Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic obsega:

-       Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 104/07 z dne 16. 11. 2007),

-       Sklep o spremembah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10 z dne 29. 10. 2010),

-       Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 105/11 z dne 23. 12. 2011).

SKLEP

o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta sklep predpisuje podrobnejšo vsebino, obliko in način izpolnjevanja ter posredovanja poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja, ki jih banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) izračunavajo upoštevaje določbe naslednjih sklepov:

(a)   Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu),

(b)   Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu),

(c)   Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB),

(d)   Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o listinjenju),

(e)   Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih),

(f)   Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih),

(g)   Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o operativnem tveganju) ter

(h)   Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o konsolidiranem nadzoru).

(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(1) V skladu z obveznostjo poročanja iz 1. člena tega sklepa mora banka predložiti naslednja poročila o:

(a)    kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki obrazca CA,

(b)    kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu v obliki obrazca CR SA,

(c)    kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov v obliki obrazcev CR IRB in CR EQU IRB,

(d)    kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju v obliki obrazcev CR SEC SA, CR SEC IRB in CR SEC Details,

(e)    kapitalski zahtevi za tržna tveganja v obliki obrazcev MKR SA TDI, MKR SA TDI-a, MKR SA TDI-b, MKR SA EQU, MKR SA FX, MKR SA COM, MKR IM, MKR IM Details in CR SETT ter kapitalski zahtevi za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu v obliki obrazca MKR SA CTP ter

(f)   kapitalski zahtevi za operativno tveganje v obliki obrazcev OPR in OPR Bruto izgube.

(2) Obrazci iz prvega odstavka tega člena so sestavni del sklepa.

3. člen

(1) Banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki predpisanih obrazcev posredovati tudi na konsolidirani podlagi, upoštevaje določila navedenega sklepa.

(2) V poročilih iz prvega odstavka tega člena mora banka naslov obrazcev dopolniti z besedo "konsolidirano" in "ime bančne skupine".

2. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POROČIL  O KAPITALU IN KAPITALSKIH ZAHTEVAH

2.1. Poročilo o kapitalu in kapitalskih zahtevah

4. člen

2.1.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitala in kapitalske zahteve (v nadaljevanju: CA)

(1) Obrazec CA vsebuje podrobne informacije o sestavinah in izračunu kapitala banke. Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer se v skladu s sklepom o kapitalu upoštevajo odbitne postavke ter razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala ter učinki, ki izhajajo iz uporabe Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP). V obrazcu so povzete tudi informacije o kapitalskih zahtevah, interni oceni kapitala in kapitalskih potreb ter nekatere dodatne informacije.

(2) Obrazec CA se uporablja za poročanje na posamični in konsolidirani podlagi. Polja oziroma vrstice, ki se zaradi uporabe računovodskih standardov oziroma nivoja konsolidacije ne uporabijo, ostanejo prazna. Prazna ostanejo tudi polja oziroma vrstice označena s sivo barvo.

(3) Postavke 1.1 – 1.1.5.4.2c zajemajo sestavine temeljnega kapitala banke, pri čemer se nekatere vrstice uporabljajo izključno za namen poročanja na konsolidirani podlagi, nekatere vrstice pa za namen nevtralizacije nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.

(4) Postavke 1.2 – 1.2.3.1 zajemajo sestavine dodatnega kapitala I banke, pri čemer nekatere vrstice izpolnjujejo le banke, ki izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: po pristopu IRB), nekatere vrstice pa se izpolnjujejo z namenom vključevanja nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.

(5) Postavke 1.3 – 1.3.10 zajemajo odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I.

(6) Postavka 1.4 predstavlja vsoto temeljnega kapitala banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.

(7) Postavka 1.5 predstavlja vsoto dodatnega kapitala I banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.

(8) Postavke 1.6 – 1.6.7 zajemajo sestavine dodatnega kapitala II.

(9) Postavke 1.8.2 – 1.8.3 zajemajo dodatne informacije.

(10) Obrazec CA v delu izračuna kapitala vsebuje vrstice z naslednjo vsebino:

(1) Vrstica 1 – SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)

Vrstica »Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1, 1.2, 1.3 in 1.6 oziroma vsoto postavk v vrsticah 1.4, 1.5 in 1.6, v kateri je izkazan znesek kapitala kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, ob upoštevanju vseh omejitev in odbitnih postavk.

(2) Vrstica 1.1 – TEMELJNI KAPITAL

Vrstica »Temeljni kapital« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1, 1.1.2, 1.1.4 in 1.1.5, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala, kot je opredeljen v prvem odstavku  8. člena sklepa o kapitalu.

(3) Vrstica 1.1.1 – Vmesna vsota I

Vrstica »Vmesna vsota I« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1.1, 1.1.1.2 in 1.1.1.3.

(4) Vrstica 1.1.1.1 – Vplačani osnovni kapital

Vrstica »Vplačani osnovni kapital« se delno nanaša na točko (a) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih navadnih delnic po nominalni vrednosti.

(5) Vrstica 1.1.1.2 – (-) Lastne delnice

Vrstica »(-) Lastne delnice« se nanaša na točko (a)  20. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese vsota zneska navadnih lastnih delnic in z navadnimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo).

(6) Vrstica 1.1.1.3 – Kapitalske rezerve

Vrstica »Kapitalske rezerve« se nanaša na točko (b) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami.

(7) Vrstica 1.1.2 – Vmesna vsota II

Vrstica »Vmesna vsota II« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1, 1.1.2.2, 1.1.2.3, 1.1.2.4a, 1.1.2.4b, 1.1.2.5 in 1.1.2.6.

(8) Vrstica 1.1.2.1 – Rezerve in zadržani dobiček ali izguba

Vrstica »Rezerve in zadržani dobiček ali izguba« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1.01 in 1.1.2.1.02.

(9) Vrstica 1.1.2.1.01 – Rezerve (vključno z učinki vrednotenja)

Vrstica »Rezerve (vključno z učinki vrednotenja)« se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek rezerv iz dobička ter znesek zadržanega dobička ali zadržane izgube, ob izpolnjenih pogojih, ki so opredeljeni v sklepu o kapitalu, vključno z učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vnesejo tudi zneski iz naslova prve konsolidacijske razlike, prevedbene razlike, ki so vsebovane v konsolidacijskih razlikah in druge razlike, ki izhajajo iz vključitve določenih pravic udeležbe v konsolidacijo, iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka in drugega odstavka 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru in so po Sklepu o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 119/07, 102/08 in 21/09) izkazane znotraj skupine presežkov iz prevrednotenja kot uskupinjevalni popravek kapitala.

(10) Vrstica 1.1.2.1.02 – Del rezerv, ki je predmet bonitetnih filtrov

Vrstica »Del rezerv, ki je predmet bonitetnih filtrov« je del rezerv (postavka 1.1.2.1.01), ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.

(11) Vrstica 1.1.2.2 – Manjšinski deleži

Vrstica »Manjšinski deleži« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.2.01, 1.1.2.2.02 in 1.1.2.2.03.

(12) Vrstica 1.1.2.2***01 – od tega: hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah (50%)

Vrstica »od tega: hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (50% temeljnega kapitala).

(13) Vrstica 1.1.2.2***02 – od tega: hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo (35%)

Vrstica »od tega: hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (35% temeljnega kapitala).

(14) Vrstica 1.1.2.2***03 – od tega: hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo (15%)

Vrstica »od tega: hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (15% temeljnega kapitala).

(15) Vrstica 1.1.2.2***04 – od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo

Vrstica »od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki so brez spodbud za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu.

(16) Vrstica 1.1.2.2***05 – od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo

Vrstica »od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki vključujejo spodbude za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu.

(17) Vrstica 1.1.2.2.01 – Manjšinski deleži (vključno z učinki vrednotenja)

Vrstica »Manjšinski deleži (vključno z učinki vrednotenja)« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese vsota manjšinskih deležev iz naslova vplačanega osnovnega kapitala v povezavi z 10. členom sklepa o kapitalu ter manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala v povezavi s 16. členom sklepa o kapitalu, vključno z učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.

(18) Vrstica 1.1.2.2.02 – Del manjšinskih deležev, ki je predmet bonitetnih filtrov

Vrstica »Del manjšinskih deležev, ki je predmet bonitetnih filtrov« je del manjšinskih deležev (postavka 1.1.2.2.01), ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.

(19) Vrstica 1.1.2.2.03 – (-) Popravek iz naslova manjšinskih deležev

Vrstica »(-) Popravek iz naslova manjšinskih deležev« je del manjšinskih deležev (postavka 1.1.2.2.01), ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz sklepa o kapitalu oziroma iz drugega odstavka 10. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru. Znesek popravka iz naslova manjšinskih deležev se vpiše z negativnim predznakom.

(20) Vrstica 1.1.2.3 – Revidirani dobiček med letom

Vrstica »Revidirani dobiček med letom« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.3.01 in 1.1.2.3.02.

(21) Vrstica 1.1.2.3.01 – Revidirani dobiček med letom

Vrstica »Revidirani dobiček med letom« se nanaša na točko (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek dobička med letom oziroma čisti dobiček poslovnega leta, če so izpolnjeni pogoji iz sklepa o kapitalu.

(22) Vrstica 1.1.2.3.02 – Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov

Vrstica »Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov« je del dobička med letom iz točke (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).

(23) Vrstica 1.1.2.4a – (-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)

Vrstica »(-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)« predstavlja manjšega od zneskov (1.1.2.4a.01 + 1.1.2.4a.02); 0.

(24) Vrstica 1.1.2.4a.01 – Izid med letom za izračun (nerevidirani)

Vrstica »Izid med letom za izračun (nerevidirani)« se nanaša na dobiček med letom, zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček in ki ga banka izkazuje v obdobju poročanja, vendar ne šteje v izračun kapitala, ker niso izpolnjeni pogoji iz točke (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu oziroma na nerevidirano izgubo med letom v skladu s točko (c) 20. člena sklepa o kapitalu.

(25) Vrstica 1.1.2.4a.02 – Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov

Vrstica »Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov« je del nerevidiranega dobička ali izgube med letom, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).

(26) Vrstica 1.1.2.4b – Čista izguba poslovnega leta (revidirana)

Vrstica »Čista izguba poslovnega leta (revidirana)« predstavlja vsoto postavk 1.1.2.4b.01 in 1.1.2.4b.02.

(27) Vrstica 1.1.2.4b.01 – (-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)

Vrstica »(-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)« se nanaša na točko (c) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek čiste izgube poslovnega leta.

(28) Vrstica 1.1.2.4b.02 – Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov

Vrstica »Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov« je del čiste izgube poslovnega leta, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).

(29) Vrstica 1.1.2.5 – (-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti

Vrstica »(-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti« se nanaša na točko (c) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neto dobičkov iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti.

(30) Vrstica 1.1.2.6 – Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri

Vrstica »Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri« predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.2.6.01, 1.1.2.6.02, 1.1.2.6.11, 1.1.2.6.12, 1.1.2.6.13 in 1.1.2.6.14.

(31) Vrstica 1.1.2.6.01 – PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži

Vrstica »PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži« se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto učinke iz naslova presežka iz prevrednotenja (v nadaljevanju: PP) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (v nadaljevanju: RZP) – delnicami in deleži izkazanimi po pošteni vrednosti, v katero se vnese znesek neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje negativne neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, se vnese znesek z negativnim predznakom.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(32) Vrstica 1.1.2.6.02 – Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži

Vrstica »Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži« se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na popravek neto učinkov vrednotenja, v katero se vnese z negativnim predznakom pozitivne učinke iz PP v zvezi z delnicami in deleži RZP izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje izključno negativne učinke iz tega naslova, se vnese vrednost 0.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(33) Vrstica 1.1.2.6.11 – Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami

Vrstica »Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami« se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka  15. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti. Vnese se znesek neto kumulativnih učinkov iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje negativne neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, se vnese znesek z negativnim predznakom.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(34) Vrstica 1.1.2.6.12 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami

Vrstica »Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami« se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje izključno kumulativne izgube iz tega naslova, se vnese vrednost 0.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(35) Vrstica 1.1.2.6.13 – PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi

Vrstica »PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se v povezavi s točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Vnese se znesek neto učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(36) Vrstica 1.1.2.6.14 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi

Vrstica »Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se v povezavi s točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne pozitivne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih pozitivnih učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.

(37) Vrstica 1.1.4 – Ostale sestavine temeljnega kapitala in druge deželno specifične sestavine temeljnega kapitala

Vrstica »Ostale sestavine temeljnega kapitala in druge deželno specifične sestavine temeljnega kapitala« se nanaša na kategorijo v vrstici 1.1.4.1a.

(38) Vrstica 1.1.4.1a – Hibridni instrumenti

Vrstica »Hibridni instrumenti« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.4.1a.01, 1.1.4.1a.02, 1.1.4.1a.03, 1.1.4.1a.04 in 1.1.4.1a.05.

(39) Vrstica 1.1.4.1a.01 – Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah (50%)

Vrstica »Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (50% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).

(40) Vrstica 1.1.4.1a.02 – Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo (35%)

Vrstica »Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (b) tretjega odstavka  6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (35% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).

(41) Vrstica 1.1.4.1a.03 – Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo (15%)

Vrstica »Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (c) tretjega odstavka  6. člena sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (15% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).

(42) Vrstica 1.1.4.1a.04 – Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo

Vrstica »Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo« se nanaša na četrti in peti odstavek  34. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki so brez spodbud za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu (glej vrstico 1.1.5.2a).

(43) Vrstica 1.1.4.1a.05 – Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo

Vrstica »Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo« se nanaša na četrti in peti odstavek 34. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki vključujejo spodbude za izplačilo in se vključujejo v prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu (glej vrstico 1.1.5.2a).

(44) Vrstica "(-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala" predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2a, 1.1.5.3a in 1.1.5.4.

Vrstica »(-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala« predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2a in 1.1.5.4.

(45) Vrstica 1.1.5.1 – (-) Neopredmetena dolgoročna sredstva

Vrstica »(-) Neopredmetena dolgoročna sredstva« se nanaša na točko (b) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neopredmetenih dolgoročnih sredstev banke, vključno s presežkom iz prevrednotenja.

(46) Vrstica 1.1.5.2a – (-) Presežek hibridnih instrumentov

Vrstica »(-) Presežek hibridnih instrumentov« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.2a.01, 1.1.5.2a.02, 1.1.5.2a.03 in 1.1.5.2a.04.

(47) Vrstica 1.1.5.2a.01 – (-) Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah (50%)

Vrstica »(-) Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na omejitev iz točke (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad predpisano omejitvijo.

(48) Vrstica 1.1.5.2a.02 – (-) Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo (35%)

Vrstica »(-) Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na omejitev iz točke (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad predpisano omejitvijo.

(49) Vrstica 1.1.5.2a.03 – (-) Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo (15%)

Vrstica »(-) Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na omejitev iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad predpisano omejitvijo.

(50) Vrstica 1.1.5.2a.04 – (-) Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja

Vrstica »(-) Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja« se nanaša na omejitev iz četrtega in petega odstavka 34. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota presežka hibridnih instrumentov iz vrstic 1.1.2.2***04, 1.1.2.2***05, 1.1.4.1a.04 in 1.1.4.1a.05 nad predpisano omejitvijo.

(51) Vrstica 1.1.5.3a – (-) Ocena prilagoditev za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti

Vrstica "(-) Ocena prilagoditev za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti" se nanaša na točko (e) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota ocenjenega zneska potrebnih prilagoditev na postavke trgovalne knjige ter na vsa ostala finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti.

(52) Vrstica 1.1.5.4 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke

Vrstica »(-) Druge deželno specifične odbitne postavke« zajema postavko v vrstici 1.1.5.4.2.

(53) Vrstica 1.1.5.4.2 – (-) Ostalo

Vrstica "(-) Ostalo" predstavlja negativno vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.4.2a in 1.1.5.4.2b.

(54) Vrstica 1.1.5.4.2a – Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju

Vrstica »Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju« se nanaša na drugo alinejo točke (d)  20. člena sklepa o kapitalu. Vnese se znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi MSRP, če zaradi zamika v knjiženju po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.

(55) Vrstica 1.1.5.4.2b – Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub

Vrstica »Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub« se nanaša na tretjo alinejo točke (d) 20. člena sklepa o izračunu kapitala. Vnese se razliko med izkazanimi oslabitvami finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacijami za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi lastne metodologije po MSRP, in zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij, izračunanih v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 102/08 in 3/09).

(56) Vrstica 1.2 – DODATNI KAPITAL I

Vrstica »Dodatni kapital I« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1, 1.2.2 in 1.2.3, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 21. člena sklepa o kapitalu.

(57) Vrstica 1.2.1 – Vmesna vsota III

Vrstica »Vmesna vsota III« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.1, 1.2.1.2, 1.2.1.6 in 1.2.1.7.

(58) Vrstica 1.2.1.1 – Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I

Vrstica »Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I« predstavlja znesek postavke v vrstici 1.1.5.2a. Nanaša se na tretji odstavek  6. člena in 26. člen sklepa o kapitalu in predstavlja presežek iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se lahko vključi v dodatni kapital I. Vnese se znesek presežka iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega kapitala z negativnim predznakom.

(59) Vrstica 1.2.1.2 – Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri

Vrstica »Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.2.01, 1.2.1.2.03 in 1.2.1.2.04.

(60) Vrstica 1.2.1.2.01 – Popravek PP v zvezi z finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži

Vrstica »Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži« se nanaša na točko (a) 23. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.02.

(61) Vrstica 1.2.1.2.03 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami

Vrstica »Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami« se nanaša na točko (c) 23. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.12.

(62) Vrstica 1.2.1.2.04 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi

Vrstica »Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se nanaša na točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.14.

(63) Vrstica 1.2.1.6 – Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice

Vrstica »Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice« se nanaša na 25. in 27. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek hibridnih instrumentov, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu ter znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic po nominalni vrednosti. Postavka prednostnih kumulativnih delnic se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 20. člena sklepa o kapitalu.

(64) Vrstica 1.2.1.7 – Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB

Vrstica »Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB« se nanaša na 24. člen sklepa o kapitalu. Vnese se pozitivno razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z MSRP ter zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, vendar največ v višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po pristopu IRB.

(65) Vrstica 1.2.2 – Vmesna vsota IV

Vrstica »Vmesna vsota IV« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.2.2, 1.2.2.3 in 1.2.2.5.

(66) Vrstica 1.2.2.2 – Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom

Vrstica » Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom« se nanaša na 29. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom po nominalni vrednosti, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Postavka prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 20. člena sklepa o kapitalu.

(67) Vrstica 1.2.2.3 – Podrejeni dolg I

Vrstica »Podrejeni dolg I« se nanaša na 28. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Če banka vključuje podrejeni dolg v dodatni kapital I z diskontom, se vnese znesek podrejenega dolga z upoštevanjem diskonta.

(68) Vrstica 1.2.2.5 – (-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I

Vrstica »(-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I« se nanaša na omejitev iz točke (b) drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese presežek iz postavke 1.2.2.2 in 1.2.2.3, kar predstavlja presežek prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga I glede na predpisano omejitev.

(69) Vrstica 1.2.3 – (-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I

Vrstica »(-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I« se nanaša na kategorijo v vrstici 1.2.3.1.

(70) Vrstica 1.2.3.1 – (-) Presežek dodatnega kapitala I

Vrstica »(-) Presežek dodatnega kapitala I » se nanaša na omejitev iz točke (a) drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek presežka dodatnega kapitala I nad predpisano omejitvijo.

(71) Vrstica 1.3 – (-) ODBITNE POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA I

Vrstica "(-) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I" predstavlja vsoto postavk 1.3.1, 1.3.2, 1.3.3, 1.3.4, 1.3.5, 1.3.7, 1.3.8, 1.3.9 in 1.3.10 oziroma vsoto postavk 1.3.T1* in 1.3.T2*.

(72) Vrstica 1.3.T1* – (-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala

Vrstica »(-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala« se nanaša na prvi odstavek 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.

(73) Vrstica 1.3.T2* – (-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I

Vrstica »(-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I« se nanaša na prvi odstavek 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.

(74) Vrstica 1.3.1 – (-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje

Vrstica »(-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje« se nanaša na točko (a) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.

Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vključijo tudi naložbe bančne skupine v kapital podrejenih oseb (finančne institucije, družbe za upravljanje, družbe za pomožne storitve), ki so na podlagi 7. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru izključene iz konsolidacije.

(75) Vrstica 1.3.2 – (-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala

Vrstica »(-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala« se nanaša na točko (b) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.

(76) Vrstica 1.3.3 – (-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje

Vrstica »(-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije oziroma družbe za upravljanje« se nanaša na točko (c) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.

