAM se vključi v formulo za
izračun polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti (E*), določene v 69. členu
tega sklepa.
4.2.3. Izpostavljenosti, zavarovane z
osebnim kreditnim zavarovanjem
116. člen
(1) Zapadlost
osebnega kreditnega zavarovanja in zapadlost izpostavljenosti morata biti v
skladu z naslednjo formulo upoštevani v prilagojeni vrednosti osebnega
kreditnega zavarovanja:
GA = G* x (t-t*)/(T-t*)
(2) Simboli v formuli iz prvega odstavka
tega člena imajo naslednji pomen:
(a) GA je G*, prilagojen za neusklajenost zapadlosti,
(b) G* je znesek zavarovanja, prilagojen za valutno neusklajenost,
(c) t je število preostalih let do dneva zapadlosti kreditnega
zavarovanja, določeno v skladu s 113. členom tega sklepa, ali vrednost T,
odvisno od tega, katera vrednost je nižja,
(d) T je število preostalih let do dneva zapadlosti izpostavljenosti,
določeno v skladu s 113. členom tega sklepa, ali 5 let, odvisno od tega, katera
vrednost je nižja,
(e) t* je 0,25.
(3) GA se nato upošteva kot
vrednost zavarovanja za namene 103. do 110. člena tega sklepa.
5. KOMBINACIJE KREDITNIH ZAVAROVANJ V STANDARDIZIRANEM
PRISTOPU
117. člen
Kadar borznoposredniška družba, ki za
izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporablja
standardizirani pristop, za zmanjševanje kreditnega tveganja pri eni sami
izpostavljenosti uporablja več kot eno obliko kreditnega zavarovanja (npr.
uporablja zavarovanje s premoženjem in osebno jamstvo), ki vsako zase le deloma
krije izpostavljenost, mora izpostavljenost razdeliti na dele, ki so kriti s
posamezno obliko kreditnega zavarovanja (npr. na del, ki je krit z zavarovanjem
s premoženjem, in na del, ki je krit z osebnim jamstvom). Tveganjem prilagojeni
znesek izpostavljenosti mora biti izračunan posebej za vsak del v skladu s
sklepom o standardiziranem pristopu in tem sklepom.
118. člen
Če ima kreditno zavarovanje, ki ga zagotovi
en sam dajalec zavarovanja, različne zapadlosti, se smiselno uporablja pristop
iz 117. člena tega sklepa.
6. KOŠARICA KREDITNIH ZAVAROVANJ
6.1. Kreditni izvedeni finančni instrumenti
na podlagi prvega neplačila
119. člen
Če borznoposredniška družba pridobi
kreditno zavarovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom za več
izpostavljenosti pod pogojem, da neplačilo prve izmed zavarovanih
izpostavljenosti sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja s kreditnim
izvedenim finančnim instrumentom in da z nastopom tega kreditnega dogodka
pogodba za kreditni izvedeni finančni instrument preneha veljati, lahko borznoposredniška
družba izračun tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti, če uporablja
pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF), pa tudi zneska pričakovanih izgub,
za tisto izpostavljenost, katere tveganjem prilagojeni znesek bi bil v
odsotnosti kreditnega zavarovanja s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom
najnižji, prilagodi v skladu s tem sklepom. To lahko stori samo, če je vrednost
izpostavljenosti manjša ali enaka vrednosti kreditnega zavarovanja s kreditnim
izvedenim finančnim instrumentom.
6.2. Kreditni izvedeni finančni instrumenti
na podlagi n-tega neplačila
120. člen
V primeru, da neplačilo n-te izmed
zavarovanih izpostavljenosti sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja s
kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, sme borznoposredniška družba, ki
pridobi tako zavarovanje, le-tega za namen izračuna tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti, če uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in
CF), pa tudi zneskov pričakovanih izgub, priznati samo, če je bilo zavarovanje
s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom pridobljeno tudi za neplačila od 1
do n-1 ali če je že prišlo do števila neplačil n-1. V teh
primerih se uporablja metodologija, določena v 119. členu tega sklepa za
kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi prvega neplačila, ustrezno
spremenjena za produkte n-tega neplačila.
Sklep o kreditnih zavarovanjih za
borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. KONČNA DOLOČBA
121. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2008.«.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 74/09) spreminja 7. poglavje sklepa tako,
da se glasi:
»7. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
121. člen
Ne glede na drugo alinejo točke (b) 17.
člena se do 31. 12. 2009 kot neodvisni cenilci za ocenjevanje vrednosti
nepremičnin štejejo tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, ki so
bili imenovani na podlagi zakona, ki ureja sodišča, če uporabljajo metode
vrednotenja, ki temeljijo na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.
122. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2008.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 80/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»19. člen
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2012.«.