Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Sklepa o
poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic obsega:
-
Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic
(Uradni list RS, št. 104/07 z dne 16. 11. 2007),
-
Sklep o spremembah Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah
bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10 z dne 29. 10. 2010),
-
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poročanju o kapitalu in
kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 105/11 z dne 23.
12. 2011).
SKLEP
o poročanju o kapitalu in kapitalskih
zahtevah bank in hranilnic
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta sklep predpisuje
podrobnejšo vsebino, obliko in način izpolnjevanja ter posredovanja poročil o
kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja, ki jih banke in
hranilnice (v nadaljevanju: banke) izračunavajo upoštevaje določbe naslednjih
sklepov:
(a) Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št.
85/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu),
(b) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po
standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in
104/07; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu),
(c) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po
pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni
list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB),
(d) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri
listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu
kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o
listinjenju),
(e) Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06 in
104/07; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih),
(f) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in
hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o
tržnih tveganjih),
(g) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za
banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o
operativnem tveganju) ter
(h) Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni
list RS, št. 135/06 in 104/07; v nadaljevanju: sklep o konsolidiranem nadzoru).
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na
določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem
besedilu.
2. člen
(1) V skladu z obveznostjo
poročanja iz 1. člena tega sklepa mora banka predložiti naslednja poročila o:
(a) kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki obrazca CA,
(b) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje
nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in
izročitve po standardiziranem pristopu v obliki obrazca CR SA,
(c) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje
nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve
po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov v obliki obrazcev CR IRB
in CR EQU IRB,
(d) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju v obliki
obrazcev CR SEC SA, CR SEC IRB in CR SEC Details,
(e) kapitalski zahtevi za tržna tveganja v obliki obrazcev MKR SA TDI,
MKR SA TDI-a, MKR SA TDI-b, MKR SA EQU, MKR SA FX, MKR SA COM, MKR IM, MKR IM
Details in CR SETT ter kapitalski zahtevi za posebno pozicijsko tveganje
za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu v obliki
obrazca MKR SA CTP ter
(f) kapitalski zahtevi za operativno tveganje v obliki obrazcev OPR in
OPR Bruto izgube.
(2) Obrazci iz prvega odstavka tega
člena so sestavni del sklepa.
3. člen
(1) Banka iz 3. člena sklepa o
konsolidiranem nadzoru mora poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah v
obliki predpisanih obrazcev posredovati tudi na konsolidirani podlagi, upoštevaje
določila navedenega sklepa.
(2) V poročilih iz prvega odstavka
tega člena mora banka naslov obrazcev dopolniti z besedo
"konsolidirano" in "ime bančne skupine".
2. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POROČIL O KAPITALU IN
KAPITALSKIH ZAHTEVAH
2.1. Poročilo o kapitalu in kapitalskih
zahtevah
4. člen
2.1.1. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitala in kapitalske zahteve (v nadaljevanju: CA)
(1) Obrazec CA vsebuje podrobne
informacije o sestavinah in izračunu kapitala banke. Kapital banke se izračuna
kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II,
pri čemer se v skladu s sklepom o kapitalu upoštevajo odbitne postavke ter
razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala ter učinki, ki
izhajajo iz uporabe Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v
nadaljevanju: MSRP). V obrazcu so povzete tudi informacije o kapitalskih
zahtevah, interni oceni kapitala in kapitalskih potreb ter nekatere dodatne
informacije.
(2) Obrazec CA se uporablja za
poročanje na posamični in konsolidirani podlagi. Polja oziroma vrstice, ki se
zaradi uporabe računovodskih standardov oziroma nivoja konsolidacije ne
uporabijo, ostanejo prazna. Prazna ostanejo tudi polja oziroma vrstice označena
s sivo barvo.
(3) Postavke 1.1 – 1.1.5.4.2c
zajemajo sestavine temeljnega kapitala banke, pri čemer se nekatere
vrstice uporabljajo izključno za namen poročanja na konsolidirani podlagi,
nekatere vrstice pa za namen nevtralizacije nekaterih učinkov vrednotenja po
pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.
(4) Postavke 1.2 – 1.2.3.1
zajemajo sestavine dodatnega kapitala I banke, pri čemer nekatere
vrstice izpolnjujejo le banke, ki izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno
tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju:
po pristopu IRB), nekatere vrstice pa se izpolnjujejo z namenom vključevanja
nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz MSRP.
(5) Postavke 1.3 – 1.3.10 zajemajo odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I.
(6) Postavka 1.4 predstavlja
vsoto temeljnega kapitala banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob
upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(7) Postavka 1.5 predstavlja
vsoto dodatnega kapitala I banke (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem
zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(8) Postavke 1.6 – 1.6.7
zajemajo sestavine dodatnega kapitala II.
(9) Postavke 1.8.2 – 1.8.3
zajemajo dodatne informacije.
(10) Obrazec CA v delu izračuna
kapitala vsebuje vrstice z naslednjo vsebino:
(1) Vrstica 1 – SKUPAJ KAPITAL (za
namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica »Skupaj kapital (za namen
kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1, 1.2, 1.3 in 1.6 oziroma vsoto postavk v vrsticah 1.4, 1.5 in 1.6, v
kateri je izkazan znesek kapitala kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega
kapitala I in dodatnega kapitala II, ob upoštevanju vseh omejitev in odbitnih
postavk.
(2) Vrstica 1.1 – TEMELJNI KAPITAL
Vrstica »Temeljni kapital« predstavlja
vsoto postavk v vrsticah 1.1.1, 1.1.2, 1.1.4 in 1.1.5, v kateri
je izkazan znesek temeljnega kapitala, kot je opredeljen v prvem odstavku 8.
člena sklepa o kapitalu.
(3) Vrstica 1.1.1 – Vmesna vsota I
Vrstica »Vmesna vsota I« predstavlja vsoto
postavk v vrsticah 1.1.1.1, 1.1.1.2 in 1.1.1.3.
(4) Vrstica 1.1.1.1 – Vplačani
osnovni kapital
Vrstica »Vplačani osnovni kapital« se delno
nanaša na točko (a) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se
vnese znesek vplačanih navadnih delnic po nominalni vrednosti.
(5) Vrstica 1.1.1.2 – (-) Lastne
delnice
Vrstica »(-) Lastne delnice« se nanaša na
točko (a) 20. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese vsota
zneska navadnih lastnih delnic in z navadnimi lastnimi delnicami izenačenih
delnic po 251. in 252. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.
65/09 – uradno prečiščeno besedilo).
(6) Vrstica 1.1.1.3 – Kapitalske
rezerve
Vrstica »Kapitalske rezerve« se nanaša na
točko (b) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek
kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami.
(7) Vrstica 1.1.2 – Vmesna vsota II
Vrstica »Vmesna vsota II« predstavlja vsoto
postavk v vrsticah 1.1.2.1, 1.1.2.2, 1.1.2.3, 1.1.2.4a, 1.1.2.4b, 1.1.2.5
in 1.1.2.6.
(8) Vrstica 1.1.2.1 – Rezerve in
zadržani dobiček ali izguba
Vrstica »Rezerve in zadržani dobiček ali
izguba« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1.01 in 1.1.2.1.02.
(9) Vrstica
1.1.2.1.01 – Rezerve (vključno z učinki vrednotenja)
Vrstica »Rezerve (vključno z učinki
vrednotenja)« se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 15. člena sklepa o
kapitalu, v katero se vnese znesek rezerv iz dobička ter znesek zadržanega
dobička ali zadržane izgube, ob izpolnjenih pogojih, ki so opredeljeni v sklepu
o kapitalu, vključno z učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v to vrstico vnesejo tudi zneski iz naslova prve konsolidacijske
razlike, prevedbene razlike, ki so vsebovane v konsolidacijskih razlikah in
druge razlike, ki izhajajo iz vključitve določenih pravic udeležbe v
konsolidacijo, iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka in drugega odstavka 11.
člena sklepa o konsolidiranem nadzoru in so po Sklepu o poslovnih knjigah in
letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 119/07, 102/08
in 21/09) izkazane znotraj skupine presežkov iz prevrednotenja kot
uskupinjevalni popravek kapitala.
(10) Vrstica 1.1.2.1.02 – Del rezerv, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del rezerv, ki je predmet
bonitetnih filtrov« je del rezerv (postavka 1.1.2.1.01), ki je zaradi
učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se
vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(11) Vrstica 1.1.2.2 – Manjšinski
deleži
Vrstica »Manjšinski deleži« predstavlja vsoto
postavk v vrsticah 1.1.2.2.01, 1.1.2.2.02 in 1.1.2.2.03.
(12) Vrstica 1.1.2.2***01 – od tega: hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih
okoliščinah (50%)
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti, ki
se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na točko (a) prvega odstavka
ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese
znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega
kapitala, ki se skladno s točko (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o
kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (50% temeljnega kapitala).
(13) Vrstica 1.1.2.2***02 – od tega: hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez
spodbud za izplačilo (35%)
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti brez
določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega
odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero
se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (b) tretjega odstavka 6. člena
sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (35% temeljnega
kapitala).
(14) Vrstica 1.1.2.2***03 – od tega: hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali
spodbudami za izplačilo (15%)
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti z
določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na točko (a)
prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v
katero se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala, ki se skladno s točko (c) tretjega odstavka 6. člena
sklepa o kapitalu lahko vključujejo v predpisano omejitev (15% temeljnega
kapitala).
(15) Vrstica 1.1.2.2***04 – od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud
za izplačilo
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti iz
prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega
odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero
se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala, ki so brez spodbud za izplačilo in se vključujejo v
prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu.
(16) Vrstica 1.1.2.2***05 – od tega: hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami
za izplačilo
Vrstica »od tega: hibridni instrumenti iz
prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo« se nanaša na točko (a) prvega
odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero
se vnese znesek manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala, ki vključujejo spodbude za izplačilo in se vključujejo v
prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu.