(77) Vrstica 1.3.4 – (-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih

Vrstica »(-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih« se nanaša na točko (d) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.

(78) Vrstica 1.3.5 – (-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena

Vrstica »(-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena« se nanaša na točko (e) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek naložb iz tega naslova.

(79) Vrstica 1.3.7 – (-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju

Vrstica »(-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju« se nanaša na točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek izpostavljenosti iz tega naslova.

(80) Vrstica 1.3.8 – (-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB

Vrstica »(-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB« se nanaša na točko (f) drugega odstavka  30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota zneskov iz tega naslova.

(81) Vrstica 1.3.9 – (-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja

Vrstica »(-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja« se nanaša na točko (j) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek preseganj iz tega naslova.

(82) Vrstica 1.3.10 – (-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut in blaga

Vrstica »(-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga« se nanaša na točko (h) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek iz tega naslova.

(83) Vrstica 1.4 – SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)

Vrstica »Skupaj temeljni kapital (za namen kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk 1.1 in 1.3.T1*, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.

(84) Vrstica 1.5 – SKUPAJ DODATNI KAPITAL I (za namen kapitalske ustreznosti)

Vrstica »Skupaj dodatni kapital I (za namen kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk 1.2 in 1.3.T2*, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.

(85) Vrstica 1.6 – DODATNI KAPITAL II (tržna tveganja)

Vrstica "Dodatni kapital II (tržna tveganja)" predstavlja vsoto postavk 1.6.3, 1.6.5 in 1.6.7, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala II ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 31. člena sklepa o kapitalu.

(86) Vrstica 1.6.3 – Podrejeni dolg II

Vrstica »Podrejeni dolg II« se nanaša na 32. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu.

(87) Vrstica 1.6.5 – (-) Presežek podrejenega dolga II

Vrstica »(-) Presežek podrejenega dolga II« se nanaša na omejitve iz točke (c) in (d) drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek podrejenega dolga II, nad predpisanimi omejitvami.

(88) Vrstica 1.6.7 – (-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II

Vrstica "(-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II" predstavlja večjega od zneskov ( 1.6.3.+1.6.5-2.3; 0 ), v kateri je izkazan znesek neizkoriščenega dodatnega kapitala II, kot razlika med podrejenim dolgom II (ob upoštevanju omejitev) ter vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga. Če je razlika negativna, se vnese vrednost 0.

(89) Vrstica 1.8.2 – Bruto znesek podrejenega dolga I

Vrstica »Bruto znesek podrejenega dolga I« se nanaša na 28. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celotna vrednost podrejenega dolga, ne glede na omejitve in vključevanje v izračun kapitala z diskontom.

(90) Vrstica 1.8.3 – Minimalni osnovni kapital

Vrstica »Minimalni osnovni kapital« se nanaša na  42. oziroma 382. člen ZBan-1, v katero se vnese najnižji znesek osnovnega kapitala banke.

2.2. Poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu

5. člen

2.2.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila  in izročitve po standardiziranem pristopu  (v nadaljevanju: CR SA)

(1) Banka, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu, razen za pozicije v listinjenju.

(2) Banka, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o pristopu IRB, za katero v skladu z določbami navedenega sklepa uporablja standardizirani pristop, razen za pozicije v listinjenju.

(3) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(4) V polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" banka vnese naziv kategorije izpostavljenosti, naveden v prvem stolpcu Tabele 1 iz 6. člena tega sklepa.

(5) V polje "Imenovane ECAI in/ali ECA" banka vnese nazive vseh primernih ECAI in ECA, ki jih je v skladu s prvim in drugim odstavkom 36. člena sklepa o standardiziranem pristopu imenovala za kategorijo izpostavljenosti, katere naziv je vnesla v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti". Ne glede na prejšnji stavek se to polje pri kategoriji izpostavljenosti "SA – izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno (2.1.1.1a.13)" pusti prazno.

(6) Banka, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB:

(a)    posamezno izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od kapitala in za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv SA kategorije izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvrsti v skladu z določbami 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu;

(b)   posamezno izpostavljenost, za katero mora v skladu z drugo alinejo točke (a) prvega odstavka 7. člena sklepa o tržnih tveganjih izračunavati kapitalsko zahtevo zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve in/ali kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv SA kategorije izpostavljenosti, v katero se razvršča nasprotna stranka.

(7) Banka, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB:

(a)    posamezno izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od kapitala in za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja ter za katero v skladu z določbami sklepa o pristopu IRB uporablja standardizirani pristop, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv IRB kategorije izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvrsti v skladu z določbami sklepa o pristopu IRB;

(b)   posamezno izpostavljenost, za katero mora v skladu z drugo alinejo točke (a) prvega odstavka 7. člena sklepa o tržnih tveganjih izračunavati kapitalsko zahtevo zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve in/ali kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv IRB kategorije izpostavljenosti, v katero se razvršča nasprotna stranka.

(8) Obrazec CR SA vsebuje 22 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev

V polje stolpca 1 in vrstice »SKUPAJ« se vnese vsota originalnih vrednosti posameznih izpostavljenosti iz kategorije izpostavljenosti, navedene v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«, pri čemer se upošteva naslednja pravila:

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip izpostavljenosti »Postavke sredstev«, je enaka vrednosti postavke sredstev brez zmanjšanja za oblikovane oslabitve za zadevno postavko sredstev. Ne glede na prejšnji stavek je originalna vrednost izpostavljenosti iz naslova zakupa enaka diskontiranemu znesku najmanjše vsote plačil po zakupu. Kadar je izpostavljenost preostala vrednost sredstva, danega v zakup, ki ni zavarovana s primernim osebnim jamstvom, se originalna vrednost te izpostavljenosti izračuna na naslednji način:

originalna vrednost izpostavljenosti = 1/t*vrednost izpostavljenosti,

kjer je:

t    število let, večje ali enako 1 in najbližje številu celih let preostalega obdobja zakupa;

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip izpostavljenosti "Zunajbilančne postavke", je enaka vrednosti zunajbilančne postavke, na katero se izpostavljenost nanaša;

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova posla začasne prodaje oziroma odkupa, posla posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev/blaga ali posla kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja, ki ni predmet okvirnih pogodb o pobotu iz 9. in 10. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih, je enaka vrednosti posla ali vrednosti, izračunani po metodi notranjih modelov iz odseka 5.3.5.1. sklepa o tržnih tveganjih;

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova okvirne pogodbe o pobotu iz 9. in 10. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih je enaka polno prilagojeni vrednosti izpostavljenosti (E*), izračunani v skladu z 48. do 59. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih;

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova posla z dolgim rokom poravnave je vrednost izpostavljenosti, izračunana po eni izmed metod iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih;

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih je vrednost izpostavljenosti, izračunana po eni izmed metod iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih;

-       originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih je vrednost izpostavljenosti, določena ob upoštevanju določb iz 71. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Znesek, vnesen v polje stolpca 1 in vrstice "SKUPAJ", se mora po posameznih vrsticah stolpca 1 razčleniti:

-       glede na tip izpostavljenosti (postavke sredstev, zunajbilančne postavke, posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave, izvedeni finančni instrumenti, pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov), kot je navedeno v devetem odstavku tega člena, in

-       glede na uteži tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200%, druge uteži tveganja), kot je navedeno v devetem odstavku tega člena.

Stolpec 2 – Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke (CRR)

Vnese se znesek originalnih vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 1, izračunanih v skladu z določbami oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih.

Stolpec 3 – Oslabitve in rezervacije, povezane z originalno izpostavljenostjo

Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke.

Stolpec 4 – Neto vrednost izpostavljenosti

Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki se izračuna kot razlika med originalno vrednostjo izpostavljenosti iz stolpca 1 ter zneskom oslabitev in rezervacij iz stolpca 3.

Stolpci 5 do 10 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost

Stolpci 5 do 10 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti, kot je določeno v odsekih 3.1.4.1 in 3.2.2.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja, veljavno za zavarovanje oziroma dajalca zavarovanja.

Stolpca 5 in 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (GA)

Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu s 107. do 109. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih (GA). Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 5 in prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 6.

Stolpca 7 in 8 – Stvarna kreditna zavarovanja

Stolpca 7 in 8 se nanašata na stvarna kreditna zavarovanja (brez okvirnih pogodb o pobotu, katerih učinki so upoštevani že pri originalni vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 1). Kreditni zapisi in bilančni pobot se v skladu s 45. in 46. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami. Banka, ki pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu uporablja za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem enostavno metodo iz odseka 3.1.4.1 sklepa o kreditnih zavarovanjih, v stolpec 7 vnese vrednost finančnega premoženja. Banka, ki pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu uporablja za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem razvito metodo iz odseka 3.1.4.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih, stolpca 7 ne izpolnjuje. V stolpec 8 se vnese vrednost drugih stvarnih kreditnih zavarovanj, kot so opredeljena v pododdelku 3.1.7 sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpca 9 in 10 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja

Stolpec 9 – Celotni odlivi

Vnese se vsota odlivov – tj. vsota tistih delov od neto vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 4, ki so zavarovani s stvarnimi ali osebnimi kreditnimi zavarovanji iz stolpca 5 do 8. Če se izdajatelj stvarnega kreditnega zavarovanja ali dajalec osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvršča v isto kategorijo izpostavljenosti kot dolžnik, se mora posamezni odliv prikazati kot priliv v stolpcu 10 istega obrazca CR SA, pri čemer se upošteva tip izpostavljenosti in utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu kreditnemu zavarovanju. Če se izdajatelj stvarnega kreditnega zavarovanja ali dajalec osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB ne razvršča v isto kategorijo izpostavljenosti kot dolžnik, se mora posamezni odliv prikazati v ustreznem stolpcu drugega obrazca s predpono CR.

Stolpec 10 – Celotni prilivi

V polje stolpca 10 in vrstice »SKUPAJ« se vnese vsota odlivov iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA in odlivov iz drugih obrazcev s predpono CR, ki so nastali zaradi upoštevanja učinkov stvarnih ali osebnih kreditnih zavarovanj (iz 64., 107. in 108. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih), kjer se instrumenti zavarovanja (v primeru stvarnih kreditnih zavarovanj) oziroma dajalci zavarovanja (v primeru osebnih kreditnih zavarovanj) v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvrščajo v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«.

Pri razčlenitvi zneska, vnesenega v polje stolpca 10 in vrstice »SKUPAJ«, po posameznih vrsticah stolpca 10 (oziroma pri vnosu posameznega priliva v stolpec 10, ki je nastal zaradi odliva iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA ali zaradi odliva iz drugega obrazca s predpono CR) se upošteva:

-       tip izpostavljenosti, ki je zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, kjer se instrument zavarovanja (v primeru stvarnih kreditnih zavarovanj) oziroma dajalec zavarovanja (v primeru osebnih kreditnih zavarovanj) v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvršča v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«, in

-       utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu kreditnemu zavarovanju.

Stolpec 11 – Neto izpostavljenost po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in pred uporabo konverzijskih faktorjev

Vnese se znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 4 odštejejo celotni odlivi iz naslova kreditnih zavarovanj iz stolpca 9 in prištejejo celotni prilivi iz naslova kreditnih zavarovanj iz stolpca 10.

Stolpci 12 do 14 – Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: Razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem

Stolpci 12 do 14 se nanašajo na izračun prilagojene vrednosti izpostavljenosti in stvarnega kreditnega zavarovanja, izračunane po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljena v odseku 3.1.4.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 12 – Vrednost prilagoditve za nestanovitnost izpostavljenosti

Vnese se vrednost prilagoditve za nestanovitnost izpostavljenosti, izračunana po formuli (E_VA – E) = E × H_E v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 13 – Zavarovanje s finančnim premoženjem: Prilagojena vrednost (C_VAM)

Vnese se prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana v skladu s 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli C_VAM = C × (1-H_C-H_FX) × (t-t*)/(T-t*). Pri poslih, vključenih v trgovalno knjigo, se v skladu s četrtim odstavkom 46. člena sklepa o tržnih tveganjih kot primerno zavarovanje upoštevajo tudi finančni instrumenti in blago, ki niso navedeni v 12. in 13. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 14 – Prilagoditve za nestanovitnost in zapadlost

Izračunava/vnese se prilagoditve za nestanovitnost in za neusklajenost zapadlosti v skladu s 66., 67. in 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli (C_VAM – C) = C × [(1-H_C-H_FX)×(t-t*)/(T-t*) – 1], kjer se vpliv prilagoditve za nestanovitnost izračuna po formuli (C_VA – C) = C × [(1-H_C-H_FX) – 1], vpliv prilagoditve za neusklajenost zapadlosti pa po formuli (C_VAM – C_VA) = C × [(1-H_C-H_FX)×(t-t*)/(T-t*) – 1].

Stolpec 15 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*)

Vnese se polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva nestanovitnost izpostavljenosti in učinke zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s 60., 69. in 87. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in se izračuna tako, da se znesku v stolpcu 11 prišteje znesek iz stolpca 12 in odšteje znesek iz stolpca 13.

Stolpci 16 do 19 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje

V stolpec 0% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem.

V stolpec 20% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem.

V stolpec 50% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem.

V stolpec 100% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z visokim tveganjem.

Stolpec 20 – Vrednost izpostavljenosti

Vnese se neto vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih faktorjev oziroma odstotkov iz prvega odstavka 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu. Pri zunajbilančnih postavkah se tako od zneska v stolpcu 15 odšteje celotni znesek iz stolpca 16, 80% zneska iz stolpca 17 in 50% zneska iz stolpca 18, za ostale tipe izpostavljenosti pa je znesek v stolpcu 20 enak znesku v stolpcu 15.

Stolpec 21 – Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti

Vrednostim izpostavljenosti iz stolpca 20 se dodeli utež tveganja v skladu s 5. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali v skladu z drugo alinejo točke (b) petega in devetega odstavka 16. člena sklepa o pristopu IRB. Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti po posameznih tipih izpostavljenosti oziroma po posameznih razredih uteži tveganja je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti z ustreznimi utežmi znotraj določenega tipa izpostavljenosti oziroma razreda uteži tveganja.

Stolpec 22 – Kapitalska zahteva za kreditno tveganje

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 21 pomnoži z 8%.

(9) Obrazec CR SA vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

SKUPAJ

V vrstici "SKUPAJ" banka poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, ki predstavlja seštevek zneskov vrstic po posameznih stolpcih glede na tip izpostavljenosti ali glede na uteži tveganja.

RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA TIP IZPOSTAVLJENOSTI:

Znesek skupne originalne vrednosti izpostavljenosti iz polja v stolpcu 1 in vrstici "SKUPAJ" se razčleni glede na tip izpostavljenosti in se prikaže ločeno po posameznih vrsticah, kot sledi:

-       Postavke sredstev

Postavke sredstev, ki niso vključene v nobenega od ostalih tipov izpostavljenosti.

-       Zunajbilančne postavke

Zunajbilančne postavke iz Priloge II sklepa o standardiziranem pristopu, ki se ne nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev, posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov.

-       Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave

Posli začasne prodaje oziroma odkupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posli kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja ter posli z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v 2. členu sklepa o standardiziranem pristopu.

-       Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih.

-       Pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov (Contractual cross product netting)

Pogodbe o pobotu in novaciji, kot so opredeljene in pod pogoji iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih in ki se jih ne more uvrstiti v tip izpostavljenosti "Izvedeni finančni instrumenti" ali "Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave".

RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:

Znesek skupne originalne vrednosti izpostavljenosti iz polja v stolpcu 1 in vrstici "SKUPAJ" se razčleni glede uteži tveganja iz drugega poglavja sklepa o standardiziranem pristopu, iz drugega odstavka 101. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih in iz druge alineje točke (b) petega in devetega odstavka 16. člena sklepa o pristopu IRB ter se prikaže ločeno po posameznih utežeh tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 70%, 75%, 100%, 150%, 200%, druge uteži tveganja). Kadar je izpostavljenost preostala vrednost sredstva, danega v zakup, se originalna vrednost te izpostavljenosti prikaže pri uteži tveganja 100%.

Zapadle postavke

Zapadle postavke, kot so opredeljene v 7. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.

Brez bonitetne ocene imenovane zunanje bonitetne institucije

Neocenjene izpostavljenosti, kot so opredeljene v 14. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.

Zavarovano s poslovnimi nepremičninami

Deli izpostavljenosti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami, ki se jim dodeli utež tveganja 50% v skladu s prvim in drugim stavkom četrtega odstavka 25. člena sklepa o standardiziranem pristopu.

Zavarovano z nepremičninami

Deli izpostavljenosti, zavarovani z nepremičninami, ki se jim dodeli utež tveganja 100% v skladu s točko (a) prvega odstavka 23. in 25. člena sklepa o standardiziranem pristopu.

6. člen

2.2.2. Povezava obrazcev CR SA z obrazcem CA

Polje v stolpcu 22 in vrstici "SKUPAJ" posameznega obrazca CR SA predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za kategorijo izpostavljenosti, katere naziv je v skladu s četrtim odstavkom 5. člena tega sklepa naveden v polju "SA/IRB kategorija izpostavljenosti". Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA, kot je prikazano v tretjem stolpcu Tabele 1 tega člena.

Tabela 1

2.3. Poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po pristopu  na podlagi notranjih bonitetnih sistemov

7. člen

2.3.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila  in izročitve po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: CR IRB)

(1) Banka mora izpolniti obrazec CR IRB za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o pristopu IRB, za katero uporablja pristop IRB, razen za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in pozicij v listinjenju. Kategorija izpostavljenosti, za katero poroča, se navede v polju "IRB kategorija izpostavljenosti".

(2) Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti do enot centralnih ravni držav in centralnih bank, do institucij, do podjetij in iz naslova bančništva na drobno, mora v polju "Lastne ocene LGD (in CF)" navesti DA oziroma NE, če ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF). V kolikor banka uporablja lastne ocene LGD (in CF) in nadzorniško določene ocene LGD (in CF), mora zagotoviti ločena poročila po posameznih kategorijah in/ali skupinah izpostavljenostih, posebej za lastne ocene in posebej za nadzorniško določene ocene LGD (in CF).

(3) Za izpostavljenosti in/ali kategorije izpostavljenosti, ki so stalno izvzete iz pristopa IRB, mora banka uporabljati pravila za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, kar vključuje tudi poročanje teh izpostavljenosti in/ali kategorij izpostavljenosti v skladu z obrazcem CR SA.

(4) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(5) Kadar banka uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin lahko, če predhodno obvesti Banko Slovenije, poroča po manjšem številu bonitetnih razredov ali skupin (npr. združi posamezne bonitetne razrede ali skupine).

(6) Obrazec CR IRB vsebuje 27 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem

Stolpec "Notranji bonitetni sistem" se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.

Če banka uporablja en bonitetni sistem ali enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če banka uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni razredi dolžnikov in/ali skupin razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov in/ali skupin urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu in/ali skupini.

Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.

Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih in/ali skupinah (%)

V stolpec 1 se za vsak posamezen bonitetni razred in/ali skupino vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika in/ali skupini v skladu s 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB.

V vrstico "Skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za kategorijo izpostavljenosti, po kateri se poroča. V vrstice "postavke sredstev", "zunajbilančne postavke", "posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave", "izvedeni finančni instrumenti", "pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov", "izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede ali skupine: skupaj" in "tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj " se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsako navedeno vrstico.

Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo CF

Vnese se vrednost izpostavljenosti brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij, CF in učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu, katerih izračun učinkov je opredeljen v sklepu o kreditnih zavarovanjih.

Natančnejši način izračunavanja vrednosti izpostavljenosti je opredeljen v 14. členu, prvem odstavku 79. člena ter 121. členu sklepa o pristopu IRB, pri čemer se:

-       učinek bilančnega pobota kreditov in depozitov (tretji odstavek 14 člena sklepa o pristopu IRB), prikaže ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje;

-       uporaba CF (osmi do enajsti odstavek 14. člena sklepa o pristopu IRB) prikaže ločeno;

-       pri poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom poravnave, pogodbenem pobotu med različnimi kategorijami produktov ter izvedenih finančnih instrumentih, originalna vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.

Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, se razvrstijo skladno z oceno PD dolžnika.

Stolpec 3 – Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke

Pri izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom poravnave se originalna vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.

Stolpci 4 do 8 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost

Stolpci od 4 do 8 se nanašajo na osebna in stvarna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. V stolpce od 4 do 6 se vnesejo zneski osebnih in stvarnih kreditnih zavarovanj. Skupna vrednost zavarovanja, ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 7 in 8 (celotni odlivi, celotni prilivi).