(17) Vrstica 1.1.2.2.01 – Manjšinski deleži (vključno z učinki vrednotenja)
Vrstica »Manjšinski deleži (vključno z
učinki vrednotenja)« se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek
11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese vsota manjšinskih
deležev iz naslova vplačanega osnovnega kapitala v povezavi z 10. členom sklepa
o kapitalu ter manjšinskih deležev iz naslova hibridnih instrumentov temeljnega
kapitala v povezavi s 16. členom sklepa o kapitalu, vključno z učinki
vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(18) Vrstica 1.1.2.2.02 – Del manjšinskih deležev, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica »Del manjšinskih deležev, ki je
predmet bonitetnih filtrov« je del manjšinskih deležev (postavka 1.1.2.2.01),
ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim
predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(19) Vrstica 1.1.2.2.03 – (-) Popravek iz naslova manjšinskih deležev
Vrstica »(-) Popravek iz naslova
manjšinskih deležev« je del manjšinskih deležev (postavka 1.1.2.2.01),
ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz sklepa o kapitalu oziroma iz drugega
odstavka 10. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru. Znesek popravka iz naslova
manjšinskih deležev se vpiše z negativnim predznakom.
(20) Vrstica 1.1.2.3 – Revidirani
dobiček med letom
Vrstica »Revidirani dobiček med letom«
predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.3.01 in 1.1.2.3.02.
(21) Vrstica 1.1.2.3.01 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica »Revidirani dobiček med letom« se
nanaša na točko (c) prvega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se
vnese znesek dobička med letom oziroma čisti dobiček poslovnega leta, če so
izpolnjeni pogoji iz sklepa o kapitalu.
(22) Vrstica 1.1.2.3.02 – Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih
filtrov
Vrstica »Del revidiranega dobička med letom,
ki je predmet bonitetnih filtrov« je del dobička med letom iz točke (c) prvega
odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet
bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so
zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(23) Vrstica 1.1.2.4a – (-) Izid
med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica »(-) Izid med letom za
izračun (nerevidirani)« predstavlja manjšega od zneskov (1.1.2.4a.01 +
1.1.2.4a.02); 0.
(24) Vrstica 1.1.2.4a.01 – Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica »Izid med letom za izračun
(nerevidirani)« se nanaša na dobiček med letom, zmanjšan za morebitne vmesne
(delne) dividende izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo
dobiček in ki ga banka izkazuje v obdobju poročanja, vendar ne šteje v izračun
kapitala, ker niso izpolnjeni pogoji iz točke (c) prvega odstavka 15. člena
sklepa o kapitalu oziroma na nerevidirano izgubo med letom v skladu s točko (c)
20. člena sklepa o kapitalu.
(25) Vrstica 1.1.2.4a.02 – Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet
bonitetnih filtrov
Vrstica »Del izida med letom za izračun
(nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov« je del nerevidiranega dobička
ali izgube med letom, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih
filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti
znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(26) Vrstica 1.1.2.4b – Čista
izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica »Čista izguba poslovnega leta
(revidirana)« predstavlja vsoto postavk 1.1.2.4b.01 in 1.1.2.4b.02.
(27) Vrstica 1.1.2.4b.01 – (-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica »(-) Čista izguba poslovnega
leta (revidirana)« se nanaša na točko (c) 20. člena sklepa o kapitalu, v katero
se z negativnim predznakom vnese znesek čiste izgube poslovnega leta.
(28) Vrstica 1.1.2.4b.02 – Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet
bonitetnih filtrov
Vrstica »Del čiste izgube poslovnega leta
(revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov« je del čiste izgube poslovnega
leta, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim
predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6
(1.1.2.6.11).
(29) Vrstica 1.1.2.5 – (-) Neto
dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih
izpostavljenosti
Vrstica »(-) Neto dobički iz naslova
kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti« se nanaša na
točko (c) tretjega odstavka 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se z
negativnim predznakom vnese znesek neto dobičkov iz naslova kapitalizacije
prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti.
(30) Vrstica 1.1.2.6 – Presežki
iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri
Vrstica »Presežki iz prevrednotenja (PP) –
bonitetni filtri« predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.2.6.01,
1.1.2.6.02, 1.1.2.6.11, 1.1.2.6.12, 1.1.2.6.13 in 1.1.2.6.14.
(31) Vrstica 1.1.2.6.01 – PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica »PP v zvezi s finančnimi sredstvi
RZP – delnice in deleži« se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 15. člena
sklepa o kapitalu nanaša na neto učinke iz naslova presežka iz prevrednotenja
(v nadaljevanju: PP) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
(v nadaljevanju: RZP) – delnicami in deleži izkazanimi po pošteni vrednosti, v
katero se vnese znesek neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, izkazanimi po
pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če banka izkazuje negativne neto PP v
zvezi z delnicami in deleži RZP, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz
tega naslova.
(32) Vrstica 1.1.2.6.02 – Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica »Popravek PP v zvezi s finančnimi
sredstvi RZP – delnice in deleži« se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka
15. člena sklepa o kapitalu nanaša na popravek neto učinkov vrednotenja, v
katero se vnese z negativnim predznakom pozitivne učinke iz PP v zvezi z
delnicami in deleži RZP izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi.
Če banka izkazuje izključno negativne učinke iz tega naslova, se vnese vrednost
0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz
tega naslova.
(33) Vrstica 1.1.2.6.11 – Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica »Učinki vrednotenja v zvezi z
naložbenimi nepremičninami« se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 15.
člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz naložbenih
nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti. Vnese se znesek neto
kumulativnih učinkov iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene
vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega
dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega
leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje negativne neto kumulativne
učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, se vnese
znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz
tega naslova.
(34) Vrstica 1.1.2.6.12 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica »Popravek učinkov vrednotenja v
zvezi z naložbenimi nepremičninami« se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka
15. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne učinke iz naložbenih
nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi. Z negativnim
predznakom se vnese znesek kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin,
merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani
znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom)
ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če banka izkazuje izključno kumulativne izgube iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz
tega naslova.
(35) Vrstica 1.1.2.6.13 – PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica »PP v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi sredstvi« se v povezavi s točko (b) 23. člena sklepa o kapitalu
nanaša na neto kumulativne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi. Vnese se znesek neto učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz
tega naslova.
(36) Vrstica 1.1.2.6.14 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica »Popravek PP v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se v povezavi s točko (b) 23. člena sklepa o
kapitalu nanaša na kumulativne pozitivne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi sredstvi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih
pozitivnih učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz
tega naslova.
(37) Vrstica 1.1.4 – Ostale
sestavine temeljnega kapitala in druge deželno specifične sestavine temeljnega
kapitala
Vrstica »Ostale sestavine temeljnega
kapitala in druge deželno specifične sestavine temeljnega kapitala« se nanaša
na kategorijo v vrstici 1.1.4.1a.
(38) Vrstica 1.1.4.1a – Hibridni
instrumenti
Vrstica »Hibridni instrumenti« predstavlja
vsoto postavk v vrsticah 1.1.4.1a.01, 1.1.4.1a.02, 1.1.4.1a.03, 1.1.4.1a.04 in
1.1.4.1a.05.
(39) Vrstica 1.1.4.1a.01 – Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah
(50%)
Vrstica »Hibridni instrumenti, ki se
konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu, v
katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se
skladno s točko (a) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko
vključujejo v predpisano omejitev (50% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).
(40) Vrstica
1.1.4.1a.02 – Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez spodbud
za izplačilo (35%)
Vrstica »Hibridni instrumenti brez določene
dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na 16. člen sklepa o
kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala,
ki se skladno s točko (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko
vključujejo v predpisano omejitev (35% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).
(41) Vrstica 1.1.4.1a.03 – Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali spodbudami
za izplačilo (15%)
Vrstica »Hibridni instrumenti z določenim
rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na 16. člen sklepa o
kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala,
ki se skladno s točko (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu lahko
vključujejo v predpisano omejitev (15% temeljnega kapitala); (glej vrstico 1.1.5.2a).
(42) Vrstica 1.1.4.1a.04 – Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za
izplačilo
Vrstica »Hibridni instrumenti iz prehodnega
obdobja, brez spodbud za izplačilo« se nanaša na četrti in peti odstavek 34.
člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala, ki so brez spodbud za izplačilo in se vključujejo v
prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu (glej vrstico 1.1.5.2a).
(43) Vrstica 1.1.4.1a.05 – Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za
izplačilo
Vrstica »Hibridni instrumenti iz prehodnega
obdobja, s spodbudami za izplačilo« se nanaša na četrti in peti odstavek 34.
člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala, ki vključujejo spodbude za izplačilo in se vključujejo v
prehodno obdobje po četrtem odstavku 34. člena sklepa o kapitalu (glej vrstico 1.1.5.2a).
(44) Vrstica "(-)
Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala" predstavlja vsoto postavk iz
vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2a, 1.1.5.3a in 1.1.5.4.
Vrstica »(-) Ostale odbitne postavke
temeljnega kapitala« predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2a
in 1.1.5.4.
(45) Vrstica 1.1.5.1 – (-)
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Vrstica »(-) Neopredmetena
dolgoročna sredstva« se nanaša na točko (b) 20. člena sklepa o kapitalu, v
katero se z negativnim predznakom vnese znesek neopredmetenih dolgoročnih
sredstev banke, vključno s presežkom iz prevrednotenja.
(46) Vrstica 1.1.5.2a – (-)
Presežek hibridnih instrumentov
Vrstica »(-) Presežek hibridnih
instrumentov« predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.2a.01, 1.1.5.2a.02,
1.1.5.2a.03 in 1.1.5.2a.04.
(47) Vrstica 1.1.5.2a.01 – (-) Hibridni instrumenti, ki se konvertirajo v izjemnih
okoliščinah (50%)
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti,
ki se konvertirajo v izjemnih okoliščinah« se nanaša na omejitev iz točke (a)
tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim
predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad
predpisano omejitvijo.