OSEBNA KREDITNA ZAVAROVANJA

Stolpec 4 – Osebna jamstva

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki osebnega jamstva odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost osebnega jamstva v stolpcu 13.

Stolpec 5 – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta (GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki kreditnega izvedenega finančnega instrumenta odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta v stolpcu 14.

DRUGA STVARNA KREDITNA ZAVAROVANJA

Stolpec 6 – Druga stvarna kreditna zavarovanja

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do 102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Če se učinki drugega stvarnega kreditnega zavarovanja odražajo v oceni LGD, se vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v stolpcu 15.

Stolpca 7 in 8 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja

Stolpca "Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja" se nanašata na prvi in drugi odstavek 110. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 53. člena in tretji odstavek 103. člena sklepa o pristopu IRB.

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), za zavarovani del izpostavljenosti upošteva PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni prilivi".

V primeru, da je osnovna izpostavljenost, ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem, pri čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po pristopu IRB, se zavarovani del izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v stolpec "Celotni prilivi" v obrazcu CR IRB.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja pridobljena s tako prilagojenim PD ali LGD ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva.

Stolpca 7, 8 – Celotni odlivi, Celotni prilivi

Stolpec "Celotni odlivi" je enak vsoti četrtega, petega in šestega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije izpostavljenosti dolžnika in kadar je primerno, od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika in/ali skupine.

Stolpec "Celotni prilivi" je enak vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanja, in če je primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika in/ali skupine.

Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi dolžnikov in/ali skupin, med utežmi tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih, in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda in/ali skupine ali znotraj iste uteži tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih.

Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF

Vnese se znesek originalne vrednosti izpostavljenosti pred uporabo CF iz 2. stolpca, zmanjšan za vrednost odlivov iz 7. stolpca in povečan za vrednost prilivov iz 8. stolpca. Rezultat je znesek izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF.

Stolpca 10 in 12 – Od tega: zunajbilančne postavke

V stolpec 10 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 9, pred uporabo CF. V stolpec 12 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 11, po uporabi CF.

Stolpec 11 – Vrednost izpostavljenosti

Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 9, pomnoženi z ustreznim CF.

Stolpci 13 do 19 – Kreditna zavarovanja, ki se upoštevajo v oceni LGD (brez upoštevanja dvojnega neplačila)

V stolpcih se ne upoštevajo učinki kreditnih zavarovanj, ki so že bili upoštevani v stolpcih od 4 do 8.

Stolpci od 13 do 19 se nanašajo na 88., 95. in 99. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 54. člena in drugi odstavek 104. člena sklepa o pristopu IRB za osebna kreditna zavarovanja ter četrti in osmi odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB za stvarna kreditna zavarovanja.

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora izračunati LGD v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja, pridobljena s tako prilagojenim PD ali LGD, ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva. Pri priznavanju učinkov stvarnih kreditnih zavarovanj, mora banka upoštevati minimalne zahteve za lastne ocene LGD glede zavarovanja s premoženjem.

OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Stolpec 13 – Osebna jamstva

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost osebnega jamstva, ki se ne odraža v oceni PD.

Stolpec 14 – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta (GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se ne odraža v oceni PD.

STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE

Stolpec 15 – Drugo stvarno kreditno zavarovanje

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do 102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se zgolj nominalna vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja, ki se ne odraža v oceni PD.

Stolpec 16 – Primerno zavarovanje s finančnim premoženjem

Za transakcije trgovalne knjige primerno zavarovanje s finančnim premoženjem vključuje finančne instrumente in blago, kot so opredeljeni v četrtem odstavku 46. člena sklepa o tržnih tveganjih. Kreditni zapisi in bilančni pobot se pri izračunu učinkov na zmanjševanje kreditnega tveganja obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami pri banki.

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), v stolpec vnese znesek CVAM, ki je nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (C_VA), dodatno prilagojena zaradi neusklajenosti zapadlosti, kot je določeno v 12., 13. in 69. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), upošteva zavarovanje s finančnim premoženjem v svojih ocenah LGD. V stolpec se vnese ocenjena tržna vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpci 17 do 19 – Ostalo primerno zavarovanje s premoženjem

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora upoštevati primernost in vrednotenje zavarovanja s premoženjem v skladu z drugim odstavkom 11. člena, 16. členom, prvim odstavkom 18. člena, 20. členom, 22. členom in 89. do 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), upošteva ostalo primerno zavarovanje s premoženjem v svojih ocenah LGD v skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB. Upoštevajo se tudi ostala zavarovanja s premoženjem, ki so upoštevana v oceni LGD, kolikor izpolnjujejo minimalne zahteve v okviru drugega poglavja sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 17 – Nepremičnine

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z nepremičninami v skladu s 16. in 89. do 92. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje z nepremičninami se šteje tudi zakup nepremičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se vrednost nepremičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih nepremičnin.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z nepremičninami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpec 18 – Premičnine

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja s premičninami v skladu z 20. in 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje s premičninami se šteje tudi zakup premičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se tržna vrednost premičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih premičnin.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja s premičninami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpec 19 – Denarne terjatve

Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu z 18. in 93. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se nominalni znesek denarnih terjatev.

Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpec 20 – Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila: Osebno kreditno zavarovanje

Vnese se nominalna vrednost osebnega jamstva in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki pokrivajo izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila ter izpolnjujejo pogoje iz 31. in 42. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 21 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD (%)

Vnese se z vrednostjo izpostavljenosti tehtana povprečna ocena LGD v odstotkih, v kateri so upoštevani vsi učinki kreditnih zavarovanj na zmanjšanje kreditnega tveganja. Banka mora za izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, upoštevati LGD v skladu s petim odstavkom 54. člena, za neplačane izpostavljenosti pa deveti odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB.

Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.

Stolpec 22 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna zapadlost (v dnevih)

Vnese se z izpostavljenostjo tehtana povprečna zapadlost v dnevih v skladu s 55. in 86. členom sklepa o pristopu IRB.

Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.

Stolpec 23 –Tveganjem prilagojena vrednost izpostavljenosti

Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu z drugim odstavkom 51. člena ter prvim do petim odstavkom 52. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij oziroma izračunana v skladu s prvim odstavkom 102. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.

Stolpec 24 – Kapitalska zahteva

Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 23 pomnoži z 8%.

Stolpec 25 – Znesek pričakovane izgube

Vnese se znesek pričakovane izgube v skladu z točko (o) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, ki opredeljuje pričakovano izgubo ter v skladu s 57., 63., 88., 106., 129. ter 143. do 145. členom sklepa o pristopu IRB, ki opredeljujejo izračun pričakovane izgube.

Stolpec 26 – Oslabitve in rezervacije

Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpec 27 – Število dolžnikov

Vnese se število dolžnikov po posameznih vrstah izpostavljenosti in bonitetnih razredih ali skupinah v skladu s prvim in tretjim odstavkom 43. člena ter 92. členom sklepa o pristopu IRB.

(7) Obrazec CR IRB vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

SKUPAJ

V vrstici "Skupaj" banka poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, pri čemer se skupni znesek razčleni po:

a.)    tipih izpostavljenosti;

- postavke sredstev,

- zunajbilančne postavke,

- posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave,

- izvedeni finančni instrumenti,

- pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov,

b.)    bonitetnih razredih dolžnikov in/ali skupin.

Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake seštevku po posameznih tipih izpostavljenosti.

Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake seštevku vrstic:

-       izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine: skupaj;

-       posebni kreditni aranžmaji z nadzorniško določenimi utežmi tveganja: skupaj (če banka poroča po kategoriji izpostavljenosti do podjetij);

-       izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%: skupaj;

-       tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj.

POSTAVKE SREDSTEV

Postavke sredstev, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, in niso vključene v nobeno od ostalih vrst izpostavljenosti (iz točke (a)).

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

Zunajbilančne postavke, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razen postavk, ki se nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev in posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov.

POSLI FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POSLI Z DOLGIM ROKOM PORAVNAVE

Vrstica se nanaša na točke (j) do (m) prvega odstavka 2. člena (posli začasne prodaje/začasnega odkupa in posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga), točko (i) drugega odstavka 2. člena (posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja) sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle za financiranje vrednostnih papirjev ter točko (h) drugega odstavka 2. člena sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle z dolgim rokom poravnave.

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Vrstica se nanaša na Prilogo I sklepa o tržnih tveganjih.

POGODBENI POBOT MED RAZLIČNIMI KATEGORIJAMI PRODUKTOV

Vrstica se nanaša na 69. in 70. člen sklepa o tržnih tveganjih.

IZPOSTAVLJENOSTI RAZVRŠČENE V BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA ALI SKUPINO

Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42. člena in drugi odstavek 91. člena sklepa o pristopu IRB.

Izpostavljenostim iz naslova odkupljenih denarnih terjatev se vrednost izpostavljenosti določi v skladu s prvim odstavkom 79. člena in 121. členom sklepa o pristopu IRB. Izpostavljenosti, ki so predmet tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, se ne poročajo po bonitetnih razredih ali skupinah, temveč se njihovi zneski ločeno vnesejo v vrstico »Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj«.

POSEBNI KREDITNI ARANŽMAJI Z NADZORNIŠKO DOLOČENIMI UTEŽMI TVEGANJA

Vrstice se izpolnjujejo samo pri kategoriji izpostavljenosti do podjetij in se nanašajo na drugi do četrti odstavek 62. člena sklepa o pristopu IRB. Vnesejo se vrednosti po posameznih stolpcih glede na ustrezno utež tveganja.

OD TEGA: V BONITETNEM RAZREDU 1

Vnese se vrednosti po posameznih stolpcih za tiste izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev v bonitetnem razredu 1, ki so tehtane z ugodnejšo utežjo tveganja (s 50% namesto s 70%).

IZPOSTAVLJENOSTI, KI SO NASTALE ZARADI ČASOVNIH NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE TER ZA KATERE SE UPORABLJA UTEŽ TVEGANJA PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU ALI UTEŽ TVEGANJA 100% TER OSTALE IZPOSTAVLJENOSTI ZA KATERE SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA

Izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%, se nanašajo na zadnji stavek drugega odstavka in tretji odstavek 44. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Ostale izpostavljenosti, za katere se uporabljajo uteži tveganja, vključujejo izpostavljenosti iz naslova neocenjenih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, kot so opredeljene v osmem odstavku 52. člena sklepa o pristopu IRB ter katerokoli izpostavljenost za katero se uporabljajo uteži tveganja in ni vključena v nobeno drugo vrstico v obrazcu CR IRB.

TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI ODKUPLJENIH DENARNIH TERJATEV: SKUPAJ

Vrstica se nanaša na točko (h) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, kjer je to tveganje opredeljeno ter 83. in 125. člen sklepa o pristopu IRB, kjer je opredeljen izračun uteži tveganja.

8. člen

2.3.2. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova lastniških instrumentov po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: CR EQU IRB)

(1) Banka mora izpolniti obrazec CR EQU IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katero uporablja pristop IRB.

(2) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(3) Obrazec CR EQU IRB vsebuje 15 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem

Stolpec 1 se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.

Če banka uporablja en bonitetni sistem ali enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če banka uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni razredi dolžnikov razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu.

Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih (%)

Stolpec se izpolnjuje samo, kadar se uporablja pristop PD/LGD. Za vsak posamezen bonitetni razred se vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika v skladu z 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB, pri čemer se morajo upoštevati minimalne vrednosti PD pri kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz 135. člena istega sklepa. V vrstico "Pristop PD/LGD: skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsak bonitetni razred dolžnika.

Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo CF

Vnese se originalna vrednost izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred uporabo CF, ki je pri PD/LGD pristopu in pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Pri pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja, se upošteva še drugi odstavek 133. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpci 3 do 6 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost

Banka lahko za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov prizna učinke osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s pravili iz sklepa o kreditnih zavarovanjih. Stolpca 3 in 4 se nanašata na osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. Vrednost zavarovanja, ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 5 in 6 (celotni odlivi, celotni prilivi).

Stolpca 3 in 4 – Osebna kreditna zavarovanja

Vnese se prilagojeno vrednost osebnega kreditnega zavarovanja (GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in tretjim odstavkom 133. člena, tretjim odstavkom 134. člena in drugim odstavkom 138. člena sklepa o pristopu IRB. Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 3 in prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 4.

Stolpca 5 in 6 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja

Stolpca 5 in 6 se nanašata na prvi in drugi odstavek 110. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih. Za zavarovani del izpostavljenosti se upošteva PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava po standardiziranem pristopu na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni prilivi".

V primeru, da je osnovna izpostavljenost, ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z lastniškimi instrumenti v okviru primernih oblik zavarovanja s finančnim premoženjem, pri čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po pristopu IRB, se zavarovani del izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v stolpec "Celotni prilivi" v obrazcu CR EQU IRB.

Stolpca 5, 6 – Celotni odlivi, Celotni prilivi

Stolpec "Celotni odlivi" je enak vsoti tretjega in četrtega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije izpostavljenosti dolžnika, in kadar je primerno, od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika.

Stolpec "Celotni prilivi" je enak vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanja, in če je primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika.

Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi dolžnikov (pristop PD/LGD), med utežmi tveganja (pristop enostavnih uteži tveganja), in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda ali znotraj iste uteži tveganja.

Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti

Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki vključuje:

-       po pristopu PD/LGD knjigovodsko vrednost ter učinke osebnih kreditnih zavarovanj iz tretjega odstavka 134. člena sklepa o pristopu IRB;

-       po pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja knjigovodsko vrednost, pozicije iz drugega odstavka 133. člena sklepa o pristopu IRB ter učinke osebnih kreditnih zavarovanj iz tretjega odstavka 133. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpec 10 – Od tega: zunajbilančne postavke

V stolpec 10 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 9.

Stolpec 11 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD (%)

Stolpec se nanaša samo na izračun kapitalske zahteve po pristopu PD/LGD. Vnese se z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD v odstotkih v skladu s 136. členom sklepa o pristopu IRB. Vrednosti LGD so dane in znašajo 65% za izpostavljenosti iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, ki so dovolj razpršene in 90% za vse druge izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

Stolpec 12 – Tveganjem prilagojena vrednost izpostavljenosti

Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu s 133., 134. ter prvim odstavkom 138. člena sklepa o pristopu IRB.

Stolpec 13 – Kapitalska zahteva

Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 12 pomnoži z 8%.

Stolpec 14 – Znesek pričakovane izgube

Vnese se znesek pričakovane izgube, izračunane po pristopu enostavnih uteži tveganja in po pristopu PD/LGD v skladu s 143. in 144. členom sklepa o pristopu IRB. Znesek pričakovane izgube, kjer se tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti izračunajo s pristopom notranjih modelov, znašajo nič.

Stolpec 15 – Oslabitve in rezervacije

Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB.

(4) Obrazec CR EQU IRB vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

SKUPAJ

Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake skupnemu seštevku po bonitetnih razredih instrumentov, če banka uporablja pristop PD/LGD, po utežeh tveganja, če banka uporablja pristop enostavnih uteži tveganja ter po pristopu notranjih modelov, če ga banka uporablja.

PRISTOP PD/LGD

Vrstica se nanaša na 134. člen sklepa o pristopu IRB.

BONITETNI RAZRED DOLŽNIKOV

Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42. člena sklepa o pristopu IRB.

PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA

Vrstica se nanaša na 133. člen sklepa o pristopu IRB.

PRISTOP NOTRANJIH MODELOV

Vrstica se nanaša na prvi odstavek 138. člena sklepa o pristopu IRB.

9. člen

2.3.3. Povezava obrazcev CR IRB in CR EQU IRB  z obrazcem CA

2.3.3.1. Povezava obrazca CR IRB z obrazcem CA

Polje v 1. vrstici (Skupaj) in 24. stolpcu (Kapitalska zahteva) predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno kategorijo izpostavljenosti. Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA.

Tabela 1: Povezava obrazca CR IRB z obrazcem CA

2.3.3.2. Povezava obrazca CR EQU IRB z obrazcem CA

Polje v 1. vrstici (Skupaj) in 13. stolpcu (Kapitalska zahteva) predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA.

Tabela 2: Povezava obrazca CR EQU IRB z obrazcem CA

2.3.3.3. Povezava obrazca CR IRB in CR EQU IRB  z obrazcem CA

Presežek oziroma primanjkljaj oblikovanih oslabitev in rezervacij

Vrstici 1.2.1.7 in 1.3.8 v obrazcu CA predstavljata presežek oziroma primanjkljaj oslabitev in rezervacij nad zneski pričakovane izgube.

Vrednosti v prvi vrstici (Skupaj) in 25. in 26. stolpcu obrazca CR IRB ter 14. stolpcu obrazca CR EQU IRB predstavljajo osnovo za izračun presežka oziroma primanjkljaja oblikovanih oslabitev in rezervacij nad zneski pričakovane izgube.

Če je oblikovanih oslabitev in rezervacij več kot zneskov pričakovane izgube, se presežek oslabitev in rezervacij vnese v vrstico 1.2.1.7 obrazca CA v skladu s točko (b) 14. člena sklepa o kapitalu.

Če je oblikovanih oslabitev in rezervacij manj kot zneskov pričakovane izgube, se primanjkljaj oslabitev in rezervacij vnese v vrstico 1.3.8 obrazca CA v skladu s točko (f) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.

Tabela 3: Povezava obrazcev CR IRB in CR EQU IRB z obrazcem CA

2.4. Poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje  pri listinjenju

10. člen

2.4.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: CR SEC SA)

(1) Banka mora izpolniti obrazec CR SEC SA za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere uporablja standardizirani pristop, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju »Vrsta listinjenja«. Pri določitvi vrste listinjenja banka upošteva opredelitve pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.

(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.

(3) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala banka.

(4) Banka v obrazcu ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(5) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.

(6) Obrazec CR SEC SA vsebuje 35 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Skupna vrednost izpostavljenosti v listinjenju

Stolpec 1 izpolnjujejo samo banke, ki so v listinjenju prevzele vlogo originatorja. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici »Postavke sredstev« se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).

V stolpec 1 se po posameznih vrsticah vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi knjigovodski vrednosti, pri čemer:

a)     postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;

b)     zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;

c)     zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;

d)     postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).

V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu s  40. členom sklepa o listinjenju.

Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje: kreditno zavarovanje listinjenih izpostavljenosti

Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4. sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže tranširanje listinjenih izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.

Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, kot je določeno v odsekih/pododdelkih 3.1.4.1., 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.2., 4.2.1. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 2 – (-)Stvarna kreditna zavarovanja (Cva)

Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja (Cva), kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem, ko banka uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, se vnese nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v poglavju 3. in  4. sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.

Stolpec 3 – (-)Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G*)

Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj (G*), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj

Vnese se vrednost stvarnih kreditnih zavarovanj, ki jih banka v vlogi originatorja kot kupec zavarovanja bodisi zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne upošteva.

Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju: vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov

Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter brez uporabe konverzijskih količnikov.

Banka v vlogi originatorja, ki uporablja sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s katerim je bilo doseženo tranširanje.

Pobot je primeren le v primeru pogodb z mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi primernega sporazuma o pobota.

V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu s  40. členom sklepa o listinjenju.

Stolpec 6 – (-) Oslabitve in rezervacije

Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke.

Stolpec 7 – Neto vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem oslabitev in rezervacij

Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki se izračuna kot seštevek izpostavljenosti iz stolpca 5 ter zneska oslabitev in rezervacij iz stolpca 6, brez uporabe konverzijskih količnikov.

Stolpci 8 do 13 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, ki ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.

Stolpci 8 do 11 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave izpostavljenosti

Stolpci 8 do 11 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca zavarovanja.

Stolpec 8 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G_A)

Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 9 – Stvarna kreditna zavarovanja

Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem stolpec izpolni samo banka, ki uporablja enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpca 10 in 11 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja

Stolpec 10 – Celotni odlivi

Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 11 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).

Stolpec 12 – Neto vrednost izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih količnikov

Vnese se znesek neto izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto izpostavljenosti iz stolpca 7 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 10 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 11.

Stolpec 13 – (-) Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem (Cvam)

Upošteva se le vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2. in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Pri razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do  86. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih in v pododdelku 2.4.1. sklepa o listinjenju.

Stolpec 14 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek stolpcev 12 in 13.

Stolpci 15 do 18 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike

Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) iz stolpca 14 se razvrstijo v ustrezne stolpce 15 do 18 glede na vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 14., 19. in 20. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti

Vnese se vrednost neto izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.

Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v stolpcu 19 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*) v stolpcih 15 do 18 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri bilančnih postavkah se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 14.

Stolpec 20 – (-) Odbitne postavke od kapitala

Vnese se vrednost pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih banka odšteje od kapitala v skladu z 22. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti.

Stolpec 21 – Vrednost izpostavljenosti, ki se ji dodeli utež tveganja

Vnese se seštevek stolpcev 19 in 20.

Stolpci 22 do 29 – Razvrstitev vrednosti izpostavljenosti glede na uteži tveganja

Stolpci 22 do 25 – Ocenjena izpostavljenost (stopnje kreditne kakovosti od 1 do 4)

Vnesejo se pozicije v listinjenju z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo banka dodelila posameznim izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s Sklepom o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06 in 64/10, v nadaljevanju sklep o ECAI). Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež tveganja iz 15. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 26 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)

Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno oceno primerne ECAI, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s  15. členom sklepa o listinjenju.

Stolpec 27 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)

Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne ECAI, ki se ji v skladu s 17. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.

Stolpca 28 do 29 – Izpostavljenost z utežmi tveganja iz skupine osnovne izpostavljenosti

Vnesejo se pozicije brez bonitetne ocene primerne ECAI, kjer se uteži tveganja pridobijo iz skupine osnovne izpostavljenosti v skladu s 17. in 18. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 29 – Od katerih: tranša 2. izgube v ABCP

Vnese se tisti del neocenjene izpostavljenosti iz stolpca 28, ki ima v skladu z 18. členom sklepa o listinjenju, kot del programa ABCP, posebno obravnavo.

Stolpec 30 – Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti

Vnese se tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz stolpcev 22 do 29 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 16. in 43. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva.

Stolpec 30 tris – Prilagoditev zaradi neustrezne skrbnosti

Kadar Banka Slovenije v skladu z devetim odstavkom  5. člena ali 51. členom sklepa o listinjenju odredi dodatno utež tveganja, se v stolpec vnese dodatni tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, izračunan kot razlika med tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti ob uporabi odrejene dodatne uteži tveganja in tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti iz stolpca 30.

Stolpec 30 bis – Prilagoditev tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti

Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 9. člena sklepa o listinjenju ter se izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0. Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti, ki so vključeni v stolpec 30, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).

Stolpec 31 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo »cap«

»Cap« predstavlja maksimalno kapitalsko zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, ki so določeni v skladu s 16. in 43. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se vsota zneskov iz stolpcev 30, 30 tris in 30 bis pomnoži z 8%.

Stolpec 32 – (-) Memorandumske postavke: kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom iz listinjenja po standardiziranem pristopu v druge kategorije izpostavljenosti

Stolpec izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene (»cap«). Te kapitalske zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo omejitve iz 16. in 43. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 33 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi »cap«

Vnese se skupna kapitalska zahteva po upoštevanju omejitev iz 16. in 43. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 33 se izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 31 in 32.

(7) Banka mora poročati o skupni izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v listinjenju.

(8) Obrazec CR SEC SA vsebuje 18 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:

Vrednosti polj v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:

a)  originator

b)  investitor

c)  sponzor

Skupna izpostavljenost v listinjenju po posameznih vlogah se nadalje razčleni po:

a)     postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta banka v vlogi origintorja in investitor);

b)     zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (izpolnjujejo banke v vseh vlogah);

c)     obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom (izpolnjuje le banka v vlogi originatorja);

d)     pozicijah v listinjenjih, pri katerih originator in sponzor nista kreditna institucija ali investicijsko podjetje (izpolnjuje le banka v vlogi investitorja).

Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:

a)     najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;

b)     vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;

c)     postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.

Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora banka zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 14. člena sklepa o listinjenju.

Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s poglavjem 5. sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le banke v vlogi originatorja, ki navedejo nominalno vrednost »udeležbe investitorja«.

11. člen

2.4.2. Povezava obrazca CR SEC SA  z obrazcem CA

Polje v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« in 33. stolpcu »Skupna kapitalska zahteva po uporabi CAP« obrazca CR SEC SA predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska zahteva se vnese v vrstico 2.1.1.2. Pozicije v listinjenju po standardiziranem pristopu (SA) v obrazcu CA.

12. člen

2.4.3. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov  (v nadaljevanju: CR SEC IRB)

(1) Banka mora izpolniti obrazec CR SEC IRB za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere uporablja pristop IRB, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju »Vrsta listinjenja«. Pri določitvi vrste listinjenja banka upošteva opredelitve pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.

(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.

(3) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala banka.

(4) Banka v obrazcu ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.

(5) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.

(6) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 41 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 –Skupna vrednost izpostavljenosti v listinjenju

Stolpec 1 izpolnjujejo samo banke, ki so v listinjenju prevzele vlogo originatorja. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici »Postavke sredstev« se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).

V stolpec 1 se po posameznih vrsticah vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi knjigovodski vrednosti, pri čemer:

a)  postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;

b)  zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;

c)  zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;

d)  postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).

V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu z  41. členom sklepa o listinjenju.

Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje: kreditno zavarovanje listinjene izpostavljenosti

Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4. sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže tranširanje listinjene izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.

Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti, kot je določeno v odseku/pododdelku 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.3., 4.2.2. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 2 – (-) Stvarna kreditna zavarovanja (Cva)

Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja (Cva), kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem banka uporablja le razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, zato vnese nestanovitnosti prilagojeno vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v poglavju 3. in  4. sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.

Stolpec 3 – (-) Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G*)

Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj (G*), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj

Vnese se vrednost stvarnih kreditnih zavarovanj, ki jih banka v vlogi originatorja kot kupec zavarovanja bodisi zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne upošteva.

Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju: vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov

Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter brez uporabe konverzijskih količnikov.

Banka v vlogi originatorja, ki uporablja sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s katerim je bilo doseženo tranširanje.

Pobot je primeren le v primeru pogodb z mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi primernega sporazuma o pobota.

V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek »udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu z  41. členom sklepa o listinjenju.

Stolpci 6 do 11 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, s katerim ni doseženo tranširanje in le-to ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.

Stolpci 6 do 9 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost

Stolpci 6 do 9 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca zavarovanja.

Stolpec 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G_A)

Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Stolpec 7 – Stvarna kreditna zavarovanja

Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Zavarovanje s finančnim premoženjem se tu ne upošteva, saj je dovoljena le uporaba razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem.

Stolpca 8 in 9 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja

Stolpec 8 – Celotni odlivi

Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 9 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).

Stolpec 10 – Vrednost izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih količnikov

Vnese se znesek izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska izpostavljenosti iz stolpca 5 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 8 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 9.

Stolpec 11 – (-) Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem (Cvam)

Upošteva se le vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2. in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

Pri razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do  86. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju.

Stolpec 12 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek stolpcev 10 in 11.

Stolpci 13 do 16 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike

Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) iz stolpca 12 se razvrstijo v ustrezne stolpce 13 do 16 glede na vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 14., 30. in 31. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 17 – Vrednost izpostavljenosti

Vnese se vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.

Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v stolpcu 17 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*) v stolpcih 13 do 16 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri postavkah sredstev se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 12.

Stolpec 18 – (-) Odbitne postavke od kapitala

Vnese se vrednost pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih banka odšteje od kapitala v skladu z 38. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti.

Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti, ki se ji dodeli utež tveganja

Vnese se seštevek stolpcev 17 in 18.

Stolpci 20 do 34 – Razvrstitev vrednosti izpostavljenosti glede na uteži tveganja

Stolpci 20 do 27 – Metoda bonitetnih ocen (stopnje kreditne kvalitete od 1 do 11 za dolgoročne izpostavljenosti ali od 1 do 3 za kratkoročne izpostavljenosti)

Vnesejo se pozicije v listinjenju z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju ali pozicije s povzeto bonitetno oceno v skladu s 25. členom sklepa o listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo banka dodelila posameznim izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s sklepom o ECAI. Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež tveganja iz 26. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 28 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)

Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno oceno primerne ECAI oziroma povzeto bonitetno oceno, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s 25. in 26. členom sklepa o listinjenju.

Stolpec 29 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)

Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne ECAI oziroma brez povzete bonitetne ocene, ki se ji v skladu s  23. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.

Stolpec 30 – Metoda nadzorniške formule

Vnese se vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju, pri katerih se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule, glede na določila 27., 28., 36. in 37. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 31 – Povprečna utež tveganja (%)

V polje se vnese povprečno tehtano utež tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, pri kateri se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule.

V ta namen mora banka za pozicije v listinjenju, pri katerih obstaja kreditno zavarovanje in pri katerih se uporablja metoda nadzorniške formule, določiti efektivno utež tveganja v skladu s 36. členom sklepa o listinjenju, kadar gre za polno zavarovanje pozicij. Za pozicije v listinjenju z delnim kreditnim zavarovanjem banka, pri metodi nadzorniške formule, uporabi prilagojeni »T« v skladu s 37. členom sklepa o listinjenju.

Stolpec 32 – Izpostavljenost z utežmi tveganja skupine osnovne izpostavljenosti.

Uteži tveganja skupine osnovne izpostavljenosti se uporabljajo za poenostavljeno obravnavo okvirnih likvidnostnih kreditov, pri katerih ni mogoče izračunati »Kirb« v skladu z  32. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.

Stolpca 33 in 34 – Metoda notranjega ocenjevanja

V stolpec 33 se vnese vrednost izpostavljenosti tistih pozicij v listinjenju, ki imajo, kot del programa ABCP, posebno obravnavo po pristopu IRB skladno z določili 29. člena sklepa o listinjenju.

V stolpcu 34 – Povprečna utež tveganja (%)

Vnese se povprečno tehtano utež tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, za katero se uporablja metoda notranjega ocenjevanja po določilih 29. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 35 – (-) Oslabitve in rezervacije, ki zmanjšujejo tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti

Vnese se znesek oslabitev za postavke sredstev in rezervacij za zunajbilančne postavke v skladu z MSRP in  38. členom sklepa o listinjenju. Uporaba prvega odstavka  38. člena tega sklepa pride v poštev le za banke v vlogi originatorja in v tistih primerih, ko se vrednost pozicije v listinjenju ne odšteje od kapitala.

Stolpec 36 – Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti

Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz stolpcev 20 do 34 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 24. in 43. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva. Od tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti se odšteje vrednosti iz stolpca 35 in dobljeni znesek vnese v stolpec 36.

Stolpec 36tris – Prilagoditev zaradi neustrezne skrbnosti

Kadar Banka Slovenije v skladu z devetim odstavkom  5. člena ali 51. členom sklepa o listinjenju odredi dodatno utež tveganja, se v stolpec vnese dodatni tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, izračunan kot razlika med tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti ob uporabi odrejene dodatne uteži tveganja in tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti iz stolpca 36.

Stolpec 36 bis – Prilagoditev tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti

Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 9. člena sklepa o listinjenju ter se izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0. Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti, ki so vključeni v stolpec 36, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).

Stolpec 37 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo »cap«

»Cap« predstavlja maksimalno kapitalsko zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, ki so določeni v skladu s 24. in 43. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se vsota zneskov iz stolpcev 36, 36 tris in 36 bis pomnoži z 8%.

Stolpec 38 – (-) Memorandumske postavke: kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom listinjenja po pristopu IRB v druge razrede izpostavljenosti

Stolpec izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene (»cap«). Te kapitalske zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo omejitve iz 24. in 43. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 39 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi »cap«

Skupna kapitalska zahteva po upoštevanju omejitev iz 24. in 43. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 39 se izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 37 in 38.

(7) Banka mora poročati o skupni izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v listinjenju.

(8) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 18 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:

Vrednosti polj v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:

a)  originator

b)  investitor

c)  sponzor

Skupna izpostavljenost v listinjenju po posameznih vlogah se nadalje razčleni po:

a)  postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta banka v vlogi originatorja in investitor);

b)  zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (izpolnjujejo banke v vseh vlogah);

c)  obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom (izpolnjuje le banka v vlogi originatorja);

d)  pozicijah v listinjenjih, pri katerih originator in sponzor nista kreditna institucija ali investicijsko podjetje (izpolnjuje le banka v vlogi investitorja).

Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:

a)  najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;

b)  vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;

c)  postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.

Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora banka v vlogi originatorja zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 14. člena sklepa o listinjenju.

Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s poglavjem 5. sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le banke v vlogi originatorja, ki navedejo nominalno vrednost »udeležbe investitorja«.

13. člen

2.4.4. Povezava obrazca CR SEC IRB z obrazcem CA

Polje v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost« in 39. stolpcu »Skupna kapitalska zahteva po uporabi cap« obrazca CR SEC IRB predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska zahteva se vnese v vrstico 2.1.2.4. Pozicije listinjenja po pristopu IRB v obrazcu CA.

14. člen

2.4.5. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Podrobne informacije o listinjenjih pri originatorjih in sponzorjih  (v nadaljevanju: CR SEC Details)

(1) Banka v vlogi originatorja ali sponzorja je dolžna poleg poročil v obliki obrazcev CR SEC SA ter CR SEC IRB predložiti podrobno poročilo o sklenjenih poslih listinjenja. Podrobne informacije v obrazcu CR SEC Details morajo biti združljive s tistimi, o katerih banka poroča v obrazcih CR SEC SA ter CR SEC IRB, v sklopih: »Originator: skupna izpostavljenost« in »Sponzor: skupna izpostavljenost«.

(2) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala banka.

(3) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.

(4) Obrazec CR SEC Details vsebuje 31 stolpcev, v katere se vnesejo posamezne pozicije v listinjenju in katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Interna evidenčna številka

Vnese se interna evidenčna številka posameznega posla listinjenja v banki.

Stolpec 2 – Oznaka listinjenja

Vnese se oznaka listinjenja, po kateri je razpoznavna na trgu.

Stolpec 3 – Vrsta listinjenja: (tradicionalno/sintetično)

Banka označi tradicionalna listinjenja s T in sintetična listinjenja s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.

»Stolpca 3a in 3b se nanašata na zadržanje neto ekonomskega deleža

Stolpec 3a – Uporabljen način zadržanja

Banka vnese črko, ki označuje način zadržanja neto ekonomskega deleža in sicer:

A – navpični prerez (vertikalni delež)

B – obnavljajoče izpostavljenosti

C – v bilanci

D – prva izguba

Črke se ujemajo z opisom posameznega načina v drugem odstavku 45. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 3b – % zadržanja

Banka vnese zadržan neto ekonomski delež, izražen v odstotkih, izračunan v skladu z določbami 45. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 4 – Vloga kreditne institucije: (sponzor / originator)

Banka označi listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo originatorja z O, listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo sponzorja pa s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 3. členu sklepa o listinjenju.

Stolpca 5 in 6 se nanašata na pozicije v listinjenju, ki niso del programa ABCP.

Stolpec 5 – Datum začetka listinjenja

Datum začetka listinjenja je enak datumu zapiranja skupine osnovne izpostavljenosti, kar pomeni, da se opravi prenos kreditnega tveganja (pri sintetičnem listinjenju) oziroma prenos kreditnega tveganja in skupine osnovne izpostavljenosti (pri tradicionalnem listinjenju) na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca.

Stolpec 6 – Skupna vrednost skupine osnovne izpostavljenosti na datum začetka listinjenja

Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na banko, ki poroča.

Stolpci 7 do 14 se nanašajo na skupine osnovne izpostavljenosti in dajejo podrobne informacije o izpostavljenosti iz stolpca 1 v obrazcu CR SEC SA in CR SEC IRB. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na banko, ki poroča.

Stolpec 7 – Skupna vrednost skupine osnovne izpostavljenosti

Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se vključijo tudi listinjenja, ki so del programa ABCP. Stolpec 7 je podrobna razčlenitev zneska izpostavljenosti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih poslih listinjenja. Vsota stolpca 7 je enaka vsoti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA oziroma CR SEC IRB v vrstici, ki ustreza banki v vlogi sponzorja in/ali v vlogi originatorja.

Stolpec 8 – Delež kreditne institucije (%)

V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, banka v vlogi originatorja in/ali sponzorja navede le svoj delež skupine osnovne izpostavljenosti.

Stolpec 9 – Vrsta

Banka mora izbirati med naslednjimi oznakami vrste skupine osnovne izpostavljenosti:

1 –    hipoteke na stanovanjskih nepremičninah

2 –    hipoteke na poslovnih nepremičninah

3 –    terjatve iz naslova kreditnih kartic

4 –    terjatve iz naslova lizinga

5 –    krediti podjetjem (vključujoč SME, ki se obravnavajo kot podjetja v skladu z 89. členom sklepa o pristopu IRB)

6 –    potrošniški krediti

7 –    trgovske terjatve

8 –    listinjenja (v primeru poslov relistinjenja v skladu s sklepom o listinjenju)

9 –    ostale terjatve.

V primeru, da je skupina osnovne izpostavljenosti sestavljena iz več vrst premoženja, se vpiše oznaka vrste premoženja, ki tvori največji delež skupine osnovne izpostavljenosti.

Stolpec 10 – Uporabljen pristop (SA/IRB/mešani)

Banka vnese oznako SA, če uporablja standardizirani pristop; IRB, če uporablja pristop IRB; M, če uporablja oba pristopa pri obravnavi listinjene izpostavljenosti.

Stolpec 11 – Število izpostavljenosti

Opredeli se število osnovnih izpostavljenosti (N) v skupini osnovne izpostavljenosti, v skladu s 26. do 28. členom sklepa o listinjenju. Stolpec izpolnijo le tiste banke, ki uporabljajo pristop IRB za listinjene izpostavljenosti. Banka mora izbirati med naslednjimi oznakami intervala:

(a)    N<6

(b)    6<=N<=34

(c)    34<=N<=100

(d)    100<=N<=1000

(e)    N>1000.

Stolpec 12 – ELGD %

Izpolnjujejo le banke, ki uporabljajo metodo nadzorniške formule v skladu s 27. in 28. člena sklepa o listinjenju (pristop IRB).

Stolpec 13 – (-) Oslabitve in rezervacije

Razčlenitev stolpca 6 v CR SEC SA ali stolpca 35 v CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.

Stolpec 14 – Kapitalske zahteve pred listinjenjem %

Vnesejo se kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti, kakor da te ne bi bile listinjene, v skladu s 16. ali 24. ali 43. členom sklepa o listinjenju, in sicer v% od skupne vrednosti skupine osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7.

Stolpec 15 – Sestava listinjenja: postavka prve izgube

Vnese se tisti del Skupne vrednosti skupine osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7, ki se nanaša na postavko prve izgube pri banki v vlogi originatorja in/ali sponzorja v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.

Stolpci 16 do 26 se nanašajo na pozicije v listinjenju pred uporabo konverzijskih količnikov in so razčlenitev stolpca 5 v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.

Stolpci 16 do 21 se nanašajo na postavke sredstev in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.

Stolpci 22 do 24 se nanašajo na zunajbilančne postavke in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.

Stolpec 22 – Neposredni kreditni nadomestki

Vnese se vrednost postavke osebnih jamstev, ki imajo značilnosti kreditnih nadomestkov v skladu s prilogo II. sklepa o standardiziranem pristopu.

Stolpec 23 – Primerni likvidnostni kredit

Vnese se vrednost postavke v skladu z opredelitvijo v  19. členu sklepa o listinjenju.

Stolpec 24 – Drugo

Stolpec obsega vse druge zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente, ki niso vključeni v stolpca 22 in 23.

Stolpca 25 do 26 se nanašata na postavke, ki jih je potrebno poročati v skladu s poglavjem 5. sklepa o listinjenju.

Stolpec 25 – Predčasno odplačilo: kontrolirano  (DA/NE)

Poroča se skladno s pogoji drugega odstavka 44. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 26 – Predčasno odplačilo: uporabljen konverzijski količnik

Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpci 15 do 18) in CR SEC IRB (stolpci 13 do 16) po posameznih listinjenjih.

Stolpec 27 – (-) Vrednost izpostavljenosti kot odbitne postavke kapitala

Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 20) in CR SEC IRB (stolpec 18) po posameznih listinjenjih.

Stolpec 28 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo »cap«

Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 31) in CR SEC IRB (stolpec 37) po posameznih listinjenjih.

Stolpec 29 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi »cap«

Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 33) in CR SEC IRB (stolpec 39) po posameznih listinjenjih.

2.5. Poročilo o kapitalski zahtevi za tržna tveganja

15. člen

Banka v obrazcih ne izpolnjuje polj označenih s sivo barvo. Postavke označene z (-) banka vnese z negativnim predznakom.

16. člen

2.5.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov po standardiziranem pristopu  (v nadaljevanju: MKR SA TDI)

(1) Obrazec MKR SA TDI vsebuje podatke o pozicijah in kapitalski zahtevi za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) dolžniških finančnih instrumentov, vključenih v trgovalno knjigo. Kapitalska zahteva se izračuna po standardiziranem pristopu, v skladu s 15. do 42. členom sklepa o tržnih tveganjih.