(48) Vrstica 1.1.5.2a.02 – (-) Hibridni instrumenti brez določene dospelosti in brez
spodbud za izplačilo (35%)
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti
brez določene dospelosti in brez spodbud za izplačilo« se nanaša na omejitev iz
točke (b) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z
negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala
nad predpisano omejitvijo.
(49) Vrstica 1.1.5.2a.03 – (-) Hibridni instrumenti z določenim rokom dospelosti ali
spodbudami za izplačilo (15%)
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti z
določenim rokom dospelosti ali spodbudami za izplačilo« se nanaša na omejitev
iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu, v katero se z
negativnim predznakom vnese presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala
nad predpisano omejitvijo.
(50) Vrstica 1.1.5.2a.04 – (-) Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja
Vrstica »(-) Hibridni instrumenti iz
prehodnega obdobja« se nanaša na omejitev iz četrtega in petega odstavka 34.
člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota
presežka hibridnih instrumentov iz vrstic 1.1.2.2***04, 1.1.2.2***05,
1.1.4.1a.04 in 1.1.4.1a.05 nad predpisano omejitvijo.
(51)
Vrstica 1.1.5.3a – (-) Ocena prilagoditev za finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti
Vrstica "(-) Ocena prilagoditev za finančna sredstva,
merjena po pošteni vrednosti" se nanaša na točko (e) 20. člena sklepa o
kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota ocenjenega zneska
potrebnih prilagoditev na postavke trgovalne knjige ter na vsa ostala finančna
sredstva, merjena po pošteni vrednosti.
(52) Vrstica
1.1.5.4 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica »(-) Druge deželno
specifične odbitne postavke« zajema postavko v vrstici 1.1.5.4.2.
(53) Vrstica
1.1.5.4.2 – (-) Ostalo
Vrstica "(-) Ostalo" predstavlja negativno vsoto
postavk v vrsticah 1.1.5.4.2a in 1.1.5.4.2b.
(54) Vrstica
1.1.5.4.2a – Neizkazane oslabitve in rezervacije
zaradi zamika v knjiženju
Vrstica »Neizkazane oslabitve in
rezervacije zaradi zamika v knjiženju« se nanaša na drugo alinejo točke (d)
20. člena sklepa o kapitalu. Vnese se znesek oslabitev finančnih sredstev,
merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po
zunajbilančnih postavkah na podlagi MSRP, če zaradi zamika v knjiženju po
stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.
(55) Vrstica
1.1.5.4.2b – Razlika med izkazanimi oslabitvami in
rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub
Vrstica »Razlika med izkazanimi oslabitvami
in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub« se nanaša na tretjo
alinejo točke (d) 20. člena sklepa o izračunu kapitala. Vnese se razliko med
izkazanimi oslabitvami finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne
vrednosti in rezervacijami za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah
na podlagi lastne metodologije po MSRP, in zneskom ugotovljenih oslabitev
oziroma rezervacij, izračunanih v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz
kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 102/08 in
3/09).
(56) Vrstica 1.2 – DODATNI
KAPITAL I
Vrstica »Dodatni kapital I« predstavlja
vsoto postavk v vrsticah 1.2.1, 1.2.2 in 1.2.3, v kateri je
izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno
v prvem odstavku 21. člena sklepa o kapitalu.
(57) Vrstica 1.2.1 – Vmesna vsota
III
Vrstica »Vmesna vsota III« predstavlja
vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.1, 1.2.1.2, 1.2.1.6 in 1.2.1.7.
(58) Vrstica 1.2.1.1 – Presežek
posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital
I
Vrstica »Presežek posameznih sestavin
temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I« predstavlja
znesek postavke v vrstici 1.1.5.2a. Nanaša se na tretji odstavek 6.
člena in 26. člen sklepa o kapitalu in predstavlja presežek iz naslova
hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, ki se lahko vključi v dodatni
kapital I. Vnese se znesek presežka iz naslova hibridnih instrumentov
temeljnega kapitala z negativnim predznakom.
(59) Vrstica 1.2.1.2 – Popravki
PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri
Vrstica »Popravki PP v temeljnem kapitalu,
ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri« predstavlja vsoto
postavk v vrsticah 1.2.1.2.01, 1.2.1.2.03 in 1.2.1.2.04.
(60) Vrstica 1.2.1.2.01 – Popravek PP v zvezi z finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica »Popravek PP v zvezi s finančnimi
sredstvi RZP – delnice in deleži« se nanaša na točko (a) 23. člena sklepa o
kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.02.
(61) Vrstica 1.2.1.2.03 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica »Popravek učinkov vrednotenja v
zvezi z naložbenimi nepremičninami« se nanaša na točko (c) 23. člena sklepa o
kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.12.
(62) Vrstica 1.2.1.2.04 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica »Popravek PP v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi« se nanaša na točko (b) 23. člena sklepa o
kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.14.
(63) Vrstica 1.2.1.6 – Hibridni
instrumenti in prednostne kumulativne delnice
Vrstica »Hibridni instrumenti in prednostne
kumulativne delnice« se nanaša na 25. in 27. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek hibridnih instrumentov, ne glede na omejitve iz drugega
odstavka 6. člena sklepa o kapitalu ter znesek vplačanih prednostnih
kumulativnih delnic po nominalni vrednosti. Postavka prednostnih kumulativnih
delnic se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I poveča za kapitalske
rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo
značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a)
prvega odstavka 20. člena sklepa o kapitalu.
(64) Vrstica 1.2.1.7 – Presežek
oslabitev in rezervacij po pristopu IRB
Vrstica »Presežek oslabitev in rezervacij
po pristopu IRB« se nanaša na 24. člen sklepa o kapitalu. Vnese se pozitivno
razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so
oblikovane skladno z MSRP ter zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v
skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, vendar največ v
višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po
pristopu IRB.
(65) Vrstica 1.2.2 – Vmesna vsota
IV
Vrstica »Vmesna vsota IV« predstavlja vsoto
postavk v vrsticah 1.2.2.2, 1.2.2.3 in 1.2.2.5.
(66) Vrstica 1.2.2.2 – Prednostne
kumulativne delnice s fiksnim donosom
Vrstica » Prednostne kumulativne delnice s
fiksnim donosom« se nanaša na 29. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese
znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom po nominalni
vrednosti, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu.
Postavka prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom se za ugotavljanje
višine dodatnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi
delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala
I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 20. člena
sklepa o kapitalu.
(67) Vrstica 1.2.2.3 – Podrejeni
dolg I
Vrstica »Podrejeni dolg I« se nanaša na 28.
člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese celoten znesek podrejenega dolga, ne
glede na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Če banka vključuje podrejeni dolg v dodatni kapital I z diskontom, se vnese znesek podrejenega dolga
z upoštevanjem diskonta.
(68) Vrstica 1.2.2.5 – (-)
Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Presežek posameznih
sestavin dodatnega kapitala I« se nanaša na omejitev iz točke (b) drugega
odstavka 6. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese presežek
iz postavke 1.2.2.2 in 1.2.2.3, kar predstavlja presežek
prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga I glede
na predpisano omejitev.
(69) Vrstica 1.2.3 – (-) Zmanjšanje
dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Zmanjšanje dodatnega
kapitala I« se nanaša na kategorijo v vrstici 1.2.3.1.
(70) Vrstica 1.2.3.1 – (-)
Presežek dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Presežek dodatnega
kapitala I » se nanaša na omejitev iz točke (a) drugega odstavka 6. člena sklepa
o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek presežka dodatnega
kapitala I nad predpisano omejitvijo.
(71) Vrstica 1.3 – (-) ODBITNE
POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA I
Vrstica "(-) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega
kapitala I" predstavlja vsoto postavk 1.3.1, 1.3.2, 1.3.3, 1.3.4,
1.3.5, 1.3.7, 1.3.8, 1.3.9 in 1.3.10 oziroma vsoto postavk 1.3.T1*
in 1.3.T2*.
(72) Vrstica 1.3.T1* – (-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala
Vrstica »(-) Odbitne postavke od
temeljnega kapitala« se nanaša na prvi odstavek 30. člena sklepa o kapitalu, v
katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega
odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.
(73) Vrstica 1.3.T2* – (-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I
Vrstica »(-) Odbitne postavke od
dodatnega kapitala I« se nanaša na prvi odstavek 30. člena sklepa o kapitalu, v
katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega
odstavka 30. člena sklepa o kapitalu.
(74) Vrstica 1.3.1 – (-) Naložbe v
druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično
presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
oziroma družbe za upravljanje
Vrstica »(-) Naložbe v druge
kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično
presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
oziroma družbe za upravljanje« se nanaša na točko (a) drugega odstavka 30.
člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten
znesek neposrednih naložb iz tega naslova.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani
podlagi se v to vrstico vključijo tudi naložbe bančne skupine v kapital
podrejenih oseb (finančne institucije, družbe za upravljanje, družbe za pomožne
storitve), ki so na podlagi 7. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru izključene
iz konsolidacije.
(75) Vrstica 1.3.2 – (-) Naložbe v
inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali
finančnih institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka pridobila več kot 10% osnovnega kapitala
Vrstica »(-) Naložbe v inovativne in
hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih
institucij ter družb za upravljanje, v katerih je banka pridobila več kot 10%
osnovnega kapitala« se nanaša na točko (b) drugega odstavka 30. člena sklepa o
kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega
naslova.
(76) Vrstica 1.3.3 – (-) Presežek
naložb v druge kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki
posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne
institucije oziroma družbe za upravljanje
Vrstica »(-) Presežek naložb v druge
kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki posamično ne
presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
oziroma družbe za upravljanje« se nanaša na točko (c) drugega odstavka 30.
člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek
naložb iz tega naslova.
(77) Vrstica 1.3.4 – (-) Udeležbe v
zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih
holdingih
Vrstica »(-) Udeležbe v
zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih
holdingih« se nanaša na točko (d) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu,
v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz
tega naslova.
(78) Vrstica 1.3.5 – (-) Naložbe v
finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali
zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena
Vrstica »(-) Naložbe v finančne
instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih
holdingov, v katerih je banka udeležena« se nanaša na točko (e) drugega
odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese
celoten znesek naložb iz tega naslova.