(2) Banka v obrazec vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki izhajajo iz trgovalne knjige, in sicer za vsako valuto posebej. Banka oznako valute, na katero se nanašajo pozicije v obrazcu, vnese v polje "Valuta" v skladu s 27. členom sklepa o tržnih tveganjih. Izračunane kapitalske zahteve po posameznih valutah se morajo za potrebe poročanja sešteti.

(3) Zneski poročanja po posameznih valutah se v obrazec vnesejo v valuti poročanja.

(4) V vrsticah obrazca MKR SA TDI so upoštevana različna tveganja in metodologije izračunov kapitalske zahteve, in sicer:

1.     Splošno pozicijsko tveganje: pristop, ki temelji na zapadlosti,

2.     Splošno pozicijsko tveganje: pristop, ki temelji na trajanju,

3.     Posebno pozicijsko tveganje,

4.     Posebni pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v enotah premoženja CIU,

5.     Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah,

6.     Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC),

7.     Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami.

(5) Obrazec MKR SA TDI vsebuje 9 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)

Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2 (Kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Banka v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije, brez upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz točke (a) 38. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka razvrsti pozicije v vrsticah od 1.1 do 1.3 glede na preostalo zapadlost pri dolžniških finančnih instrumentih s fiksno obrestno mero in na podlagi obdobja do naslednje določitve obrestne mere pri dolžniških finančnih instrumentih s spremenljivo obrestno mero. Pri razvrščanju mora banka poleg zapadlosti oziroma ponovne določitve obrestne mere upoštevati tudi kuponsko obrestno mero.

Stolpec 3 – (-) Učinek zmanjšanja pozicije, ki izhaja iz prve prodaje dolžniških finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa

Stolpec 3 se nanaša na točki (b) in (c) 38. člena sklepa o tržnih tveganjih, kjer so določeni redukcijski faktorji. Učinek zmanjšanja se izračuna kot razlika med neto pozicijo, ki izhaja iz prve prodaje dolžnikih finančnih instrumentov, in zmanjšano pozicijo, z upoštevanimi redukcijskimi faktorji.

Vrednost učinka zmanjšanja se vnese z negativnim predznakom. Učinek zmanjšanja je odvisen od števila delovnih dni po izvedbi prve prodaje.

Stolpca 4 in 5 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)

Stolpec 4 (Neto dolga pozicija) in stolpec 5 (Neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki izhaja iz prvega odstavka 15. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih finančnih instrumentih.

Banka vnese vrednost neto oziroma izravnane pozicije znotraj vsakega razreda zapadlosti.

Stolpca 6 in 7 – Zmanjšanje zaradi pozicij trgovalne knjige, ki so varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti (Do neto dolge pozicije, Do neto kratke pozicije)

Stolpec 6 (Do neto dolge pozicije) in stolpec 7 (Do neto kratke pozicije) se nanašata na določbe 39. člena sklepa o tržnih tveganjih. Zmanjšanje neto pozicije (dolge ali kratke) je posledica odštevanja pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve za posebno tveganje, in so varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Znižanje neto pozicije (dolge ali kratke) je možno le do neto dolge oziroma neto kratke pozicije iz vrstice "Dolžniški finančni instrumenti iz trgovalne knjige".

Stolpec 8 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve

Stolpec 8 se nanaša na neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve in so izračunane po pristopih iz vrstic 1 do 7 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1 do 7 tega obrazca v vrstici "Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".

Stolpec 9 – Kapitalska zahteva

Stolpec 9 vsebuje kapitalske zahteve, izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež" in neto pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve iz stolpca 8. Skupna kapitalska zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1do 7 tega obrazca in se vnese v vrstico "Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".

(6) Obrazec MKR SA TDI vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI

1 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE: PRISTOP, KI TEMELJI NA ZAPADLOSTI

Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje; pristop, ki temelji na zapadlosti" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov izračunane na podlagi pristopa, ki temelji na zapadlosti, v skladu s prvim do osmim odstavkom 32. člena sklepa o tržnih tveganjih.

1.1 do 1.3 – SKUPINA RAZREDOV ZAPADLOSTI 1, 2 in 3

Vrstica "Skupina razredov zapadlosti" se nanaša na Tabelo 2 četrtega odstavka 32. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka pozicije po posameznih razredih zapadlosti vnese v stolpce od 1 do 5 tega obrazca.

1.a do 1.g – IZRAVNANE TEHTANE POZICIJE OZIROMA PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE

Vrstice 1.a do 1.g se nanašajo na tretji do deveti odstavek 32. člena sklepa o tržnih tveganjih in vključujejo:

-       izravnane tehtane pozicije pri vseh razredih zapadlosti – vsota A iz obrazca "MKR SA TDI-a";

-       izravnane tehtane pozicije iz skupin razredov zapadlosti: 1 – izravnana pozicija B iz obrazca MKR SA TDI-a, 2 – izravnana pozicija C iz obrazca MKR SA TDI-a in 3 – izravnana pozicija D iz obrazca MKR SA TDI-a;

-       izravnane tehtane pozicije med skupinama razredov zapadlosti: 1 in 2 – izravnana pozicija E iz obrazca MKR SA TDI-a, 2 in 3 – izravnana pozicija F iz obrazca MKR SA TDI-a ter 1 in 3 – izravnana pozicija H iz obrazca MKR SA TDI-a;

-       preostale neizravnane pozicije – preostale neizravnane pozicije G iz obrazca "MKR SA TDI-a".

Banka zgoraj naštete pozicije iz vrstic od 1.a do 1.g (pozicije od A do G iz obrazca MKR SA TDI-a) vnese v stolpec 8 obrazca MKR SA TDI. V te iste vrstice stolpca 9 banka vnese z ustreznimi utežmi iz stolpca "Utež" pomnožene neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve, iz stolpca 8.

2 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE: PRISTOP, KI TEMELJI NA TRAJANJU

Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje; pristop, ki temelji na trajanju" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki so izračunane na podlagi pristopa, ki temelji na trajanju, v skladu s prvim do petim odstavkom 33. člena sklepa o tržnih tveganjih.

2.1 do 2.3 – SKUPINA 1, 2 in 3

Vrstica "Skupina" se nanaša na Tabelo 3 tretjega odstavka 33. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v posamezne skupine (v stolpce od 1 do 5 tega obrazca) vnese pozicije glede na Tabelo 3 in izračunano modificirano trajanje posamezne pozicije.

2.a do 2.d – IZRAVNANE POZICIJE, TEHTANE S TRAJANJEM OZIROMA PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE

Vrstice 2.a do 2.d se nanašajo na drugi do šesti odstavek 33. člena sklepa o tržnih tveganjih in vključujejo:

-       izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, za vse skupine razredov zapadlosti – vsota A iz obrazca MKR SA TDI-b;

-       izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, med skupinama razredov zapadlosti: 1 in 2 – izravnana pozicija B iz obrazca MKR SA TDI-b, 2 in 3 – izravnana pozicija C iz obrazca MKR SA TDI-b ter 1 in 3 – izravnana pozicija D iz obrazca MKR SA TDI-b;

-       preostale neizravnane pozicije, tehtane s trajanjem – preostanek neizravnanih pozicij E iz obrazca MKR SA TDI-b.

Banka zgoraj naštete tehtane pozicije iz vrstic od 2.a do 2.d (pozicije od A do E iz obrazca MKR SA TDI-b) vnese v stolpec 8 obrazca MKR SA TDI. V te iste vrstice stolpca 9 banka vnese z ustreznimi utežmi iz stolpca "Utež" pomnožene neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve, iz stolpca 8.

3 – POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE

Vrstica "Posebno pozicijsko tveganje" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki so predmet izračuna posebnega pozicijskega tveganja v skladu z 28., 29. in 30. členom sklepa o tržnih tveganjih. Posamezne kategorije dolžniških finančnih instrumentov in pripadajoče uteži so predstavljene v Tabeli 1 28. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v posamezne vrstice (od 3.1 do 3.4), ki so predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 9 tega obrazca. V vrstico 3 banka vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic od 3.1 do 3.4.

3.1 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI PRVE KATEGORIJE

Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti prve kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena ali četrti odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v prvo kategorijo Tabele 1.

3.2 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI DRUGE KATEGORIJE

Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti druge kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v drugo kategorijo Tabele 1.

Banka mora pozicije v tej kategoriji razvrstiti v ustrezen razred v vrsticah od 3.2.a do 3.2.c glede na preostalo zapadlost pozicije.

3.3 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI TRETJE KATEGORIJE

Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti tretje kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v tretjo kategorijo Tabele 1.

3.4 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI ČETRTE KATEGORIJE

Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti četrte kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v četrto kategorijo Tabele 1.

4 – PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE ZA POZICIJE V CIU

Vrstica "Pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v CIU" vsebuje pozicije v CIU, ki se izračunajo na podlagi 40. do 42. člena sklepa o tržnih tveganjih. Posebne metode se upoštevajo, kadar pozicije v CIU ali v osnovnih instrumentih niso izračunane na podlagi notranjih modelov v skladu z 81. do 92. členom sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico vnese pozicije v CIU po posameznih stolpcih od 1 do 5 ter stolpcih 8 in 9 tega obrazca.

5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH

Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi s trguje na priznanih borzah" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane borze, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpce od 1 do 5 ter stolpca 8 in 9 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna borza, in kot ga določa sedmi odstavek 17. člena in peti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.

6 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)

Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi s trguje na prostem trgu" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane klirinške hiše, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 5 ter stolpca 8 in 9 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša, in kot ga določa osmi odstavek 17. člena ter šesti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.

7 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI

Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami" se nanaša na četrti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v stolpec 9 obrazca MKR SA TDI. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na podlagi različnih metod.

17. člen

2.5.2. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih – pristop, ki temelji na zapadlosti  (v nadaljevanju: MKR SA TDI-a)

(1) Obrazec MKR SA TDI-a se nanaša na vrstice od 1.a do 1.g obrazca MKR SA TDI in služi za izračun tehtanih pozicij – izravnavanje po razredih in skupinah ter izračun kapitalske zahteve.

(2) Banka mora od stolpca 8 naprej tehtane pozicije izkazovati s pravilnim predznakom (dolge s "+" in kratke z "-").

(3) Ko izravnane in na koncu izravnave preostale neizravnane tehtane pozicije banka sešteje za potrebe nadaljnjega izračuna kapitalske zahteve (oznake od A do H), mora te zneske tehtanih pozicij upoštevati v absolutnem znesku.

(4) Banka izpolni obrazec MKR SA TDI-a za vsako valuto posebej.

(5) Na vsakem obrazcu MKR SA TDI-a banka izračuna tudi "Skupno kapitalsko zahtevo" po enačbi, ki je navedena na samem obrazcu.

(6) Obrazec MKR SA TDI-a vsebuje 13 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Skupina

Stolpec "Skupina" vsebuje oznake skupin zapadlosti iz obrazca MKR SA TDI, in sicer:

Oznaka 1 se navezuje na vrstico 1.1 Skupina razredov zapadlosti 1 iz obrazca MKR SA TDI,

Oznaka 2 se navezuje na vrstico 1.2 Skupina razredov zapadlosti 2 iz obrazca MKR SA TDI,

Oznaka 3 se navezuje na vrstico 1.3 Skupina razredov zapadlosti 3 iz obrazca MKR SA TDI.

Stolpec 2 – Razred

Stolpec "Razred" vsebuje oznake razredov zapadlosti iz obrazca MKR SA TDI z oznakami od x1 do x15.

Stolpca 3 in 4 – Posamezna neto pozicija (Dolga, Kratka)

V stolpec 3 (Dolga neto pozicija) in stolpec 4 (Kratka neto pozicija) banka smiselno vnese neto pozicije iz stolpcev 4 in 5 obrazca MKR SA TDI, in sicer iz vrstic od 1.1 do 1.3.

Stolpec 5 – Utež

Stolpec "Utež" vsebuje pripadajoče uteži za izračun tehtanih (neto) pozicij po posameznih razredih.

Stolpca 6 in 7 – Tehtana neto pozicija (Dolga, Kratka)

V stolpec 6 (Dolga tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 3 in ustrezne uteži iz stolpca 5 in v stolpec 7 (Kratka tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 4 in ustrezne uteži iz stolpca 5. Na ta način banka izračuna tehtane pozicije.

Stolpca 8 in 9 – Po razredih (Izravnano, Neizravnano)

Banka po posameznih razredih zapadlosti opravi izravnavo med dolgimi in kratkimi tehtanimi pozicijami iz posameznega razreda (stolpca 6 in 7). Izravnana tehtana pozicija je manjša izmed absolutne dolge oziroma kratke tehtane pozicije v razredu zapadlosti in jo banka vnese v stolpec 8 – Izravnano, medtem ko neizravnano tehtano pozicijo, ki je razlika med večjo tehtano pozicijo in absolutno vrednostjo izravnane pozicije, banka vnese v stolpec 9 – Neizravnano. Banka izravnane tehtane pozicije iz posameznih razredov zapadlosti sešteje pod oznako A tega obrazca.

Znesek te izravnave (oznaka A) banka vnese v vrstico 1.a in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.

Stolpca 10 in 11 – Po skupinah (Izravnano, Neizravnano)

Banka nadalje opravi izravnave neizravnanih tehtanih pozicij, ki so ostale neizravnane po izravnani v razredih zapadlosti, znotraj posamezne skupine. Banka posebej sešteje dolge in posebej kratke tehtane pozicije in opravi izravnavo v skupini. Izravnano tehtano pozicijo skupine banka vnese v stolpec 10 – Izravnano ter neizravnano tehtano pozicijo skupine v stolpec 11 – Neizravnano. V skupini 1 je izravnana pozicija označena z oznako B, v skupini 2 je izravnana pozicija označena z oznako C in v skupini 3 je izravnana pozicija označena z oznako D.

Znesek izravnave pod oznako B banka vnese v vrstico 1.b, znesek izravnave pod oznako C v vrstico 1.c in znesek izravnave pod oznako D v vrstico 1.d stolpca 8 obrazca MKR SA TDI.

Stolpca 12 in 13 – Med skupinami: Izravnano

Banka lahko opravi izravnave neizravnanih tehtanih pozicij tudi med posameznimi skupinami. Najprej izravna neto pozicije med skupino 1 (B) in skupino 2 (C) in dobi izravnano tehtano pozicijo skupin 1 in 2 (oznaka E v stolpcu 12), ostanek te izravnave, ki predstavlja neizravnano pozicijo, banka izravna z neizravnano tehtano pozicijo skupine 3 in dobi izravnano pozicijo med skupinama 2 in 3 (oznaka F v stolpcu 12). Neizravnano tehtano pozicijo iz te izravnane lahko banka izravna z neizravnano pozicijo iz skupine 1 (oznaka H v stolpcu 13), če ni še bilo izravnave med skupino 1 in 2. Ostanek po zadnji izravnavi in neizravnane pozicije iz skupin (če ni bilo izravnave med skupinami) iz stolpca 11 predstavlja preostalo neizravnano tehtano pozicijo (oznaka G). Banka lahko najprej začne izravnavati tehtane pozicije med skupino 3 in skupino 2.

Znesek izravnave pod oznako E banka vnese v vrstico 1.e1, znesek izravnave pod oznako F v vrstico 1.e2 in znesek izravnave pod oznako H v vrstico 1.f stolpca 8 obrazca MKR SA TDI. Preostalo neizravnano pozicijo G banka vnese v vrstico 1.g in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.

18. člen

2.5.3. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih – pristop, ki temelji na trajanju  (v nadaljevanju: MKR SA TDI-b)

(1) Obrazec MKR SA TDI-b se nanaša na vrstice od 2.a do 2.d obrazca MKR SA TDI in služi za izračun tehtanih pozicij – izravnavanje po razredih in skupinah ter izračun kapitalske zahteve.

(2) Banka mora od stolpca 8 naprej tehtane pozicije izkazovati s pravilnim predznakom (dolge s "+" in kratke z "-").

(3) Ko izravnane in na koncu izravnave neizravnane tehtne pozicije banka sešteje za potrebe nadaljnjega izračuna kapitalske zahteve (oznake od A do E), mora te zneske tehtanih pozicij upoštevati v absolutnem znesku.

(4) Banka izpolni obrazec MKR SA TDI-b za vsako valuto posebej.

(5) Na vsakem obrazcu MKR SA TDI-b banka izračuna tudi "Skupno kapitalsko zahtevo" po enačbi, ki je navedena na samem obrazcu.

(6) Obrazec MKR SA TDI-b vsebuje 11 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Skupina

Stolpec "Skupina" vsebuje oznake skupin zapadlosti iz obrazca MKR SA TD, in sicer:

Oznaka 1 se navezuje na vrstico 2.1 Skupina 1 iz obrazca MKR SA TDI,

Oznaka 2 se navezuje na vrstico 2.2 Skupina 2 iz obrazca MKR SA TDI,

Oznaka 3 se navezuje na vrstico 2.3 Skupina 3 iz obrazca MKR SA TDI.

Stolpca 2 in 3 – Posamezna neto pozicija (Dolga, Kratka)

V stolpec 2 (Dolga neto pozicija) in stolpec 3 (Kratka neto pozicija) banka smiselno vnese neto pozicije iz stolpcev 4 in 5 obrazca MKR SA TDI, in sicer iz vrstic od 2.1 do 2.3.

Stolpec 4 – Domnevna sprememba obrestne mere (v%)

Stolpec 4 vsebuje spremembe obrestnih mer po posameznih skupinah, ki se uporabijo za množenje pozicij v stolpcu 6 ali 7 tega obrazca.

Stolpec 5 – Modificirano trajanje v letih

Banka za posamezne pozicije, ki so razporejene v skupine, izračuna modificirano trajanje, ki ga uporabi za množenje v stolpcu 6 ali 7 tega obrazca.

Stolpca 6 in 7 – Tehtana neto pozicija (Dolga, Kratka)

V stolpec 6 (Dolga tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 2, ustrezne domnevne spremembe obrestne mere iz stolpca 4 in pripadajočega modificiranega trajanja pozicije iz stolpca 5. V stolpec 7 (Kratka tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 3, ustrezne domnevne spremembe obrestne mere iz stolpca 4 in pripadajočega modificiranega trajanja pozicije iz stolpca 5. Na ta način banka izračuna tehtane pozicije.

Stolpca 8 in 9 – Po skupinah (Izravnano, Neizravnano)

Banka po posameznih skupinah opravi izravnavo med dolgimi in kratkimi tehtanimi pozicijami iz posamezne skupine (stolpca 6 in 7). Banka posebej sešteje dolge in posebej kratke tehtane pozicije in opravi izravnavo v skupini. Izravnana tehtana pozicija je manjša izmed absolutne dolge oziroma kratke tehtane pozicije v razredu zapadlosti in jo banka vnese v stolpec 8 – Izravnano, medtem ko neizravnano tehtano pozicijo, ki je razlika med večjo tehtano pozicijo in absolutno vrednostjo izravnane pozicije, banka vnese v stolpec 9 – Neizravnano. Banka izravnane tehtane pozicije iz posameznih razredov zapadlosti sešteje pod oznako A tega obrazca.

Znesek te izravnave (oznaka A) banka vnese v vrstico 2.a in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.

Stolpca 10 in 11 – Med skupinami: Izravnano

Banka opravi izravnave neizravnanih tehtanih pozicij tudi med posameznimi skupinami. Najprej izravna neto pozicije med skupino 1 in skupino 2 in dobi izravnano tehtano pozicijo skupin 1 in 2 (oznaka B v stolpcu 10), ostanek te izravnave, ki predstavlja neizravnano pozicijo, banka izravna z neizravnano tehtano pozicijo skupine 3 in dobi izravnano pozicijo med skupinama 2 in 3 (oznaka C v stolpcu 10). Neizravnano tehtano pozicijo iz te izravnane lahko banka izravna z neizravnano pozicijo iz skupine 1 (oznaka D v stolpcu 11), če še ni bilo izravnave med skupino 1 in 2. Ostanek po zadnji izravnavi in neizravnane pozicije iz skupin (če ni bilo izravnave med skupinami) iz stolpca 9 predstavlja ostalo neizravnano tehtano pozicijo (oznaka E). Banka lahko najprej začne izravnavati tehtane pozicije med skupino 3 in skupino 2.

Znesek izravnave pod oznako B banka vnese v vrstico 2.b1, znesek izravnave pod oznako C v vrstico 2.b2 in znesek izravnave pod oznako D v vrstico 2.c stolpca 8 obrazca MKR SA TDI. Preostalo neizravnano pozicijo pod oznako E banka vnese v vrstico 2.d in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.