(79) Vrstica 1.3.7 – (-) Zneski
izpostavljenosti za pozicije v listinjenju
Vrstica »(-) Zneski izpostavljenosti
za pozicije v listinjenju« se nanaša na točko (g) drugega odstavka 30. člena
sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek
izpostavljenosti iz tega naslova.
(80) Vrstica 1.3.8 – (-)
Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz
naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB
Vrstica »(-) Primanjkljaj oslabitev
in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških
instrumentov po pristopu IRB« se nanaša na točko (f) drugega odstavka 30.
člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota
zneskov iz tega naslova.
(81) Vrstica 1.3.9 – (-) Preseganja
omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja
Vrstica »(-) Preseganja omejitev
naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja« se nanaša na
točko (j) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim
predznakom vnese znesek preseganj iz tega naslova.
(82) Vrstica 1.3.10 – (-) Prenesena
vrednost finančnih instrumentov, tujih valut in blaga
Vrstica »(-) Prenesena vrednost
finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga« se nanaša na točko (h) drugega
odstavka 30. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese
znesek iz tega naslova.
(83) Vrstica
1.4 – SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica »Skupaj temeljni kapital (za namen
kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk 1.1 in 1.3.T1*, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala ob upoštevanem
zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(84) Vrstica
1.5 – SKUPAJ DODATNI KAPITAL I (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica »Skupaj dodatni kapital I (za namen
kapitalske ustreznosti)« predstavlja vsoto postavk 1.2 in 1.3.T2*, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanem
zmanjšanju za odbitne postavke iz 30. člena sklepa o kapitalu.
(85) Vrstica
1.6 – DODATNI KAPITAL II (tržna tveganja)
Vrstica "Dodatni kapital II (tržna tveganja)"
predstavlja vsoto postavk 1.6.3, 1.6.5 in 1.6.7, v kateri
je izkazan znesek dodatnega kapitala II ob upoštevanju omejitev, kot je
opredeljeno v prvem odstavku 31. člena sklepa o kapitalu.
(86) Vrstica
1.6.3 – Podrejeni dolg II
Vrstica »Podrejeni dolg II« se nanaša na
32. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek podrejenega dolga, ne glede
na omejitve iz drugega odstavka 6. člena sklepa o kapitalu.
(87) Vrstica
1.6.5 – (-) Presežek podrejenega dolga II
Vrstica »(-) Presežek podrejenega
dolga II« se nanaša na omejitve iz točke (c) in (d) drugega odstavka 6. člena
sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek
podrejenega dolga II, nad predpisanimi omejitvami.
(88) Vrstica
1.6.7 – (-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II
Vrstica "(-) Neizkoriščeni
razpoložljivi dodatni kapital II" predstavlja večjega od zneskov (
1.6.3.+1.6.5-2.3; 0 ), v kateri je izkazan znesek neizkoriščenega dodatnega
kapitala II, kot razlika med podrejenim dolgom II (ob upoštevanju omejitev) ter
vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje
sprememb cen blaga. Če je razlika negativna, se vnese vrednost 0.
(89) Vrstica
1.8.2 – Bruto znesek podrejenega dolga I
Vrstica »Bruto znesek podrejenega dolga I«
se nanaša na 28. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celotna vrednost podrejenega
dolga, ne glede na omejitve in vključevanje v izračun kapitala z diskontom.
(90) Vrstica
1.8.3 – Minimalni osnovni kapital
Vrstica »Minimalni osnovni kapital« se
nanaša na 42. oziroma 382. člen ZBan-1, v katero se vnese najnižji znesek
osnovnega kapitala banke.
2.2. Poročilo o kapitalski zahtevi za
kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi
časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu
5. člen
2.2.1. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje
nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in
izročitve po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: CR SA)
(1) Banka, ki nima dovoljenja
Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako
kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 4. člena sklepa o
standardiziranem pristopu, razen za pozicije v listinjenju.
(2) Banka, ki ima dovoljenje Banke
Slovenije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako
kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o pristopu IRB,
za katero v skladu z določbami navedenega sklepa uporablja standardizirani
pristop, razen za pozicije v listinjenju.
(3) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(4) V polje "SA/IRB kategorija
izpostavljenosti" banka vnese naziv kategorije izpostavljenosti, naveden v
prvem stolpcu Tabele 1 iz 6. člena tega sklepa.
(5) V polje "Imenovane ECAI
in/ali ECA" banka vnese nazive vseh primernih ECAI in ECA, ki jih je v
skladu s prvim in drugim odstavkom 36. člena sklepa o standardiziranem pristopu
imenovala za kategorijo izpostavljenosti, katere naziv je vnesla v polje
"SA/IRB kategorija izpostavljenosti". Ne glede na prejšnji stavek se
to polje pri kategoriji izpostavljenosti "SA – izpostavljenosti do
institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno (2.1.1.1a.13)" pusti
prazno.
(6) Banka, ki nima dovoljenja Banke
Slovenije za uporabo pristopa IRB:
(a) posamezno izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od kapitala in za
katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve
za tržna tveganja, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje
"SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv SA kategorije
izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvrsti v skladu z
določbami 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu;
(b) posamezno izpostavljenost, za katero mora v skladu z drugo alinejo
točke (a) prvega odstavka 7. člena sklepa o tržnih tveganjih izračunavati
kapitalsko zahtevo zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve in/ali
kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, upošteva v tistem
obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija
izpostavljenosti" vnesla naziv SA kategorije izpostavljenosti, v katero se
razvršča nasprotna stranka.
(7) Banka, ki ima dovoljenje Banke
Slovenije za uporabo pristopa IRB:
(a) posamezno izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od kapitala in za
katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve
za tržna tveganja ter za katero v skladu z določbami sklepa o pristopu IRB uporablja
standardizirani pristop, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje
"SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv IRB kategorije
izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvrsti v skladu z
določbami sklepa o pristopu IRB;
(b) posamezno izpostavljenost, za katero mora v skladu z drugo alinejo
točke (a) prvega odstavka 7. člena sklepa o tržnih tveganjih izračunavati
kapitalsko zahtevo zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve in/ali
kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, upošteva v tistem
obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija
izpostavljenosti" vnesla naziv IRB kategorije izpostavljenosti, v katero
se razvršča nasprotna stranka.
(8) Obrazec CR SA vsebuje 22 stolpcev,
katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Originalna vrednost
izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev
V polje stolpca 1 in vrstice »SKUPAJ« se vnese vsota originalnih vrednosti posameznih izpostavljenosti iz kategorije
izpostavljenosti, navedene v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«, pri
čemer se upošteva naslednja pravila:
-
originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z
opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip
izpostavljenosti »Postavke sredstev«, je enaka vrednosti postavke sredstev brez
zmanjšanja za oblikovane oslabitve za zadevno postavko sredstev. Ne glede na
prejšnji stavek je originalna vrednost izpostavljenosti iz naslova zakupa enaka
diskontiranemu znesku najmanjše vsote plačil po zakupu. Kadar je
izpostavljenost preostala vrednost sredstva, danega v zakup, ki ni zavarovana s
primernim osebnim jamstvom, se originalna vrednost te izpostavljenosti izračuna
na naslednji način:
originalna
vrednost izpostavljenosti = 1/t*vrednost izpostavljenosti,
kjer je:
t število
let, večje ali enako 1 in najbližje številu celih let preostalega obdobja
zakupa;
-
originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z
opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip
izpostavljenosti "Zunajbilančne postavke", je enaka vrednosti
zunajbilančne postavke, na katero se izpostavljenost nanaša;
-
originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova posla začasne
prodaje oziroma odkupa, posla posoje oziroma izposoje vrednostnih
papirjev/blaga ali posla kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja, ki
ni predmet okvirnih pogodb o pobotu iz 9. in 10. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih, je enaka vrednosti posla ali vrednosti, izračunani po metodi notranjih
modelov iz odseka 5.3.5.1. sklepa o tržnih tveganjih;
-
originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova okvirne
pogodbe o pobotu iz 9. in 10. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih je enaka
polno prilagojeni vrednosti izpostavljenosti (E*), izračunani v skladu z 48. do
59. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih;
-
originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova posla z dolgim
rokom poravnave je vrednost izpostavljenosti, izračunana po eni izmed metod iz
oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih;
- originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz
naslova izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge I sklepa o tržnih
tveganjih je vrednost izpostavljenosti, izračunana po eni izmed metod iz
oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih;
-
originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova pogodbenega
pobota med različnimi kategorijami produktov iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih je vrednost izpostavljenosti, določena ob upoštevanju
določb iz 71. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Znesek, vnesen v polje
stolpca 1 in vrstice "SKUPAJ", se mora po posameznih vrsticah stolpca
1 razčleniti:
-
glede na tip izpostavljenosti (postavke sredstev, zunajbilančne
postavke, posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom
poravnave, izvedeni finančni instrumenti, pogodbeni pobot med različnimi
kategorijami produktov), kot je navedeno v devetem odstavku tega člena, in
-
glede na uteži tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200%,
druge uteži tveganja), kot je navedeno v devetem odstavku tega člena.
Stolpec 2 – Od tega: iz naslova
kreditnega tveganja nasprotne stranke (CRR)
Vnese se znesek originalnih vrednosti
izpostavljenosti iz stolpca 1, izračunanih v skladu z določbami oddelka 5.3
sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 3 – Oslabitve in rezervacije,
povezane z originalno izpostavljenostjo
Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in
rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke.
Stolpec 4 – Neto vrednost
izpostavljenosti
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki
se izračuna kot razlika med originalno vrednostjo izpostavljenosti iz stolpca 1
ter zneskom oslabitev in rezervacij iz stolpca 3.