19. člen

2.5.4. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov po standardiziranem pristopu  (v nadaljevanju: MKR SA EQU)

(1) Obrazec MKR SA EQU vsebuje podatke o pozicijah in kapitalski zahtevi za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) lastniških finančnih instrumentov, vključenih v trgovalno knjigo. Kapitalska zahteva se izračuna po standardiziranem pristopu, v skladu s 15. do 42. členom sklepa o tržnih tveganjih.

(2) Banka mora obrazec MKR SA EQU izpolniti za vsak nacionalni trg, na katerem se trguje z lastniškimi finančnimi instrumenti, ki jih ima banka v trgovalni knjigi. To pomeni, da mora imeti banka ločen izračun za vsak trg, kjer ima odprte pozicije v lastniških finančnih instrumentih. Oznako za posamezen trg vnese v polje "TRG".

(3) Obrazec MKR SA EQU vsebuje 7 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)

Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2 (Kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Banka v stolpca vnese bruto pozicije, brez upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz točke (a) prvega odstavka 38. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora pri vključevanju pozicij v trgovalno knjigo in vrednotenju pozicij upoštevati določila 9. člena ter prvega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Stolpec 3 – (-) Učinek zmanjšanja pozicije, ki izhaja iz prve prodaje lastniških finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa

Stolpec 3 se nanaša na točki (b) in (c) prvega odstavka 38. člena sklepa o tržnih tveganjih, kjer so določeni redukcijski faktorji. Učinek zmanjšanja se izračuna kot razlika med neto pozicijo, ki izhaja iz prve prodaje lastniških finančnih instrumentov, in zmanjšano pozicijo, z upoštevanimi redukcijskimi faktorji.

Vrednost učinka zmanjšanja se vnese z negativnim predznakom. Učinek zmanjšanja je odvisen od števila delovnih dni po izvedbi prve prodaje.

Stolpca 4 in 5 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)

Stolpec 4 (Neto dolga pozicija) in Stolpec 5 (Neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki izhaja iz prvega odstavka 15. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v lastniških finančnih instrumentih.

Banka vnese vrednost neto dolge oziroma kratke pozicije v lastniških finančnih instrumentih.

Stolpec 6 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve

Stolpec 6 se nanaša na neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve, in ki so izračunane po pristopih iz vrstic 1do 6 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1 do 6 tega obrazca v vrstici "Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".

Utež (%)

Stolpec "Utež (%)" vsebuje pripadajoče uteži za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje za neto pozicije pri lastniških finančnih instrumentih.

Stolpec 7 – Kapitalska zahteva

Stolpec 7 vsebuje kapitalske zahteve, izračunane kot zmnožek uteži iz stoplca "Utež (%)" in neto pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve iz stolpca 6 tega obrazca. Skupna kapitalska zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1 do 6 tega obrazca in se vnese v vrstico "Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".

(6) Obrazec MKR SA EQU vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI

1 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE

Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje" vsebuje pozicije v lastniških finančnih instrumentih, izračunane v skladu s 36. členom ter tretjim in četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v posamezne vrstice (1.1 in 1.2), ki so predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 7 tega obrazca. V vrstico 1 banka vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic 1.1 in 1.2.

1.1 – TERMINSKE POGODBE NA DELNIŠKE INDEKSE, KI SO PREDMET POSEBNE OBRAVNAVE

Vnese se pozicije v lastniških finančnih instrumentih oziroma terminskih pogodbah na delniške indekse s katerimi s trguje na priznanih borzah, in ki se nanašajo na široko razpršene delniške indekse, ki so predmet posebne obravnave, izračunane v skladu z tretjim in četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih.

1.2 – DRUGI LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI RAZEN TERMINSKIH POGODB NA DELNIŠKE INDEKSE

Vnese se pozicije v lastniških finančnih instrumentih oziroma drugih lastniških finančnih instrumentih razen terminskih pogodb na delniške indekse s katerimi s trguje na priznanih borzah, in ki se nanašajo na široko razpršene delniške indekse, izračunane v skladu s prvim odstavkom 35. člena sklepa o tržnih tveganjih.

2 – POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE

Vrstica "Posebno pozicijsko tveganje" vsebuje pozicije v lastniških finančnih instrumentih, ki so predmet izračuna posebnega pozicijskega tveganja v skladu s 35. členom in tretjim ter četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v vrstico 2 vnese pozicije stolpcev od 1 do 7 tega obrazca, kapitalska zahteva za te pozicije se izračuna tako, da se pomnoži skupno bruto pozicijo z 8%.

3 – PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE ZA POZICIJE V CIU

Vrstica "Pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v CIU" vsebuje pozicije v CIU, ki se izračunajo na podlagi 40. do 42. člena sklepa o tržnih tveganjih. Posebne metode se upoštevajo, kadar pozicije v CIU ali v osnovnih instrumentih niso izračunane na podlagi notranjih modelov v skladu z 81. do 92. členom sklepa o tržnih tveganjih.

Banka v to vrstico vnese pozicije v CIU po posameznih stolpcih od 1 do 7 tega obrazca.

4 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH

Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane borze, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpce od 1 do 7 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna borza, kot to določa sedmi odstavek 17. člena in peti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.

5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)

Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane klirinške hiše, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 7 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša, kot to določa osmi odstavek 17. člena in šesti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.

6 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI

Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami" se nanaša na četrti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v 7. stolpec obrazca MKR SA EQU. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na podlagi različnih metod.

20. člen

2.5.5. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za valutno tveganje po standardiziranem pristopu  (v nadaljevanju: MKR SA FX)

(1) Izračun kapitalske zahteve za valutno tveganje se nanaša na določila 75. in 76. člena sklepa o tržnih tveganjih.

(2) Banka obrazec izpolnjuje tako, da v polje posamezne valute vnese podatke v tisoč EUR, ki jih iz posamezne tuje valute preračuna po tečaju, objavljenem na internetni strani Banke Slovenije na dan poročanja.

(3) Banka najprej izpolni stolpca 1 in 2, od vrstice "Evro" do vrstice "Pozicije CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute". V primeru, da ne uporabi možnosti, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, predstavlja seštevek postavk v stolpcu 1 (brez vrstice "Evro") dolgo pozicijo in jo banka vnese v stolpec 1, vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute)", kot je navedeno pri razlagi vrstice 4 "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)". Enakovredno seštevek postavk v stolpcu 2 (brez vrstice "Evro") predstavlja kratko pozicijo in jo banka vnese v polje v stolpcu 2, vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute)". V primeru, da banka uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, seštevka dolgih in kratkih pozicij iz naslova valut, ki so vključene v ERM2, ne prišteje k vrstici "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute)", ampak ju vnese v vrstico "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov".

(4) Banka nato izpolni še polja, ki predstavljajo dolge in kratke pozicije v vrstici "Zlato".

(5) Banka v naslednji fazi izpolnjuje stolpca 5 in 6 v vrsticah od "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov" do vrstice "Zlato", tako da upošteva še posle, s katerimi se je zavarovala pred nezaželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, ki jih je prikazala v stolpcih 3 in 4, kot je opredeljeno v prvem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.

(6) V primeru, da banka uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, seštevek izravnanega dela pozicij, ki se nanašajo na valute iz vrstice "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov" vnese v celico v stolpcu 9, nanj aplicira utež iz tega člena in rezultat vnese v pripadajočo celico v stolpcu 10. Neizravnani del dolgih in kratkih pozicij pa prišteje k dolgi in kratki poziciji iz vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)" ter rezultat vnese v stolpca 7 in 8.

(7) Banka izpolni še stolpca 7 in 8 za vrstici "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)" in "Zlato", ter ju skladno z določili točke (b) drugega odstavka 75. člena in 76. člena (večji vrednosti) sešteje in primerja s kapitalom iz vrstice 1 obrazca CA. V primeru, da ta znesek presega 2%, je banka dolžna izračunavati kapitalsko zahtevo za valutna tveganja, kar pomeni, da na obe poziciji aplicira utež 8% in rezultat vnese v pripadajoči celici v stolpcu 10.

(8) Nato banka izpolni še vrstico "Druga tveganja ne-delta (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto" v stolpcih 7 in 8 ter na večjo izmed teh dveh pozicij aplicira utež 100% ter rezultat vnese v pripadajočo celico v stolpcu 10.

(9) Obrazec MKR SA FX vsebuje 10 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Dolga pozicija

V stolpec 1 banka vnese bruto aktivne pozicije, pričakovana prejeta plačila in podobne postavke (postavke iz aktive), kot je opredeljeno v točki (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Stolpec 2 – Kratka pozicija

V stolpec 2 banka vnese bruto pasivne pozicije, zneske, ki jih bo banka plačala in podobne postavke (postavke iz pasive), kot je opredeljeno v točki (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Stolpca 3 in 4 – Memorandumske postavke: Varovane pozicije za količnik kapitalske ustreznosti

V stolpca 3 in 4 banka vnese dolge oziroma kratke pozicije, ki so namenjene varovanju pred neželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, kot je opredeljeno v prvem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena.

Stolpca 5 in 6 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)

Ko banka od dolge pozicije v posamezni valuti, odšteje kratko pozicijo v tej isti valuti in upošteva še pozicije, ki so namenjene varovanju pred neželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, dobi bodisi pozitiven rezultat, ki predstavlja neto dolgo pozicijo, bodisi negativen rezultat, ki predstavlja neto kratko pozicijo. Glede na to pri posamezni valuti izpolni stolpec 5 ali stolpec 6.

Stolpci 7, 8 in 9 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve

V stolpcih 7 in 8 banka izvede preračune, ki jih ponuja 75. člen sklepa o tržnih tveganjih, nanje pa aplicira pripadajoče uteži. V stolpec 9, in sicer v vrstico 2 "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov", banka vnese izravnano pozicijo valut, vključenih v ERM 2, kot izhaja iz 76. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neizravnani del te pozicije banka prenese v vrstico "Skupna valutna pozicija" stolpca 7 ali 8 glede na to, ali je neizravnana pozicija dolga oziroma kratka.

Utež (%)

Tako za vrstico "Vse druge valute (vključno z pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)" kot tudi za vrstico "Zlato" je predvidena utež 8%, ki jo banka aplicira na večjo izmed dolge in kratke pozicije, kot je določeno v prvem odstavku 75. člena sklepa o tržnih tveganjih. Za vrstico "Druga ne-delta tveganja (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto" banka na večjo izmed kratke oziroma dolge pozicije aplicira utež 100%. Za vrstico "Valute, ko so predmet medvladnih dogovorov", pa se v primeru, da banka uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, za utež uporabi vrednost, ki jo predvideva ta člen, in sicer v višini najmanj polovice najvišjega dovoljenega gibanja valute, določenega v ERM2.

Stolpec 10 – Kapitalska zahteva

Banka v tem stolpcu izračuna kapitalsko zahtevo kot rezultat posamezne pozicije in pripadajoče uteži ter na vrhu stolpca 10 vpiše seštevek posameznih kapitalskih zahtev.

(10) Obrazec MKR SA FX vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

SKUPNA POZICIJA, KI JE PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE

V to vrstico banka vnese seštevke spodnjih vrstic v posameznih stolpcih, kjer je to potrebno zaradi nadaljnjih izračunov.

2. Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov

V to vrstico banka vnese seštevek vrstice "Valute vključene v ERM 2" v primeru, da uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih.

4. Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)

V to vrstico banka vnese seštevek vrstice "Valute vključene v ERM2" in vseh ostalih vrstic od vrstice "GBP" do vrstice "Pozicije v CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute". Če pa je uporabila možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, potem v tej vrstici ne upošteva pozicij, ki izhajajo iz valut, vključenih v ERM2, ampak se te pozicije prikažejo v vrstici 2.

5. Zlato

V to vrstico banka vnaša pozicije, ki jih ima v zlatu.

6. Druga ne-delta tveganja (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto

Ta vrstica se nanaša na peto alinejo drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih, nanaša pa se na druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami. To dodatno kapitalsko zahtevo banka lahko izračunava na podlagi različnih metod, ki so določene v 18. členu sklepa o tržnih tveganjih.

Memorandumske postavke: pozicije v tujih valutah

Evro

V to vrstico banka vnese pozicije, ki izhajajo iz valute poročanja, čeprav Evro ni predmet kapitalske zahteve.

Valute vključene v ERM2

Ta vrstica se nanaša na valute, vključene v mehanizem deviznih tečajev in trenutno zajemajo valute: DKK, LTL in LVL.

Vrstice "GBP", "SEK" in "CHF"

Te vrstice se nanašajo pozicije, ki izhajajo iz naštetih valut.

Druge valute držav članic evropskega gospodarskega območja

Ta vrstica se nanaša na druge valute držav članic evropskega gospodarskega območja.

Vrstice "USD", "CAD", "AUD" in "YPY"

Te vrstice se nanašajo na pozicije, ki izhajajo iz naštetih valut.

Druge valute držav nečlanic evropskega gospodarskega območja

Ta vrstica se nanaša na preostale valute, ki niso valute poročanja.

Pozicije CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute

Ta vrstica se nanaša na pozicije, ki se nanašajo na CIU in so opredeljene v drugem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.

21. člen

2.5.6. Povezava obrazca MKR SA FX z obrazcem CA

Banka sešteje posamezne kapitalske zahteve iz stolpca 10, seštevek prikaže v vrstici "Skupna pozicija, ki je predmet kapitalske zahteve", posledično pa ga vnese v vrstico 2.3.1.3 obrazca CA. V primeru, da banka ni zavezana k izpolnjevanju kapitalske zahteve za valutno tveganje, obe celici v omenjenih obrazcih prečrta.

22. člen

2.5.7. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za tveganje sprememb cen blaga po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: MKR SA COM)

(1) Obrazec MKR SA COM vsebuje podatke o pozicijah v blagu in kapitalski zahtevi, izračunani po standardiziranem pristopu v skladu s 77. do 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.

(2) Banka mora izpolniti obrazec MKR SA COM za vsako vrsto blaga v skladu s petim in šestim odstavkom 79. člena in 80. členom sklepa o tržnih tveganjih. Blago za katero poroča se vnese v polje "Blago". Banka izračuna kapitalsko zahtevo za splošno in posebno tveganje za vsako blago posebej.

(3) Obrazec MKR SA COM vsebuje 8 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)

Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2 (Kratka pozicija) se nanašata na drugi in osmi odstavek 77. člena ter prvi odstavek 79. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Banka v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije v blagu, brez upoštevanja učinka pobota in brez pozicij, ki izhajajo iz financiranja blaga, ki so posebej vnesene v stolpca 3 in 4.

MEMORANDUMSKE POSTAVKE

Stolpca 3 in 4 – Pozicije iz financiranja blaga (Dolga, Kratka)

Stolpec 3 (Dolga pozicija iz financiranja blaga) in Stolpec 4 (Kratka pozicija iz financiranja blaga) se nanašata na četrti odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se vrednosti pozicij, ki so izključno namenjene financiranju blaga, če se slednje upoštevajo v izračunu kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga.

Stolpca 5 in 6 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)

Stolpec 5 (Neto dolga pozicija) in stolpec 6 (Neto kratka pozicija) se nanašata na sedmi odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija v blagu je presežek dolgih (kratkih) pozicij nad kratkimi (dolgimi) pozicijami v istem blagu in terminskih pogodbah, opcijah in nakupnih bonih (warrants) na isto blago.

Banka vnese vrednost neto dolge oziroma neto kratke pozicije.

Stolpec 7 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve

Stolpec 7 se nanaša na neto pozicije v blagu, ki so predmet kapitalske zahteve, in ki so izračunane po pristopih iz vrstic 1 do 5 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1 do 7 tega obrazca v vrstici "Skupne pozicije v blagu".

Utež (%)

Stolpec "Utež (%)" vsebuje pripadajoče uteži za izračun kapitalske zahteve za neto pozicije v blagu.

Stolpec 8 – Kapitalska zahteva

Stolpec 8 vsebuje kapitalske zahteve, izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež (%)" in "Neto pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve". Skupna kapitalska zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1a, 1b, 1c, 2a, 2b, 2c, 3a, 3b, 4, 5, 6 in 7 tega obrazca in se vnese v vrstico "Skupne pozicije v blagu".

(4) Obrazec MKR SA COM vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

SKUPNE POZICIJE V BLAGU

Vrstica "SKUPNE POZICIJE V BLAGU" vsebuje pozicije v blagu z ustreznimi utežmi za tržna tveganja v skladu s točko (b) prvega odstavka 7. člena in 77. do 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.

1 – PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI

Vnese se samo pozicije v blagu, za katere se izračunava kapitalska zahteva z uporabo pristopa lestvice zapadlosti v skladu z 79. členom sklepa o tržnih tveganjih.

1.1 do 1.3 SKUPINA RAZREDOV ZAPADLOSTI

Vrstica "Skupina razredov zapadlosti" se nanaša na Tabelo 12 prvega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Zapadlosti so razdeljene na skupine razredov zapadlosti, in sicer: zapadlosti do 1 leta, zapadlosti nad 1 letom in do vključno 3 let ter zapadlosti nad 3 leti. Banka v posamezne razrede zapadlosti vnese pozicije v blagu glede na njihove zapadlosti.

1.a – IZRAVNANE DOLGE IN KRATKE POZICIJE ZNOTRAJ VSAKEGA RAZREDA ZAPADLOSTI

Vrstica "Izravnane dolge in kratke pozicije znotraj vsakega razreda zapadlosti" se nanaša na točko (a) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati vsoto dolgih in vsoto kratkih pozicij za vsak posamezni razred zapadlosti. Vsota dolgih (kratkih) pozicij, ki se izravnavajo s kratkimi (dolgimi) pozicijami v določenem razredu zapadlosti, je izravnana pozicija v tem razredu zapadlosti, medtem ko je preostala dolga oziroma kratka pozicija neizravnana pozicija v istem razredu zapadlosti

1.b – IZRAVNANE POZICIJE MED DVEMA RAZREDOMA ZAPADLOSTI

Vrstica "Izravnane pozicije med dvema razredoma zapadlosti" se nanaša na točko (b) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Po izravnavanju dolgih in kratkih pozicij v posameznih razredih zapadlosti, banka izravna izravnane pozicije med razredi (npr. razred zapadlosti do enega leta z razredom zapadlosti nad enim letom). Izravnana pozicija med dvema razredoma zapadlosti je manjša izmed obeh vrednosti.

1.c – PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE

Vrstica "Preostale neizravnane pozicije" se nanaša na točko (c) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Del neizravnane dolge (kratke) pozicije za določen razred zapadlosti, ki je izravnana z neizravnano kratko (dolgo) pozicijo v naslednjem razredu zapadlosti, predstavlja izravnano pozicijo med dvema razredoma zapadlosti. Del neizravnane dolge ali kratke pozicije med tema dvema razredoma, predstavlja neizravnano pozicijo.

3 – ENOSTAVNI PRISTOP: VSE POZICIJE

Vnese se samo pozicije v blagu, za katere se izračunava kapitalska zahteva z uporabo enostavnega pristopa v skladu z 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.

4 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH

Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah" se nanaša na drugi pododstavek prvega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga zahtevajo priznane borze za terminske pogodbe in opcije na blago, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpec od 1 do 6 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna borza.

5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)

Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)" se nanaša na tretji pododstavek prvega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga zahtevajo priznane klirinške hiše za terminske pogodbe in opcije na blago, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 6 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša.

6 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI NA BLAGO

Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami na blago" se nanaša na drugi pododstavek tretjega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v stolpca 7 in 8 obrazca MKR SA COM. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na podlagi različnih metod.

7 – TVEGANJE LIKVIDNOSTI

Vrstica "Tveganje likvidnosti" se nanaša na šesti odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Poleg drugih tveganj, ki obstajajo za dolžniške finančne instrumente mora biti banka pozorna na tveganje likvidnosti, ko zaradi nezadostne likvidnosti na trgu investitorji težko prodajajo vrednostne papirje po tržnih cenah ali zaradi tega ker kratka pozicija v blagu zapade v poravnavo pred njeno dolgo pozicijo v določenih trgih.

23. člen

2.5.8. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje sprememb cen blaga z uporabo notranjih modelov (v nadaljevanju: MKR IM)

(1) Obrazec MKR IM vsebuje podatke o izračunani tvegani vrednosti (VaR) in tvegani vrednosti za izjemne situacije (stressed VaR) glede na vrsto tržnega tveganja (pozicijsko tveganje dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, valutno tveganje, tveganje sprememb cen blaga). Vsebuje tudi informacije o kapitalski zahtevi za presežno tveganje neplačila in migracije, cenovna tveganja v tgovalnem portfelju s korelacijo, številu preseganj, itd.