Stolpci 5 do 10 – Kreditna zavarovanja z
učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci 5 do 10 se nanašajo na stvarna in
osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več
izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti, kot je določeno v odsekih
3.1.4.1 in 3.2.2.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma tako, da se utež
tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja, veljavno
za zavarovanje oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpca 5 in 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (GA)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih
zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost
zapadlosti, izračunana v skladu s 107. do 109. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih
(GA). Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 5 in prilagojena vrednost kreditnih
izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 6.
Stolpca 7 in 8 – Stvarna kreditna zavarovanja
Stolpca 7 in 8 se nanašata na stvarna kreditna zavarovanja (brez okvirnih pogodb o pobotu, katerih učinki so
upoštevani že pri originalni vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 1). Kreditni
zapisi in bilančni pobot se v skladu s 45. in 46. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami. Banka, ki pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu
uporablja za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem enostavno
metodo iz odseka 3.1.4.1 sklepa o kreditnih zavarovanjih, v stolpec 7
vnese vrednost finančnega premoženja. Banka, ki pri izračunu kapitalske zahteve
za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu uporablja za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem razvito metodo iz odseka 3.1.4.2 sklepa o
kreditnih zavarovanjih, stolpca 7 ne izpolnjuje. V stolpec 8 se vnese
vrednost drugih stvarnih kreditnih zavarovanj, kot so opredeljena v
pododdelku 3.1.7 sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpca 9 in 10 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 9 – Celotni odlivi
Vnese se vsota
odlivov – tj. vsota tistih delov od neto vrednosti izpostavljenosti iz stolpca
4, ki so zavarovani s stvarnimi ali osebnimi kreditnimi zavarovanji iz stolpca
5 do 8. Če se izdajatelj stvarnega kreditnega zavarovanja ali dajalec osebnega
kreditnega zavarovanja v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu
ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvršča v isto kategorijo
izpostavljenosti kot dolžnik, se mora posamezni odliv prikazati kot priliv v
stolpcu 10 istega obrazca CR SA, pri čemer se upošteva tip izpostavljenosti in
utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu kreditnemu zavarovanju. Če se
izdajatelj stvarnega kreditnega zavarovanja ali dajalec osebnega kreditnega
zavarovanja v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17.
členom sklepa o pristopu IRB ne razvršča v isto kategorijo izpostavljenosti kot
dolžnik, se mora posamezni odliv prikazati v ustreznem stolpcu drugega obrazca
s predpono CR.
Stolpec 10 – Celotni prilivi
V polje stolpca 10 in vrstice »SKUPAJ« se vnese vsota odlivov iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA in odlivov iz
drugih obrazcev s predpono CR, ki so nastali zaradi upoštevanja učinkov
stvarnih ali osebnih kreditnih zavarovanj (iz 64., 107. in 108. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih), kjer se instrumenti zavarovanja (v primeru
stvarnih kreditnih zavarovanj) oziroma dajalci zavarovanja (v primeru osebnih
kreditnih zavarovanj) v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu
ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvrščajo v kategorijo izpostavljenosti,
navedeno v polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«.
Pri razčlenitvi zneska, vnesenega v polje
stolpca 10 in vrstice »SKUPAJ«, po posameznih vrsticah stolpca 10 (oziroma pri
vnosu posameznega priliva v stolpec 10, ki je nastal zaradi odliva iz stolpca 9
zadevnega obrazca CR SA ali zaradi odliva iz drugega obrazca s predpono CR) se
upošteva:
-
tip izpostavljenosti, ki je zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim
zavarovanjem, kjer se instrument zavarovanja (v primeru stvarnih kreditnih
zavarovanj) oziroma dajalec zavarovanja (v primeru osebnih kreditnih
zavarovanj) v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17.
členom sklepa o pristopu IRB razvršča v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v
polju »SA/IRB kategorija izpostavljenosti«, in
-
utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu
kreditnemu zavarovanju.
Stolpec 11 – Neto izpostavljenost po
upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in pred uporabo konverzijskih
faktorjev
Vnese se znesek izpostavljenosti po
upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom
zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto
vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 4 odštejejo celotni odlivi iz naslova
kreditnih zavarovanj iz stolpca 9 in prištejejo celotni prilivi iz naslova
kreditnih zavarovanj iz stolpca 10.
Stolpci 12 do 14 – Kreditna zavarovanja,
ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: Razvita metoda za zavarovanje s
finančnim premoženjem
Stolpci 12 do 14 se nanašajo na izračun
prilagojene vrednosti izpostavljenosti in stvarnega kreditnega zavarovanja,
izračunane po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim
premoženjem, kot je opredeljena v odseku 3.1.4.2 sklepa o kreditnih
zavarovanjih.
Stolpec 12 – Vrednost prilagoditve za
nestanovitnost izpostavljenosti
Vnese se vrednost prilagoditve za
nestanovitnost izpostavljenosti, izračunana po formuli (EVA – E) = E
× HE v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 13 – Zavarovanje s finančnim
premoženjem: Prilagojena vrednost (CVAM)
Vnese se prilagojena vrednost zavarovanja s
finančnim premoženjem, izračunana v skladu s 115. členom sklepa o kreditnih
zavarovanjih oziroma po formuli CVAM = C × (1-HC-HFX)
× (t-t*)/(T-t*). Pri poslih, vključenih v trgovalno knjigo, se v skladu s
četrtim odstavkom 46. člena sklepa o tržnih tveganjih kot primerno zavarovanje
upoštevajo tudi finančni instrumenti in blago, ki niso navedeni v 12. in 13. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 14 – Prilagoditve za
nestanovitnost in zapadlost
Izračunava/vnese se prilagoditve za
nestanovitnost in za neusklajenost zapadlosti v skladu s 66., 67. in 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli (CVAM – C) = C ×
[(1-HC-HFX)×(t-t*)/(T-t*) – 1], kjer se vpliv prilagoditve
za nestanovitnost izračuna po formuli (CVA – C) = C × [(1-HC-HFX)
– 1], vpliv prilagoditve za neusklajenost zapadlosti pa po formuli (CVAM
– CVA) = C × [(1-HC-HFX)×(t-t*)/(T-t*) – 1].
Stolpec 15 – Polno prilagojena vrednost
izpostavljenosti (E*)
Vnese se polno prilagojena vrednost
izpostavljenosti, ki upošteva nestanovitnost izpostavljenosti in učinke
zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s 60., 69. in 87. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in se izračuna tako, da se znesku v stolpcu 11
prišteje znesek iz stolpca 12 in odšteje znesek iz stolpca 13.
Stolpci 16 do 19 – Razvrstitev polno
prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje
V stolpec 0% se vnese vrednost
zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o
standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z zelo nizkim
tveganjem.
V stolpec 20% se vnese vrednost
zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o
standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z nizkim
tveganjem.
V stolpec 50% se vnese vrednost
zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o
standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke s srednjim
tveganjem.
V stolpec 100% se vnese vrednost zunajbilančnih
postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem
pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z visokim tveganjem.
Stolpec 20 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti po
upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih faktorjev oziroma
odstotkov iz prvega odstavka 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu. Pri
zunajbilančnih postavkah se tako od zneska v stolpcu 15 odšteje celotni znesek
iz stolpca 16, 80% zneska iz stolpca 17 in 50% zneska iz stolpca 18, za ostale tipe izpostavljenosti pa je znesek v stolpcu 20 enak znesku v stolpcu 15.
Stolpec 21 – Tveganjem prilagojen znesek
izpostavljenosti
Vrednostim izpostavljenosti iz stolpca 20
se dodeli utež tveganja v skladu s 5. členom sklepa o standardiziranem pristopu
ali v skladu z drugo alinejo točke (b) petega in devetega odstavka 16. člena
sklepa o pristopu IRB. Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti po
posameznih tipih izpostavljenosti oziroma po posameznih razredih uteži tveganja
je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti z ustreznimi utežmi znotraj
določenega tipa izpostavljenosti oziroma razreda uteži tveganja.
Stolpec 22 – Kapitalska zahteva za
kreditno tveganje
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se
izračuna tako, da se znesek iz stolpca 21 pomnoži z 8%.
(9) Obrazec CR SA vsebuje vrstice,
katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
V vrstici "SKUPAJ" banka poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, ki predstavlja seštevek zneskov vrstic po
posameznih stolpcih glede na tip izpostavljenosti ali glede na uteži tveganja.
RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI
GLEDE NA TIP IZPOSTAVLJENOSTI:
Znesek skupne originalne vrednosti
izpostavljenosti iz polja v stolpcu 1 in vrstici "SKUPAJ" se razčleni glede na tip izpostavljenosti in se prikaže ločeno po posameznih vrsticah,
kot sledi:
-
Postavke sredstev
Postavke sredstev, ki niso vključene v
nobenega od ostalih tipov izpostavljenosti.
-
Zunajbilančne postavke
Zunajbilančne postavke iz Priloge II sklepa
o standardiziranem pristopu, ki se ne nanašajo na posle financiranja
vrednostnih papirjev, posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet
pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov.
-
Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom
poravnave
Posli začasne prodaje oziroma odkupa in
posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posli
kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja ter posli z dolgim rokom
poravnave, kot so opredeljeni v 2. členu sklepa o standardiziranem pristopu.
-
Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti iz Priloge I
sklepa o tržnih tveganjih.
-
Pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov (Contractual
cross product netting)
Pogodbe o pobotu in novaciji, kot so
opredeljene in pod pogoji iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih in ki
se jih ne more uvrstiti v tip izpostavljenosti "Izvedeni finančni
instrumenti" ali "Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z
dolgim rokom poravnave".
RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI
GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
Znesek skupne originalne vrednosti izpostavljenosti iz polja
v stolpcu 1 in vrstici "SKUPAJ" se razčleni glede uteži tveganja iz
drugega poglavja sklepa o standardiziranem pristopu, iz drugega odstavka 101.
člena sklepa o kreditnih zavarovanjih in iz druge alineje točke (b) petega in
devetega odstavka 16. člena sklepa o pristopu IRB ter se prikaže ločeno po
posameznih utežeh tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 70%, 75%, 100%, 150%, 200%,
druge uteži tveganja). Kadar je izpostavljenost preostala vrednost sredstva,
danega v zakup, se originalna vrednost te izpostavljenosti prikaže pri uteži
tveganja 100%.