(2) Obrazec MKR IM vsebuje 16 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Multiplikacijski faktor za VaR (m_c) × Povprečje za VaR za preteklih 60 delovnih dni (VaR_avg)

Stolpec 1 se nanaša na drugo alinejo točke (a) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunano povprečje dnevnih tveganih vrednosti preteklih 60 delovnih dni, pomnoženo z multiplikatorjem, ki je najmanj 3 in povečan za plus faktor, ki je odvisen od števila preseganj.

Stolpec 2 – VaR prejšnjega dne (VaR_t-1)

Stolpec 2 se nanaša na prvo alinejo točke (a) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunana tvegana vrednost za prejšnji dan.

Stolpec 3a – Multiplikacijski faktor za SVaR (m_s) × Povprečje za SVaR za preteklih 60 delovnih dni (SVaR_avg)

Stolpec 3a se nanaša na drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunano povprečje tveganih vrednosti za izjemne situacije preteklih 60 delovnih dni, pomnoženo z multiplikatorjem, ki je najmanj 3 in povečan za plus faktor, ki je odvisen od števila preseganj.

Stolpec 3b – zadnji razpoložljivi SVaR (SVaR_t-1)

Stolpec 3b se nanaša na prvo alinejo točke (b) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunana zadnja razpoložljiva tvegana vrednost za izjemne situacije.

Stolpec 4a – Kapitalska zahteva za presežno tveganje neplačila in migracije – povprečna vrednost 12 tednov

Stolpec 4a se nanaša na prvi pododstavek točke (d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se povprečna vrednost izračuna presežnega tveganja neplačila in migracije za zadnjih 12 tednov.

Stolpec 4b – Kapitalska zahteva za presežno tveganje neplačila in migracije – zadnja vrednost

Stolpec 4b se nanaša na prvi pododstavek točke (d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se zadnja vrednost izračuna presežnega tveganja neplačila in migracije.

Stolpec 4c – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo – minimalna kapitalska zahteva

Stolpec 4c se nanaša na tretji odstavek 89.h člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje v trgovalnem portfelju s korelacijo po standardiziranem pristopu za vse pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo, vključene v izračun z notranjim pristopom, in sicer kot zmnožek 8% uteži ter večje izmed vrednosti stolpcev 8 in 9.

Stolpec 4d – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo – povprečna vrednost 12 tednov

Stolpec 4d se nanaša na drugi pododstavek točke (d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se povprečna vrednost izračuna kapitalske zahteve za vsa cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo za zadnjih 12 tednov.

Stolpec 4e – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo – zadnja vrednost

Stolpec 4e se nanaša na drugi pododstavek točke (d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se zadnja vrednost izračuna kapitalske zahteve za vsa cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo.

Stolpec 4f – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo – dodatna kapitalska zahteva za izjemne situacije

Stolpec 4f se nanaša na šesti odstavek 89.h člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se dodatna kapitalska zahteva za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo, če rezultati testiranja izjemnih situacij pokažejo pomembno višjo kapitalsko zahtevo za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo, in če Banka Slovenije odloči, da je to potrebno.

Stolpec 5 – Kapitalska zahteva

Stolpec 5 se nanaša na prvi odstavek 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Iz vrstice "skupne pozicije" se vnese vnese seštevek: večje izmed vrednosti stolpcev 1 in 2, iz vrstice "Skupne pozicije", večje izmed vrednosti stolpcev 3a in 3b, večje izmed vrednosti stolpcev 4a in 4b, večje izmed vrednosti stolpcev 4c, 4d in 4d in vrednost stolpca 4f.

Stolpec 6 – Število preseganj (v zadnjih 250 delovnih dneh)

Stolpec 6 se nanaša na drugi odstavek 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese število preseganj, ugotovljenih v zadnjih 250 delovnih dneh.

Stolpec 7a – Multiplikacijski faktor za VaR (m_c)

Stolpec 7a se nanaša na 92. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese multiplikacijski faktor (m_c), ki ga uporablja. Najmanjši multiplikacijski faktor (m_c) je 3.

Stolpec 7b – Multiplikacijski faktor za SVaR (m_s)

Stolpec 7b se nanaša na 92. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese multiplikacijski faktor (m_s), ki ga uporablja. Najmanjši multiplikacijski faktor (m_c) je 3.

Stolpec 8 – Tehtana neto dolga pozicija za trgovalni portfelj s korelacijo po uporabi "cap" (standardiziran pristop)

Stolpec 8 se nanaša na deseti odstavek 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese znesek tehtane neto dolge pozicije po uporabi "cap", če se odloči omejiti kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu (vrednost iz stolpca 43 in vrstice "skupna izpostavljenost" v obrazcu MKR SA CTP).

Stolpec 9 – Tehtana neto kratka pozicija za trgovalni portfelj s korelacijo po uporabi "cap" (standardiziran pristop)

Stolpec 9 se nanaša na deseti odstavek 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese znesek tehtane neto kratke pozicije po uporabi "cap", če se odloči omejiti kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu (vrednost iz stolpca 44 in vrstice "skupna izpostavljenost" v obrazcu MKR SA CTP).

(3) Obrazec MKR IM vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

SKUPNE POZICIJE

Vrstica "Skupne pozicije" se nanaša na pozicijsko tveganje za dolžniške in lastniške finančne instrumente, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji tveganja, določenimi v 86. členu tega sklepa.

1 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI

Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti" se nanaša na pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji tveganja za obrestno tveganje, določenimi v 86. členu tega sklepa.

1.1 do 1.2 – SPLOŠNO IN POSEBNO TVEGANJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV

Vrstici "Splošno tveganje dolžniških finančnih instrumentov" in "Posebno tveganje dolžniških finančnih instrumentov" se nanašata na splošno oziroma posebno tveganje, kot sta opredeljena v 25. členu sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko zahtevo za splošno oziroma posebno pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov, izračunano na podlagi notranjega modela.

2 – LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI

Vrstica "Lastniški finančni instrumenti" se nanaša na pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji tveganja, določenimi v 86. členu tega sklepa.

2.1 do 2.2. – SPLOŠNO IN POSEBNO TVEGANJE LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV

Vrstici "Splošno tveganje lastniških finančnih instrumentov" in "Posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov" se nanašata na splošno oziroma posebno tveganje kot sta opredeljena v 25. členu sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko zahtevo za splošno oziroma posebno pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov, izračunano na podlagi notranjega modela.

3 – VALUTNO TVEGANJE

Vrstica "Valutno tveganje" se nanaša na 81. in 86. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko zahtevo za valutno tveganje, izračunano na podlagi notranjega modela.

4 – TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA

Vrstica "Tveganje spremembe cen blaga" se nanaša na 81. in 86. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko zahtevo za pozicije v blagu zaradi sprememb cen blaga, izračunano na podlagi notranjega modela.

5 – SKUPNA VREDNOST SPLOŠNEGA TVEGANJA

Vrstica "Skupna vrednost splošnega tveganja" se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih (VaR in VaR za izjemne situacije za splošno tveganje za vse vrste tveganja). Vnese se seštevek vrstic 1.1, 2.1, 3 in 4.

6 – SKUPNA VREDNOST POSEBNEGA TVEGANJA

Vrstica "Skupna vrednost posebnega tveganja" se nanaša na 89. člen sklepa o tržnih tveganjih (VaR in VaR za izjemne situacije za posebno pozicijsko tveganje za lastniške in dolžniške finančne instrumente v trgovalni knjigi). Vnese se seštevek vrstic 1.2. in 2.2.

24. člen

2.5.9. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Tržno tveganje: notranji modeli (v nadaljevanju: MKR IM Details)

(1) Obrazec MKR IM Details vsebuje podrobne podatke o izračunani vrednosti VaR, P/L in rezultatih testiranja za nazaj na dnevni osnovi.

(2) Banka obrazec MKR IM Details izpolni za vsak uporabljeni model posebej.

(3) Obrazec MKR IM Details vsebuje 16 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Koda instrumenta za regulatorni notranji model

Stolpec 1 določa kategorijo instrumenta ali kategorije, ki jih regulatorni model pokriva, in sicer:

1 = lastniški finančni instrumenti;

2 = dolžniški finančni instrumenti;

3 = tuje valute;

4 = blago.

Če je na primer VaR izračunan skupaj za lastniške in dolžniške finančne instrumente ter tuje valute, je koda 123.

Stolpec 2 – Koda za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje za lastniške finančne instrumente

V stolpec 2 se vnesejo kode za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov. Možne kode so:

1 = model ne izračunava posebnega tveganja;

2 = model izračunava posebno tveganje.

Stolpec 3 – Koda za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje za dolžniške finančne instrumente

V stolpec 3 se vnesejo kode za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje dolžniških finančnih instrumentov. Možne kode so:

1 =    model ne izračunava posebnega tveganja;

2 =    model izračunava posebno tveganje, ki vključuje presežno tveganje neplačila in migracije;

3 =    model izračunava posebno tveganje, ki vključuje presežno tveganje neplačila in migracije ter cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo, brez cenovnih tveganj v trgovalnem portfelju s korelacijo za pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve v skladu s 28.a členom sklepa o tržnih tveganjih);

4 =    model izračunava posebno tveganje, brez presežnega tveganja neplačila in migracije;

5 =    model izračunava posebno tveganje, brez presežnega tveganja neplačila in migracije kot tudi brez cenovnih tveganj v trgovalnem portfelju s korelacijo za pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve v skladu s 28.a členom sklepa o tržnih tveganjih.

Stolpec 4 – Uporabljena koda za spremembo vrednosti portfelja za izračun števila preseganj

V stolpec 4 se vnese koda sprememb vrednosti portfelja, ki določa vrste rezultatov, ki so uporabljeni za izračun plus-faktorja v skladu z drugim odstavkom 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Možne kode so:

1 =    dejanski rezultati trgovanja zadevnih dni (91. člen sklepa o tržnih tveganjih);

2 =    hipotetični rezultati trgovanja zadevnih dni glede na pozicije na koncu prejšnjega (trgovalnega) dneva (91. člen sklepa o tržnih tveganjih).

Stolpec 5 – Enostranski interval zaupanja notranjega VaR

Stolpec 5 se nanaša na interval zaupanja uporabljen pri upravljanju s tveganji. Stolpec se izpolni, če izračun notranjega VaR temelji na intervalu zaupanja, ki ni enak 99%.

Stolpec 6 – Obdobje posedovanja notranjega VaR

Stolpec 6 se nanaša na obdobje posedovanja uporabljeno pri upravljanju s tveganji. Stolpec se izpolni, če izračun notranjega VaR temelji na obdobju posedovanja, ki ni 10 dni.

Stolpec 7 – Dan

Stolpec 7 je že vnaprej določen in rangiran od 1 do 92. Banka vnese dnevne podatke za preteklo trimesečje.

Stolpec 8 – Regulatorni VaR (interval zaupanja = 99% in VaR (T=10))

Stolpec 8 se nanaša na VaR izračunan v skladu z določili iz 88. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja (mc), za obdobje posedovanja 10 delovnih dni in z enostranskim intervalom zaupanja 99%.

Stolpec 9 – Regulatorni VaR (interval zaupanja = 99% in VaR (T=1))

Stolpec 9 se nanaša na VaR izračunan v skladu z določili iz 88. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja (mc), za obdobje posedovanja 1 delovni dan in z enostranskim intervalom zaupanja 99%.

Stolpec 9b – Regulatorni VaR za izjemne situacije (interval zaupanja = 99% in SVaR (T=10))

Stolpec 9b se nanaša na SVaR izračunan v skladu z določili iz drugega odstavka 88. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja (ms), za obdobje posedovanja 10 delovnih dni in z enostranskim intervalom zaupanja 99%.

Stolpec 11a - Kapitalska zahteva za presežno tveganje neplačila in migracije

Stolpec 11a se nanaša na 89.a člen in prvi pododstavek točke (d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. V ta stolpec banka vnese vrednost izračun presežnega tveganja neplačila in migracije, ki presega tveganje neplačila, zajeto z notranjim modelom v izračunu VaR.

Stolpec 11b – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo (z izključitvijo dodatne kapitalske za izjemne situacije)

Stolpec 11b se nanaša na 89.h člen in drugi pododstavek točke (d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. V ta stolpec banka vnese vrednost kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo, brez dodatne kapitalske zahteve za izjemne situacije.

Stolpec 12 – Notranji VaR

Stolpec 12 se nanaša na rezultate VaR, ki se uporabljajo za namene upravljanja s tveganji. Banka izračuna notranji VaR samo, če uporablja drugo obdobje posedovanja, kot je tisto iz stolpcev 8 in 9. Izračun za notranji VaR temelji na informacijah iz stolpcev 5 in 6 tega obrazca.

Stolpec 13 – Limit notranjega VaR

Stolpec 13 se nanaša na limite za trgovanje, ki so odobreni trgovcem. Banka mora dnevno preveriti/izračunati limit za notranji VaR. Izračun za limit notranjega VaR temelji na informacijah iz stolpcev 5 in 6 tega obrazca.

Stolpca 14 in 15 – Dejansko uporabljena sprememba vrednosti portfelja za testiranje za nazaj (Hipotetična, Dejanska)

Banka uporabi samo eno od sprememb vrednosti portfelja iz stolpcev 14 oziroma 15.

Stolpec 14 se nanaša na hipotetične spremembe vrednosti portfelja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, kot določa 91. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v ta stolpec vnese dnevne hipotetične spremembe portfelja.

Stolpec 15 se nanaša na dejanske spremembe vrednosti portfelja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, kot določa 91. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v ta stolpec vnese dnevne dejanske spremembe portfelja.

25. člen

2.5.10. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za tveganje poravnave (v nadaljevanju: CR SETT)

(1) Obrazec CR SETT vsebuje podatke o neporavnanih transakcijah (poslih pri katerih je prišlo do zamude v poravnavi) v bančni in trgovalni knjigi in izračunu kapitalske zahteve povezane s tveganjem poravnave.

(2) Obrazec CR SETT vsebuje 3 stolpce, katerih vsebina je naslednja:

Stolpec 1 – Neporavnane transakcije po dogovorjeni ceni

Stolpec 1 se nanaša na 43. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese skupni znesek neporavnanih transakcij glede na število dni zamude.

Stolpec 2 – Izpostavljenost, ki nastaja zaradi razlik v cenah kot posledica neporavnanih transakcij

Stolpec 2 se nanaša na 43. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese znesek razlike med dogovorjeno in dejansko oziroma veljavno ceno.

Stolpec 3 – Kapitalska zahteva

V stolpec 3 banka vnese vrednost kapitalske zahteve za tveganje poravnave izračunane na podlagi določb iz 43. člena sklepa o tržnih tveganjih.

(3) Obrazec CR SETT vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:

1 – VSOTA NEPORAVNANIH TRANSAKCIJ V BANČNI KNJIGI

Vrstica "Vsota neporavnanih transakcij v bančni knjigi" se nanaša na neporavnane transakcije v bančni knjigi in izračun kapitalske zahteve za tveganje poravnave v skladu z določbami iz točke (b) prvega odstavka 7. člena in 43. člena sklepa o tržnih tveganjih.

1.1 do 1.5 – TRANSAKCIJE V ZAMUDI

Vrstice od 1.1 do 1.5 se nanašajo na različna obdobja zamud transakcij. Banka glede na število dni zamud v vrstice od 1.1 do 1.5 vnese znesek poslov, ki so še neporavnani.

2 – VSOTA NEPORAVNANIH TRANSAKCIJ V TRGOVALNI KNJIGI

Vrstica "Vsota neporavnanih transakcij v trgovalni knjigi" se nanaša na neporavnane transakcije v trgovalni knjigi in izračun kapitalske zahteve za tveganje poravnave v skladu z določbami iz točke (b) prvega odstavka 7. člena in 43. člena sklepa o tržnih tveganjih.

2.1 do 2.5 – TRANSAKCIJE V ZAMUDI

Vrstice od 2.1 do 2.5 se nanašajo na različna obdobja zamud transakcij. Banka glede na število dni zamud v vrstice od 2.1 do 2.5 vnese znesek poslov, ki so še neporavnani.

25.a člen

2.5.11. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: MKR SA CTP)

(1) Banka mora izpolniti obrazec MKR SA CTP za namen izračuna kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za dolžniške finančne instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, ter kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila. Banka tehta neto pozicije teh instrumentov, ki bi bile v bančni knjigi predmet standardiziranega pristopa, kot je določeno v 15. do 22. členu sklepa o listinjenju, ter pozicije, ki bi bile v bančni knjigi predmet pristopa IRB, kot je določeno v 23. do 38. členu sklepa o listinjenju.

(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.

(3) Obrazec MKR SA CTP vsebuje 45 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

Stolpca 1 in 2 – Skupaj pozicije (Dolga, Kratka)

Stolpec 1 (dolga pozicija) in stolpec 2 (kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Banka v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije iz drugega in tretjega odstavka 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih, brez upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz točke (a) 38. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka razvrsti pozicije v vrsticah od A do C glede na vlogo, ki jo banka v procesu listinjenja prevzame, ter po vrsticah 1 do 3 glede na finančni instrument v trgovalnem portfelju s korelacijo: pozicija v listinjenju, kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila in ostale pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo.

Stolpca 3 in 4 – (-) Odbitne postavke od kapitala (Dolga, Kratka)

Vnese se vrednost dolgih in kratkih pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež 1250% in jih banka odšteje od kapitala v skladu s 22. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi tehtala te pozicije za namen izračuna kapitalske zahteve.

Stolpca 5 in 6 – Neto pozicije (Dolga, Kratka)

Stolpec 5 (neto dolga pozicija) in stolpec 6 (neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki izhaja iz 15. do 17. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih finančnih instrumentih v trgovalnem portfelju s korelacijo. Banka vnese vrednost neto pozicije glede na vlogo banke in finančni instrument v trgovalnem portfelju s korelacijo.

Stolpci 7 do 23 – Razvrstitev neto dolgih pozicij glede na SA in IRB uteži tveganja

Stolpci 7 do 15 – Utež tveganja < 1250%

Vnesejo se pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju ali pozicije s povzeto bonitetno oceno v skladu s 25. členom sklepa o listinjenju. Banka tehta neto dolge pozicije teh instrumentov, ki bi bile v bančni knjigi predmet standardiziranega pristopa, v skladu s Tabelo 1 15. člena sklepa o listinjenju ter neto dolge pozicije teh instrumentov, ki bi bile v bančni knjigi predmet pristopa IRB, v skladu s Tabelo 2 26. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 16 – 1250% (ocenjena pozicija)

Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo z bonitetno oceno primerne ECAI oziroma povzeto oceno, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s 15. in 26. členom sklepa o listinjenju.

Stolpec 17 – 1250% (neocenjena pozicija)

Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo brez bonitetne ocene primerne ECAI oziroma brez povzete ocene, ki se ji v skladu s 15. in 23. členom sklepa o listinjenju dodeli utež tveganja v višini 1250%.

Stolpec 18 – Metoda nadzorniške formule

Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo, pri kateri se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule, glede na določila šestega odstavka 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih, 27., 28., 36. in 37. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 19 – Povprečna utež tveganja (%)

V polje se vnese povprečno tehtano utež tveganja celotne pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo, pri kateri se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule.

V ta namen mora banka za pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo, pri katerih obstaja kreditno zavarovanje in pri katerih se uporablja metoda nadzorniške formule, določiti efektivno utež tveganja v skladu s 36. členom sklepa o listinjenju, kadar gre za polno zavarovanje pozicij. Za pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo z delnim kreditnim zavarovanjem, banka pri metodi nadzorniške formule uporabi prilagojeni "T" v skladu s 37. členom sklepa o listinjenju.

Stolpec 20 – Pozicija z utežmi tveganja iz skupine osnovne izpostavljenosti

Uteži tveganja skupine osnovne izpostavljenosti se uporabljajo za poenostavljeno obravnavo okvirnih likvidnostnih kreditov, pri katerih ni mogoče izračunati "Kirb" v skladu z 32. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 21 – Metoda notranjega ocenjevanja

V stolpec 21 se vnese vrednost tistih pozicij v trgovalnem portfelju s korelacijo, ki imajo kot del programa ABCP, posebno obravnavo po pristopu IRB skladno z določili 29. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 22 – Povprečna utež tveganja (%)

Vnese se povprečno tehtano utež tveganja celotne pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo, za katero se uporablja metoda notranjega ocenjevanja po določilih 29. člena sklepa o listinjenju.

Stolpec 23 – Ostalo

Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo, ki ni bila izrecno omenjena v zgornjih stolpcih.

Stolpci 24 do 40 – Razvrstitev neto kratkih pozicij glede na SA in IRB uteži tveganja

Ponovijo se stolpci 7 do 23, le da se vnašajo vrednosti neto kratkih pozicij v trgovalnem portfelju s korelacijo.

Stolpca 41 in 42 – Pred uporabo "cap" (Tehtana neto dolga pozicija, Tehtana neto kratka pozicija)

Banka izračuna tehtano neto dolgo pozicijo kot seštevek zmnožkov posameznih pozicij iz stolpcev 7 do 23 z ustreznimi utežmi. Tehtana neto kratka pozicija se izračuna kot seštevek zmnožkov posameznih pozicij iz stolpcev 24 do 40 z ustreznimi utežmi.

Stolpca 43 in 44 – Po uporabi "cap" (Tehtana neto dolga pozicija, Tehtana neto kratka pozicija)

Banka pri izračuna tehtane neto dolge in kratke pozicije, ki sta seštevek zmnožkov posameznih pozicij iz stolpcev 7 do 23 in 24 do 40 z ustreznimi utežmi, upošteva deseti odstavek 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese znesek tehtane neto dolge in kratke pozicije po uporabi »cap«, če se odloči omejiti kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu.

Stolpec 45 – Skupna kapitalska zahteva

Vnese se izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje v trgovalnem portfelju s korelacijo po standardiziranem pristopu kot zmnožek 8% uteži ter večje izmed vrednosti stolpcev 43 in 44.

(5) Banka mora poročati o skupni izpostavljenosti v trgovalnem portfelju s korelacijo po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih banka prevzema.

(6) Obrazec MKR SA CTP vsebuje 13 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:

Vrednosti polj v 1. Vrstici "Skupna izpostavljenost" morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po posameznih vlogah, ki jih prevzema, in sicer kot:

a)  originator,

b)  investitor,

c)  sponzor.

Skupna izpostavljenost v trgovalnem portfelju s korelacijo se nadalje razčleni na:

a)  pozicije v listinjenju;

b)  kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila;

c)  ostale pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo.

26. člen

2.5.11. Povezava obrazcev o izračunu kapitalske zahteve  za tržna tveganja z obrazcem CA

(1) Skupna kapitalska zahteva iz vrstice "1. Vsota neporavnanih transakcij v bančni knjigi" in 3. stolpca obrazca CR SETT se vnese v vrstico 2.2.1 obrazca CA.

Skupna kapitalska zahteva iz vrstice "2. Vsota neporavnanih transakcij v trgovalni knjigi" in 3. stolpca obrazca CR SETT se vnese v vrstico 2.2.2 obrazca CA.

(2) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi) in 9. stolpca obrazca MKR SA TDI se vnese v vrstico 2.3.1.1.01 obrazca CA.

Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupna izpostavljenost) in 45. stolpca obrazca MKR SA CTP se vnese v vrstico 2.3.1.1.02 obrazca CA.

(3) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi) in 7. stolpca obrazca MKR SA EQU se vnese v vrstico 2.3.1.2. obrazca CA.

(4) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupna pozicija v valutah neporočanja) in 10. stolpca obrazca MKR SA FX se vnese v vrstico 2.3.1.3. obrazca CA.

(5) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupne pozicije v blagu) in 8. stolpca obrazca MKR SA COM se vnese v vrstico 2.3.1.4. obrazca CA.

(6) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupne pozicije) in 5. stolpca obrazca MKR IM se vnese v vrstico 2.3.2. obrazca CA.

2.6. Poročilo o kapitalski zahtevi za operativno tveganje (obrazca OPR in OPR Bruto izgube)

27. člen

2.6.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca  Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje  (v nadaljevanju: OPR)

(1) Obrazec OPR vsebuje podatke o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, ki jih banka potrebuje za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem in standardiziranem pristopu oziroma za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje pod pogoji kombinirane uporabe različnih pristopov. Za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu vsebuje obrazec OPR še podatke o kombinirani uporabi, zmanjšanju kapitalske zahteve zaradi uporabe zavarovanja ter podatke v zvezi z uporabo metodologije za porazdelitev kapitalske zahteve v okviru bančne skupine.

(2) Banka izpolni obrazec OPR samo v delu, ki se nanaša na izbrani pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, ki ga uporablja pod pogoji iz 3. člena sklepa o operativnem tveganju.

(3) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo, vključno s polji v stolpcih 4, 5 in 6 iz razdelka III – Krediti in zunajbilančne obveznosti, ki se nanašajo na alternativni standardizirani pristop.

(4) Obrazec OPR vsebuje 13 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

I. POSLI BANKE

Razdelek I vključuje posle banke za katere se izračunava kapitalska zahteva za operativno tveganje po: A – enostavnem pristopu, B – standardiziranem pristopu in C – naprednem pristopu.

A – ENOSTAVNI PRISTOP

II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH

Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po posameznih poslovnih letih.

Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3, x-2, x-1)

Stolpci 1 do 3 se nanašajo na:

-       7. člen sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;

-       8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje.

Vnese se vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za vsako poslovno leto posebej, in sicer:

-       v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,

-       v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,

-       v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,

pri čemer "x" pomeni tekoče poslovno leto.

IV. KAPITALSKA ZAHTEVA

Razdelek IV vključuje stolpec št. 7, s podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po enostavnem pristopu.

Stolpec 7 – Kapitalska zahteva

Stolpec 7 se nanaša na:

-       5. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu;

-       6. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu.

Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje v višini 15% od osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje oziroma kot sledi iz matematične formule:

Kjer je:

KZ_ep =    Kapitalska zahteva za operativno tveganje izračunana po enostavnem pristopu

ČONP = Vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v obdobju preteklih treh poslovnih let

n =    Število preteklih treh poslovnih let, pri katerih je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov pozitivna

Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se izračuna tako, da se sešteje vrednosti vsot čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v stolpcih 1, 2 in 3 iz razdelka A – enostavni pristop ter jih deli s tri. Če je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v posameznem stolpcu negativna ali enaka nič, se tega podatka pri izračunu triletnega povprečja ne upošteva (podatek se ne upošteva ne v števcu ne v imenovalcu matematične formule za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje).

B – STANDARDIZIRANI PRISTOP

II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH

Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o osnovi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu, po posameznih poslovnih področjih in poslovnih letih. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu, za posamezno poslovno področje, je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov tega poslovnega leta.

Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3, x-2, x-1)

Stolpci 1 do 3 se nanašajo na:

-       7. člena sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;

-       8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;

-       četrti odstavek 11. člena ter 13. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za oblikovanje poslovnih področij banke pri standardiziranem pristopu.

Vnese se osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu (vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov) po posameznih poslovnih področjih za vsako poslovno leto posebej, in sicer:

-       v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,

-       v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,

-       v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,

pri čemer "x" pomeni tekoče poslovno leto.

IV. KAPITALSKA ZAHTEVA

Razdelek IV vključuje stolpec št. 7 s podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po standardiziranem pristopu.

Stolpec 7 – Kapitalska zahteva

Stolpec 7 se nanaša na:

-       11. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu;

-       12. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu.

Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje izračunane po standardiziranem pristopu v višini povprečja letnih kapitalskih zahtev za zadnja tri poslovna leta pred letom, za katerega se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje oziroma, kot sledi iz matematične formule:

Kjer je:

KZ_sp =    Kapitalska zahteva za operativno tveganje izračunana po standardiziranem pristopu

ČONP = Vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v okviru posameznega poslovnega leta za vsako poslovno področje

PP% =   Utež tveganja določena za posamezno poslovno področje

Kapitalska zahteva za operativno tveganje izračunana po standardiziranem pristopu se izračuna tako, da se seštevek letnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje deli s tri.

Letna kapitalska zahteva za operativno tveganje je seštevek kapitalskih zahtev poslovnih področij v okviru posameznega poslovnega leta. Če je letna kapitalska zahteva za operativno tveganje negativna, se njena vrednost prilagodi na 0 ter hkrati upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje.

Kapitalska zahteva za posamezno poslovno področje, posameznega poslovnega leta je enaka zmnožku odstotka, določenega za to poslovno področje, in njegove osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Odstotki po poslovnih področjih so:

1.     Podjetniško financiranje in finančno svetovanje: 18%,

2.     Trgovanje in prodaja na veliko ima utež tveganja: 18%,

3.     Posli z vrednostnimi papirji na drobno: 12%,

4.     Komercialno bančništvo: 15%,

5.     Bančništvo na drobno: 12%,

6.     Plačila in poravnava: 18%,

7.     Agentske storitve: 15%,

8.     Upravljanje premoženja: 12%.

C – NAPREDNI PRISTOP

II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH

Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Stolpce izpolni banka, ki uporablja kombinacijo naprednega in enostavnega pristopa ali naprednega in standardiziranega pristopa iz 26. člena sklepa o operativnem tveganju.

Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3, x-2, x-1)

Stolpci 1 do 3 se v odvisnosti od uporabljene kombinacije naprednega pristopa z nižje razvitimi pristopi nanašajo na:

-       7. člen sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;

-       8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;

-       četrti odstavek 11. člena ter 13. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za oblikovanje poslovnih področij banke pri standardiziranem pristopu.

Vnese se vrednost vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za tisti del poslov za katere se uporablja enostavni pristop oziroma standardizirani pristop za vsako poslovno leto posebej, in sicer:

-       v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,

-       v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,

-       v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,

pri čemer "x" pomeni tekoče poslovno leto.

IV. KAPITALSKA ZAHTEVA

Razdelek IV vključuje stolpec 7 s podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po naprednem pristopu, kot je določeno v oddelku 2.5. sklepa o operativnem tveganju.

Stolpec 7 – Kapitalska zahteva

Stolpec 7 se nanaša na:

-       15. ter 17. do 21. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu;

-       22. in 23. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za zmanjšanje kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu iz naslova učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.

Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje izračunane po naprednem pristopu. Znesek upošteva zmanjšanje kapitalske zahteve za pričakovano izgubo ter iz naslova priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem (stolpec 7 = stolpec 9 – stolpec 10 – stolpec 11).

V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov se vnese seštevek delnih kapitalskih zahtev, izračunanih po posameznih pristopih.

V. ELEMENTI KAPITALSKE ZAHTEVE IZRAČUNANE PO NAPREDNEM PRISTOPU

Stolpec 8 – Iz naslova metodologije za medsebojno porazdelitev kapitalske zahteve

Stolpec 8 se nanaša na točko (a) šestega odstavka 24. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se znesek kapitalske zahteve, ki je za banko določen na podlagi metodologije za porazdelitev kapitalske zahteve med članice bančne skupine.

Stolpec 9 – Kapitalska zahteva pred zmanjšanjem zaradi neupoštevanja pričakovane izgube in /ali zaradi priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem

Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje, ki ne upošteva zmanjšanja iz naslova pričakovane izgube in/ali priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem (seštevek vrednosti iz stolpcev 7, 10 in 11).

Stolpec 10 – Zmanjšanje kapitalske zahteve iz naslova neupoštevanja pričakovane izgube

Stolpec 10 se nanaša na prvi odstavek 17. člena sklepa o operativnem tveganju, ki določa pravila upoštevanja pričakovane in nepričakovane izgube pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje. Vnese se znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova neupoštevanja pričakovane izgube iz operativnega tveganja, ker je le-ta obvladovana na drug ustrezen način.

Stolpec 11 – Zmanjšanje kapitalske zahteve zaradi priznanja uporabe načinov prenosa operativnega tveganja

V stolpec 11 se vnese znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police ali drugih načinov prenosa operativnega tveganja v skladu s prvim in četrtim odstavkom 22. člena sklepa o operativnem tveganju.

Stolpec 12 – Od tega: zaradi priznanja učinkov zavarovalne police

V stolpec 12 se vnese znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police v skladu s prvim odstavkom 22. člena sklepa o operativnem tveganju.

Stolpec 13 – Odstotek upoštevanja omejitve za zmanjšanje kapitalske zahteve

V Stolpec 13 se vnese odstotek zmanjšanja kapitalske zahteve zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem v skladu s 23. členom sklepa o operativnem tveganju, ki določa zgornjo mejo zmanjšanja kapitalske zahteve zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem. Odstotek zmanjšanja kapitalske zahteve ne sme presegati 20% kapitalske zahteve za operativno tveganje pred priznanjem zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.

28. člen

2.6.2. Povezava obrazca OPR z obrazcem CA

(1) Kapitalska zahteva iz vrstice A-enostavni pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.1. obrazca CA.

(2) Kapitalska zahteva iz vrstice B-standardizirani pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.2. obrazca CA.

(3) Kapitalska zahteva iz vrstice C-napredni pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.3. obrazca CA.

29. člen

2.6.3. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Bruto izgube  po poslovnih področjih in vrstah dogodkov  (v nadaljevanju: OPR Bruto izgube)

(1) Obrazec OPR Bruto izgube vsebuje delne in zbirne notranje podatke o izgubah iz operativnega tveganja, ki jih je banka realizirala v preteklem letu. Banka poroča bruto izgube po poslovnih področjih ter po različnih vrstah škodnih dogodkov.

(2) Bruto izguba je znesek prvotne izgube, brez upoštevanja kakršnih koli povračil iz naslova pripadajočega dogodka.

(3) Obrazec OPR Bruto izgube izpolni samo banka, ki uporablja napredni pristop iz oddelka 2.5. sklepa o operativnem tveganju.

(4) Obrazec OPR Bruto izgube vsebuje 10 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:

I. RAZPOREDITEV IZGUB PO POSLOVNIH PODROČJIH

Razdelek I vključuje naslednje osnovne vrstice:

1 – podjetniško financiranje in finančno svetovanje,

2 – trgovanje in prodaja na veliko,

3 – posli z vrednostnimi papirji na drobno,

4 – komercialno bančništvo,

5 – bančništvo na drobno,

6 – plačila in poravnava,

7 – agentske storitve,

8 – upravljanje premoženja,

9 – drugo

10 – skupaj po poslovnih področjih.

II. VRSTE ŠKODNIH DOGODKOV

Razdelek II vključuje stolpce od 1 do 7 z delnimi in zbirnimi podatki o različnih vrstah škodnih dogodkov iz operativnega tveganja, ki jih je banka realizirala po poslovnih področjih.

Stolpci od 1 do 7 – Vrste škodnih dogodkov

Stolpci od 1 do 7 se nanašajo na drugi odstavek 18. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se podatke o:

-       številu škodnih dogodkov;

-       celotnem znesku izgube;

-       največji posamični izgubi,

in sicer po vrstah škodnih dogodkov ter posameznih poslovnih področjih.

Število dogodkov. Vnese se število škodnih dogodkov, ki jih je banka realizirala po posameznih poslovnih področjih. Če je škodni dogodek vplival na več poslovnih področij hkrati, ga mora banka poročati samo pri tistih poslovnih področjih, kjer izguba iz operativnega tveganja preseže mejo za zbiranje škodnih dogodkov iz stolpca 9 tega obrazca.

Zbirni podatek o številu škodnih dogodkov po poslovnih področjih (vrstica 10) se nanaša na seštevek škodnih dogodkov vseh poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.

Celoten znesek izgube. Vnese se celoten, nezaokrožen znesek izgube iz operativnega tveganja iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka, po posameznih poslovnih področjih.

Zbirni podatek o celotnem znesku izgube po poslovnih področjih (vrstica 10) je seštevek celotnih zneskov izgube vseh poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.

Največja posamična izguba. Vnese se največja, nezaokrožena posamična izguba, ki je bila realizirana v okviru posameznega poslovnega področja.

Zbirni podatek o največji posamični izgubi po poslovnih področjih (vrstica 10) je največja posamična izguba na poslovnih področjih iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.

III. SKUPAJ PO VRSTAH DOGODKOV

Razdelek III vključuje stolpec 8 s podatki o različnih vrstah škodnih dogodkov, ki jih je banka realizirala na posameznem poslovnem področju.

Stolpec 8 – Skupaj po vrstah dogodkov

Stolpec 8 predstavlja:

-       seštevek števila dogodkov po posameznem poslovnem področju;

-       seštevek celotnih zneskov izgube po posameznem poslovnem področju;

-       največjo posamično izgubo posamičnega poslovnega področja.

IV. MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE DOGODKOV

Razdelek IV vključuje stolpca 9 in 10 s podatki o mejah izgub iz operativnega tveganja, ki jih banka opredeli za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah.

Stolpec 9 – Najnižja meja izgub

Stolpec 9 se nanaša na četrti odstavek 18. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se znesek spodnje meje izgube za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah po posameznem poslovnem področju.

Stolpec 10 – Najvišja meja izgub

Stolpec 10 se izpolnjuje samo, če banka, za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah v okviru posameznega poslovnega področja, opredeli več meja izgub iz operativnega tveganja, po vrstah škodnih dogodkov. V tem primeru, se vnese najvišjo izmed določenih meja izgub, v okviru posameznega poslovnega področja.

3. POROČANJE

30. člen

(1) Banka mora razviti ustrezne sisteme in postopke za izračun in spremljanje kapitala in kapitalskih zahtev za posamezna tveganja ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.

(2) Banka mora poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja predložiti Banki Slovenije po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja.

(3) Banka pošlje poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki obrazcev iz 2. člena tega sklepa v papirni obliki in na elektronski način. Obliko in način elektronskega posredovanja obrazcev ureja posebno navodilo. Zneski v obrazcih se vpisujejo v tisoč evrov in odstotki na dve decimalni mesti. V papirni obliki morajo biti obrazci opremljeni z matično številko in imenom banke poročevalke, datumom poročanja, imenom in telefonsko številko kontaktne osebe ter žigom in podpisom odgovorne osebe.

(4) Na posamični podlagi je rok za predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah po stanju na zadnji dan v letu deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu.

(5) Na konsolidirani podlagi je rok za predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah najkasneje:

-       do 28. februarja tekočega leta za stanje na dan 31. decembra preteklega leta,

-       do 15. maja tekočega leta za stanje na dan 31. marca tekočega leta,

-       do 15. avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija tekočega leta,

-       do 15. novembra tekočega leta za stanje na dan 30. septembra tekočega leta.

(6) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora banka poročila iz četrtega in petega odstavka tega člena izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Banka Slovenije.

(7) Ne glede na določbe drugega, četrtega in petega odstavka tega člena mora banka, ki uporablja napredni pristop, obrazec OPR Bruto izgube izdelati in predložiti le, če to zahteva Banka Slovenije.

Obrazec CA: Izračun kapitala in kapitalske zahteve

Obrazec CR SA: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu

Obrazec CR IRB: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po pristopu IRB

Obrazec CR EQU IRB: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB

Obrazec CR SEC SA: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listninjenju po standardiziranem pristopu

Obrazec CR SEC IRB: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listninjenju po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov

Obrazec CR SEC Details: Podrobne informacije o listinjenjih pri originatorjih in sponzorjih

Obrazec MKR SA TDI: Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov po standardiziranem pristopu

Obrazec MKR SA TDI - a: Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih (pristop, ki temelji na zapadlosti)

Obrazec MKR SA TDI - b: Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih (pristop, ki temelji na trajanju)

Obrazec MKR SA EQU: Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov po standardiziranem pristopu

Obrazec MKR SA FX: Izračun kapitalske zahteve za valutno tveganje po standardiziranem pristopu

Obrazec MKR SA COM: Izračun kapitalske zahteve za tveganje sprememb cen blaga po standardiziranem pristopu

Obrazec MKR IM: Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje sprememb cen blaga z uporabo notranjih modelov

Obrazec MKR IM Details: Tržno tveganje: notranji modeli

Obrazec CR SETT: Izračun kapitalske zahteve za tveganje poravnave

Obrazec OPR: Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje

Obrazec OPR Bruto izgube: Bruto izgube po poslovnih področjih in vrstah dogodkov

Obrazec MKR SA CTP: Izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu

Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 104/07) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

»4. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

31. člen

(1) Banka, ki v skladu s 405. členom ZBan-1 začne uporabljati standardizirani pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje 1. januarja 2008 izdela po stanju 31. marca 2008:

-       prvo poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu, izračunani v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu,

-       prvo poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju, izračunani v skladu s sklepom o listinjenju ter

-       prvo poročilo o kapitalski zahtevi za operativno tveganje, izračunani v skladu s sklepom o operativnem tveganju.

(2) Banka, ki začne uporabljati pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, izdela prvo poročilo za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve ter za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po stanju konec prvega trimesečja, ki sledi trimesečju v katerem je začela navedeni pristop uporabljati.

(3) Ne glede na peti odstavek 30. člena tega banka prvo poročilo po tem sklepu pripravi po stanju na dan 31. 12. 2007.

(4) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06).

(5) Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Sklep o spremembah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»10. člen

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.«.

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 105/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»13. člen

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2011.«.