Zapadle postavke
Zapadle postavke, kot so opredeljene v 7.
točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
Brez bonitetne ocene imenovane zunanje
bonitetne institucije
Neocenjene izpostavljenosti, kot so
opredeljene v 14. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o
standardiziranem pristopu.
Zavarovano s poslovnimi nepremičninami
Deli izpostavljenosti, zavarovani s
poslovnimi nepremičninami, ki se jim dodeli utež tveganja 50% v skladu s prvim
in drugim stavkom četrtega odstavka 25. člena sklepa o standardiziranem
pristopu.
Zavarovano z nepremičninami
Deli izpostavljenosti, zavarovani z
nepremičninami, ki se jim dodeli utež tveganja 100% v skladu s točko (a) prvega
odstavka 23. in 25. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
6. člen
2.2.2. Povezava obrazcev CR SA z
obrazcem CA
Polje v stolpcu 22 in vrstici "SKUPAJ" posameznega obrazca CR SA predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za
kategorijo izpostavljenosti, katere naziv je v skladu s četrtim odstavkom 5.
člena tega sklepa naveden v polju "SA/IRB kategorija
izpostavljenosti". Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v
obrazcu CA, kot je prikazano v tretjem stolpcu Tabele 1 tega člena.
Tabela 1
Kategorije izpostavljenosti
|
Polje v obrazcu
CR SA
|
Vrstica v obrazcu
CA
|
SA kategorije izpostavljenosti brez pozicij v listinjenju:
|
|
2.1.1.1a
|
SA – izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do
centralnih bank (2.1.1.1a.01)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.01
|
SA – izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni
držav (2.1.1.1a.02)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.02
|
SA – izpostavljenosti do oseb javnega sektorja (2.1.1.1a.03)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.03
|
SA – izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank
(2.1.1.1a.04)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.04
|
SA – izpostavljenosti do mednarodnih organizacij
(2.1.1.1a.05)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.05
|
SA – izpostavljenosti do institucij (2.1.1.1a.06)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.06
|
SA – izpostavljenosti do podjetij (2.1.1.1a.07)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.07
|
SA – izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
(2.1.1.1a.08)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.08
|
SA – izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami
(2.1.1.1a.09)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.09
|
SA – zapadle postavke (2.1.1.1a.10)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.10
|
SA – regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti (2.1.1.1a.11)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.11
|
SA – izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice
(2.1.1.1a.12)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.12
|
SA – izpostavljenosti do institucij ali podjetij s
kratkoročno bonitetno oceno (2.1.1.1a.13)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.13
|
SA – izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske
sklade (2.1.1.1a.14)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.14
|
SA – ostale izpostavljenosti (2.1.1.1a.15)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1a.15
|
IRB kategorije izpostavljenosti brez pozicij v listinjenju:
|
|
2.1.1.1b
|
IRB – izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in
centralnih bank (2.1.1.1b.01)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1b.01
|
IRB – izpostavljenosti do institucij (2.1.1.1b.02)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1b.02
|
IRB – izpostavljenosti do podjetij (2.1.1.1b.03)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1b.03
|
IRB – izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
(2.1.1.1b.04)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1b.04
|
IRB – izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov
(2.1.1.1b.05)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1b.05
|
IRB – druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti
(2.1.1.1b.06)
|
Vrstica SKUPAJ, stolpec 22
|
2.1.1.1b.06
|
2.3. Poročilo o kapitalski zahtevi za
kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi
časovne neusklajenosti plačila in izročitve po pristopu na podlagi notranjih
bonitetnih sistemov
7. člen
2.3.1. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje
nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in
izročitve po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju:
CR IRB)
(1) Banka mora izpolniti obrazec CR
IRB za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o
pristopu IRB, za katero uporablja pristop IRB, razen za kategorijo
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in pozicij v listinjenju.
Kategorija izpostavljenosti, za katero poroča, se navede v polju "IRB
kategorija izpostavljenosti".
(2) Banka, ki uporablja lastne ocene
LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti do enot centralnih ravni držav in
centralnih bank, do institucij, do podjetij in iz naslova bančništva na drobno,
mora v polju "Lastne ocene LGD (in CF)" navesti DA oziroma NE, če ne
uporablja lastnih ocen LGD (in CF). V kolikor banka uporablja lastne ocene LGD
(in CF) in nadzorniško določene ocene LGD (in CF), mora zagotoviti ločena
poročila po posameznih kategorijah in/ali skupinah izpostavljenostih, posebej
za lastne ocene in posebej za nadzorniško določene ocene LGD (in CF).
(3) Za izpostavljenosti in/ali
kategorije izpostavljenosti, ki so stalno izvzete iz pristopa IRB, mora banka uporabljati pravila za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem
pristopu, kar vključuje tudi poročanje teh izpostavljenosti in/ali kategorij
izpostavljenosti v skladu z obrazcem CR SA.
(4) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Kadar banka uporablja veliko
število bonitetnih razredov ali skupin lahko, če predhodno obvesti Banko Slovenije,
poroča po manjšem številu bonitetnih razredov ali skupin (npr. združi posamezne
bonitetne razrede ali skupine).
(6) Obrazec CR IRB vsebuje 27
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem
Stolpec "Notranji bonitetni
sistem" se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek
19. člena sklepa o pristopu IRB.
Če banka uporablja en bonitetni sistem ali
enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne
razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če banka uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni
razredi dolžnikov in/ali skupin razvrstiti tako, da so bonitetni razredi
dolžnikov in/ali skupin urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po
bonitetnem razredu in/ali skupini.
Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih
povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.
Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih
in/ali skupinah (%)
V stolpec 1 se za vsak posamezen bonitetni
razred in/ali skupino vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu
razredu dolžnika in/ali skupini v skladu s 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB.
V vrstico "Skupaj" se vnese z
izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za kategorijo izpostavljenosti, po
kateri se poroča. V vrstice "postavke sredstev", "zunajbilančne
postavke", "posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim
rokom poravnave", "izvedeni finančni instrumenti",
"pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov",
"izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede ali skupine: skupaj"
in "tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj
" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsako
navedeno vrstico.
Stolpec 2 – Originalna vrednost
izpostavljenosti pred uporabo CF
Vnese se vrednost izpostavljenosti brez
upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij, CF in učinkov kreditnih
zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o
pobotu, katerih izračun učinkov je opredeljen v sklepu o kreditnih
zavarovanjih.
Natančnejši način izračunavanja vrednosti
izpostavljenosti je opredeljen v 14. členu, prvem odstavku 79. člena ter
121. členu sklepa o pristopu IRB, pri čemer se:
-
učinek bilančnega pobota kreditov in depozitov (tretji odstavek 14 člena
sklepa o pristopu IRB), prikaže ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje;
-
uporaba CF (osmi do enajsti odstavek 14. člena sklepa o pristopu IRB)
prikaže ločeno;
-
pri poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom
poravnave, pogodbenem pobotu med različnimi kategorijami produktov ter
izvedenih finančnih instrumentih, originalna vrednost izpostavljenosti izračuna
po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega
neplačila, se razvrstijo skladno z oceno PD dolžnika.
Stolpec 3 – Od tega: iz naslova
kreditnega tveganja nasprotne stranke
Pri izvedenih finančnih instrumentih iz
Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, poslih financiranja vrednostnih papirjev
in poslih z dolgim rokom poravnave se originalna vrednost izpostavljenosti
izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpci 4 do 8 – Kreditna zavarovanja z
učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci od 4 do 8 se nanašajo na osebna in
stvarna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več
izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. V stolpce od 4 do 6 se vnesejo
zneski osebnih in stvarnih kreditnih zavarovanj. Skupna vrednost zavarovanja,
ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 7 in 8 (celotni odlivi, celotni prilivi).
OSEBNA KREDITNA ZAVAROVANJA
Stolpec 4 – Osebna jamstva
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (GA) v skladu s 110. členom
sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev
osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki osebnega jamstva odražajo v oceni LGD, se vnese
nominalna vrednost osebnega jamstva v stolpcu 13.
Stolpec 5 – Kreditni izvedeni finančni
instrumenti
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta
(GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob
upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v
skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki kreditnega izvedenega
finančnega instrumenta odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta v stolpcu 14.
DRUGA STVARNA KREDITNA ZAVAROVANJA
Stolpec 6 – Druga stvarna kreditna
zavarovanja
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do
102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja
upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Če se učinki drugega stvarnega kreditnega
zavarovanja odražajo v oceni LGD, se vnese vrednost drugega stvarnega
kreditnega zavarovanja v stolpcu 15.
Stolpca 7 in 8 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpca "Zamenjava izpostavljenosti
zaradi kreditnega zavarovanja" se nanašata na prvi in drugi odstavek 110.
člena sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 53. člena in
tretji odstavek 103. člena sklepa o pristopu IRB.
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), za zavarovani del izpostavljenosti upošteva PD dajalca osebnega kreditnega
zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava
po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz
pristopa IRB ali postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca
"Celotni odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni
prilivi".
V primeru, da je osnovna izpostavljenost,
ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi
stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z osebnim
kreditnim zavarovanjem, pri čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po
pristopu IRB, se zavarovani del izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca
"Celotni odlivi" prenese v stolpec "Celotni prilivi" v
obrazcu CR IRB.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene
PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja pridobljena s tako prilagojenim PD ali
LGD ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne
izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva.
Stolpca 7, 8 – Celotni odlivi, Celotni
prilivi
Stolpec "Celotni odlivi" je enak
vsoti četrtega, petega in šestega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu
originalne izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije
izpostavljenosti dolžnika in kadar je primerno, od uteži tveganja ali
bonitetnega razreda dolžnika in/ali skupine.
Stolpec "Celotni prilivi" je enak
vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se
prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanja, in če je
primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika in/ali
skupine.
Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi
znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi
dolžnikov in/ali skupin, med utežmi tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih,
in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda in/ali skupine ali
znotraj iste uteži tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih.
Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti po
upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF
Vnese se znesek originalne vrednosti
izpostavljenosti pred uporabo CF iz 2. stolpca, zmanjšan za vrednost odlivov iz
7. stolpca in povečan za vrednost prilivov iz 8. stolpca. Rezultat je znesek
izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave
in pred uporabo CF.
Stolpca 10 in 12 – Od tega: zunajbilančne postavke
V stolpec 10 se vnese vrednost
zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca
9, pred uporabo CF. V stolpec 12 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki
so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 11, po uporabi CF.
Stolpec 11 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki je
enaka vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 9, pomnoženi z ustreznim CF.
Stolpci 13 do 19 – Kreditna zavarovanja,
ki se upoštevajo v oceni LGD (brez upoštevanja dvojnega neplačila)
V stolpcih se ne upoštevajo učinki
kreditnih zavarovanj, ki so že bili upoštevani v stolpcih od 4 do 8.
Stolpci od 13 do 19 se nanašajo na 88., 95. in 99. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 54. člena in drugi odstavek
104. člena sklepa o pristopu IRB za osebna kreditna zavarovanja ter
četrti in osmi odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB za stvarna kreditna
zavarovanja.
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), mora izračunati LGD v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene
PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja, pridobljena s tako prilagojenim PD ali
LGD, ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne
izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva. Pri priznavanju učinkov
stvarnih kreditnih zavarovanj, mora banka upoštevati minimalne zahteve za
lastne ocene LGD glede zavarovanja s premoženjem.
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE
Stolpec 13 – Osebna jamstva
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (GA) v skladu s 110. členom
sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev
osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost osebnega jamstva, ki se ne
odraža v oceni PD.
Stolpec 14 – Kreditni izvedeni finančni
instrumenti
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta
(GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob
upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v
skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se ne odraža v oceni PD.
STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
Stolpec 15 – Drugo stvarno kreditno
zavarovanje
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do
102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja
upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se zgolj nominalna vrednost drugega stvarnega
kreditnega zavarovanja, ki se ne odraža v oceni PD.
Stolpec 16 – Primerno zavarovanje s
finančnim premoženjem
Za transakcije trgovalne knjige primerno
zavarovanje s finančnim premoženjem vključuje finančne instrumente in blago,
kot so opredeljeni v četrtem odstavku 46. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Kreditni zapisi in bilančni pobot se pri izračunu učinkov na zmanjševanje
kreditnega tveganja obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami pri banki.
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), v stolpec vnese znesek CVAM, ki je nestanovitnosti prilagojena vrednost
zavarovanja s finančnim premoženjem (CVA), dodatno prilagojena
zaradi neusklajenosti zapadlosti, kot je določeno v 12., 13. in 69. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), upošteva zavarovanje s finančnim premoženjem v svojih ocenah LGD. V
stolpec se vnese ocenjena tržna vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem v
skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpci 17 do 19 – Ostalo primerno
zavarovanje s premoženjem
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), mora upoštevati primernost in vrednotenje zavarovanja s premoženjem v
skladu z drugim odstavkom 11. člena, 16. členom, prvim odstavkom 18. člena, 20.
členom, 22. členom in 89. do 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), upošteva ostalo primerno zavarovanje s premoženjem v svojih ocenah LGD v
skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB. Upoštevajo
se tudi ostala zavarovanja s premoženjem, ki so upoštevana v oceni LGD, kolikor
izpolnjujejo minimalne zahteve v okviru drugega poglavja sklepa o kreditnih
zavarovanjih.
Stolpec 17 – Nepremičnine
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z nepremičninami v skladu s
16. in 89. do 92. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno
zavarovanje z nepremičninami se šteje tudi zakup nepremičnin (22. člen sklepa o
kreditnih zavarovanjih). Vnese se vrednost nepremičnin, vključno z vrednostjo
zakupljenih nepremičnin.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z nepremičninami v skladu s
četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 18 – Premičnine
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja s premičninami v skladu z 20. in 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje s premičninami se šteje
tudi zakup premičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se tržna
vrednost premičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih premičnin.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja s premičninami v skladu s
četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 19 – Denarne terjatve
Banka, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in
CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z denarnimi terjatvami v
skladu z 18. in 93. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se nominalni
znesek denarnih terjatev.
Banka, ki uporablja lastne ocene LGD (in
CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu
s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 20 – Izpostavljenosti, ki so
predmet dvojnega neplačila: Osebno kreditno zavarovanje
Vnese se nominalna vrednost osebnega
jamstva in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki pokrivajo
izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila ter izpolnjujejo pogoje iz 31. in 42. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 21 – Z izpostavljenostjo tehtana
povprečna ocena LGD (%)
Vnese se z vrednostjo izpostavljenosti
tehtana povprečna ocena LGD v odstotkih, v kateri so upoštevani vsi učinki
kreditnih zavarovanj na zmanjšanje kreditnega tveganja. Banka mora za
izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, upoštevati LGD v skladu s
petim odstavkom 54. člena, za neplačane izpostavljenosti pa deveti odstavek 33.
člena sklepa o pristopu IRB.
Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih
povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.
Stolpec 22 – Z izpostavljenostjo tehtana
povprečna zapadlost (v dnevih)
Vnese se z izpostavljenostjo tehtana
povprečna zapadlost v dnevih v skladu s 55. in 86. členom sklepa o pristopu IRB.
Pri izračunu z izpostavljenostjo tehtanih
povprečij, se upošteva vrednost izpostavljenosti iz Stolpca 11.
Stolpec 23 –Tveganjem prilagojena
vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu z drugim odstavkom 51. člena ter
prvim do petim odstavkom 52. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti
do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij
oziroma izračunana v skladu s prvim odstavkom 102. člena sklepa o pristopu IRB
za kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.
Stolpec 24 – Kapitalska zahteva
Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se
znesek iz stolpca 23 pomnoži z 8%.
Stolpec 25 – Znesek pričakovane izgube
Vnese se znesek pričakovane izgube v skladu
z točko (o) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, ki opredeljuje
pričakovano izgubo ter v skladu s 57., 63., 88., 106., 129. ter 143. do 145.
členom sklepa o pristopu IRB, ki opredeljujejo izračun pričakovane izgube.
Stolpec 26 – Oslabitve in rezervacije
Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in
rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa
o pristopu IRB.
Stolpec 27 – Število dolžnikov
Vnese se število dolžnikov po posameznih
vrstah izpostavljenosti in bonitetnih razredih ali skupinah v skladu s prvim in
tretjim odstavkom 43. člena ter 92. členom sklepa o pristopu IRB.
(7) Obrazec CR IRB vsebuje vrstice,
katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
V vrstici "Skupaj" banka poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, pri čemer se skupni znesek razčleni po:
a.) tipih izpostavljenosti;
- postavke sredstev,
- zunajbilančne postavke,
- posli financiranja vrednostnih
papirjev in posli z dolgim rokom poravnave,
- izvedeni finančni instrumenti,
- pogodbeni pobot med različnimi
kategorijami produktov,
b.) bonitetnih razredih dolžnikov in/ali skupin.
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj"
morajo biti enake seštevku po posameznih tipih izpostavljenosti.
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj"
morajo biti enake seštevku vrstic:
-
izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine:
skupaj;
-
posebni kreditni aranžmaji z nadzorniško določenimi utežmi tveganja:
skupaj (če banka poroča po kategoriji izpostavljenosti do podjetij);
-
izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila
in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem
pristopu ali utež tveganja 100%: skupaj;
-
tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj.
POSTAVKE SREDSTEV
Postavke sredstev, ki se ne upoštevajo pri
izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, in niso vključene v nobeno od
ostalih vrst izpostavljenosti (iz točke (a)).
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE
Zunajbilančne postavke, ki se ne upoštevajo
pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razen postavk, ki se
nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev in posle z dolgim rokom
poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi
kategorijami produktov.
POSLI FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
IN POSLI Z DOLGIM ROKOM PORAVNAVE
Vrstica se nanaša na točke (j) do (m)
prvega odstavka 2. člena (posli začasne prodaje/začasnega odkupa in posli
posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga), točko (i) drugega odstavka 2.
člena (posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja) sklepa o tržnih
tveganjih, ki opredeljuje posle za financiranje vrednostnih papirjev ter točko
(h) drugega odstavka 2. člena sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle z
dolgim rokom poravnave.
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica se nanaša na Prilogo I sklepa o tržnih
tveganjih.
POGODBENI POBOT MED RAZLIČNIMI
KATEGORIJAMI PRODUKTOV
Vrstica se nanaša na 69. in 70. člen sklepa o tržnih tveganjih.
IZPOSTAVLJENOSTI RAZVRŠČENE V BONITETNI
RAZRED DOLŽNIKA ALI SKUPINO
Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42.
člena in drugi odstavek 91. člena sklepa o pristopu IRB.
Izpostavljenostim iz naslova odkupljenih
denarnih terjatev se vrednost izpostavljenosti določi v skladu s prvim
odstavkom 79. člena in 121. členom sklepa o pristopu IRB. Izpostavljenosti, ki
so predmet tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, se ne
poročajo po bonitetnih razredih ali skupinah, temveč se njihovi zneski ločeno
vnesejo v vrstico »Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev:
skupaj«.
POSEBNI KREDITNI ARANŽMAJI Z NADZORNIŠKO
DOLOČENIMI UTEŽMI TVEGANJA
Vrstice se izpolnjujejo samo pri kategoriji
izpostavljenosti do podjetij in se nanašajo na drugi do četrti odstavek 62.
člena sklepa o pristopu IRB. Vnesejo se vrednosti po posameznih stolpcih glede
na ustrezno utež tveganja.
OD TEGA: V BONITETNEM RAZREDU 1
Vnese se vrednosti po posameznih stolpcih
za tiste izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev v bonitetnem
razredu 1, ki so tehtane z ugodnejšo utežjo tveganja (s 50% namesto s 70%).
IZPOSTAVLJENOSTI, KI SO NASTALE ZARADI
ČASOVNIH NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE TER ZA KATERE SE UPORABLJA UTEŽ
TVEGANJA PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU ALI UTEŽ TVEGANJA 100% TER OSTALE
IZPOSTAVLJENOSTI ZA KATERE SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA
Izpostavljenosti, ki so nastale zaradi
časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež
tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%, se nanašajo na
zadnji stavek drugega odstavka in tretji odstavek 44. člena sklepa o tržnih
tveganjih.
Ostale izpostavljenosti, za katere se
uporabljajo uteži tveganja, vključujejo izpostavljenosti iz naslova neocenjenih
kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi n-tega neplačila, kot so
opredeljene v osmem odstavku 52. člena sklepa o pristopu IRB ter katerokoli
izpostavljenost za katero se uporabljajo uteži tveganja in ni vključena v
nobeno drugo vrstico v obrazcu CR IRB.
TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI
ODKUPLJENIH DENARNIH TERJATEV: SKUPAJ
Vrstica se nanaša na točko (h) prvega
odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, kjer je to tveganje opredeljeno ter 83. in 125. člen sklepa o pristopu IRB, kjer je opredeljen izračun uteži tveganja.
8. člen
2.3.2. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova lastniških
instrumentov po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v
nadaljevanju: CR EQU IRB)
(1) Banka mora izpolniti
obrazec CR EQU IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških
instrumentov, za katero uporablja pristop IRB.
(2) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(3) Obrazec CR EQU IRB vsebuje 15
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem
Stolpec 1 se nanaša na sedmi odstavek 13.
člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.
Če banka uporablja en bonitetni sistem ali
enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne
razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če banka uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo
bonitetni razredi dolžnikov razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov
urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu.
Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih
(%)
Stolpec se izpolnjuje samo, kadar se
uporablja pristop PD/LGD. Za vsak posamezen bonitetni razred se vnese ocena PD,
ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika v skladu z 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB, pri čemer se morajo upoštevati minimalne vrednosti PD pri
kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz 135. člena istega sklepa. V vrstico
"Pristop PD/LGD: skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana
povprečna ocena PD za vsak bonitetni razred dolžnika.
Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti
pred uporabo CF
Vnese se originalna vrednost
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred uporabo CF, ki je pri
PD/LGD pristopu in pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja enaka njihovi
knjigovodski vrednosti. Pri pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja, se
upošteva še drugi odstavek 133. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpci 3 do 6 – Kreditna zavarovanja z
učinkom zamenjave na izpostavljenost
Banka lahko za izpostavljenosti iz naslova
lastniških instrumentov prizna učinke osebnega kreditnega zavarovanja v skladu
s pravili iz sklepa o kreditnih zavarovanjih. Stolpca 3 in 4 se nanašata na osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več
izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. Vrednost zavarovanja, ki je
predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 5 in 6 (celotni odlivi, celotni prilivi).
Stolpca 3 in 4 – Osebna kreditna zavarovanja
Vnese se prilagojeno vrednost osebnega
kreditnega zavarovanja (GA) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih
in tretjim odstavkom 133. člena, tretjim odstavkom 134. člena in drugim
odstavkom 138. člena sklepa o pristopu IRB. Ločeno se prikaže prilagojena
vrednost osebnih jamstev v stolpcu 3 in
prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v
stolpcu 4.
Stolpca 5 in 6 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpca 5 in 6 se nanašata na prvi in drugi odstavek 110. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih. Za
zavarovani del izpostavljenosti se upošteva PD dajalca osebnega kreditnega
zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava
po standardiziranem pristopu na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali
postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca "Celotni
odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni prilivi".
V primeru, da je osnovna izpostavljenost,
ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi
stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z lastniškimi
instrumenti v okviru primernih oblik zavarovanja s finančnim premoženjem, pri
čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po pristopu IRB, se zavarovani del
izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca "Celotni odlivi" prenese
v stolpec "Celotni prilivi" v obrazcu CR EQU IRB.
Stolpca 5, 6 – Celotni odlivi, Celotni
prilivi
Stolpec "Celotni odlivi" je enak
vsoti tretjega in četrtega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu originalne
izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije izpostavljenosti
dolžnika, in kadar je primerno, od uteži tveganja ali bonitetnega razreda
dolžnika.
Stolpec "Celotni prilivi" je enak
vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se
prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanja, in če je
primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika.
Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi
znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi
dolžnikov (pristop PD/LGD), med utežmi tveganja (pristop enostavnih uteži
tveganja), in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda ali znotraj
iste uteži tveganja.
Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki
vključuje:
-
po pristopu PD/LGD knjigovodsko vrednost ter učinke osebnih kreditnih
zavarovanj iz tretjega odstavka 134. člena sklepa o pristopu IRB;
-
po pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja knjigovodsko vrednost,
pozicije iz drugega odstavka 133. člena sklepa o pristopu IRB ter učinke
osebnih kreditnih zavarovanj iz tretjega odstavka 133. člena sklepa o pristopu
IRB.
Stolpec 10 – Od tega: zunajbilančne
postavke
V stolpec 10 se vnese vrednost
zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca
9.
Stolpec 11 – Z izpostavljenostjo tehtana
povprečna ocena LGD (%)
Stolpec se nanaša samo na izračun
kapitalske zahteve po pristopu PD/LGD. Vnese se z izpostavljenostjo tehtana
povprečna ocena LGD v odstotkih v skladu s 136. členom sklepa o pristopu IRB.
Vrednosti LGD so dane in znašajo 65% za izpostavljenosti iz naslova naložb v
kapital nejavnih družb, ki so dovolj razpršene in 90% za vse druge
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.
Stolpec 12 – Tveganjem prilagojena
vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih
zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu s 133., 134. ter prvim odstavkom
138. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 13 – Kapitalska zahteva
Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se
znesek iz stolpca 12 pomnoži z 8%.
Stolpec 14 – Znesek pričakovane izgube
Vnese se znesek pričakovane izgube,
izračunane po pristopu enostavnih uteži tveganja in po pristopu PD/LGD v skladu
s 143. in 144. členom sklepa o pristopu IRB. Znesek pričakovane izgube, kjer se
tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti izračunajo s pristopom notranjih
modelov, znašajo nič.
Stolpec 15 – Oslabitve in rezervacije
Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in
rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa
o pristopu IRB.
(4) Obrazec CR EQU IRB vsebuje
vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj"
morajo biti enake skupnemu seštevku po bonitetnih razredih instrumentov, če banka uporablja pristop PD/LGD, po utežeh tveganja, če banka uporablja pristop enostavnih uteži
tveganja ter po pristopu notranjih modelov, če ga banka uporablja.
PRISTOP PD/LGD
Vrstica se nanaša na 134. člen sklepa o
pristopu IRB.
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKOV
Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42.
člena sklepa o pristopu IRB.
PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA
Vrstica se nanaša na 133. člen sklepa o
pristopu IRB.
PRISTOP NOTRANJIH MODELOV
Vrstica se nanaša na prvi odstavek 138.
člena sklepa o pristopu IRB.
9. člen
2.3.3. Povezava obrazcev CR IRB in CR
EQU IRB z obrazcem CA
2.3.3.1. Povezava obrazca CR IRB z obrazcem CA
Polje v 1. vrstici (Skupaj) in 24. stolpcu
(Kapitalska zahteva) predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno
kategorijo izpostavljenosti. Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno
vrstico v obrazcu CA.
Tabela 1:
Povezava obrazca CR IRB z obrazcem CA
Kategorija izpostavljenosti
|
Lastne ocene LGD (in CF)
|
Polje v obrazcu CR IRB
|
Vrstica v obrazcu CA
|
-
do enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
NE
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.1.01
|
-
do enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
DA
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.2.01
|
-
do institucij
|
NE
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.1.02
|
-
do institucij
|
DA
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.2.02
|
-
do podjetij
|
NE
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.1.03
|
-
do podjetij
|
DA
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.2.03
|
-
iz naslova bančništva na drobno
|
/
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.2.04
|
-
druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti
|
/
|
1. vrstica, 24. stolpec
|
2.1.2.5.
|
2.3.3.2. Povezava obrazca CR EQU IRB z obrazcem CA
Polje v 1. vrstici (Skupaj) in 13. stolpcu
(Kapitalska zahteva) predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za kategorijo
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Skupna kapitalska zahteva
se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA.
Tabela 2:
Povezava obrazca CR EQU IRB z obrazcem CA
Kategorija izpostavljenosti
|
Polje v obrazcu CR IRB
|
Vrstica v obrazcu CA
|
-
iz naslova lastniških instrumentov
|
1. vrstica, 13. stolpec
|
2.1.2.3.
|
2.3.3.3. Povezava obrazca CR IRB in CR EQU IRB z obrazcem CA
Presežek oziroma primanjkljaj
oblikovanih oslabitev in rezervacij
Vrstici 1.2.1.7 in 1.3.8 v obrazcu CA
predstavljata presežek oziroma primanjkljaj oslabitev in rezervacij nad zneski
pričakovane izgube.
Vrednosti v prvi vrstici (Skupaj) in 25. in 26. stolpcu obrazca CR IRB ter 14. stolpcu obrazca CR EQU IRB predstavljajo osnovo za izračun
presežka oziroma primanjkljaja oblikovanih oslabitev in rezervacij nad zneski
pričakovane izgube.
Če je oblikovanih oslabitev in rezervacij
več kot zneskov pričakovane izgube, se presežek oslabitev in rezervacij vnese v
vrstico 1.2.1.7 obrazca CA v skladu s točko (b) 14. člena sklepa o kapitalu.
Če je oblikovanih oslabitev in rezervacij
manj kot zneskov pričakovane izgube, se primanjkljaj oslabitev in rezervacij
vnese v vrstico 1.3.8 obrazca CA v skladu s točko (f) drugega odstavka 22.
člena sklepa o kapitalu.
Tabela 3:
Povezava obrazcev CR IRB in CR EQU IRB z obrazcem CA
Kategorija izpostavljenosti
|
Polje v obrazcu CR IRB
|
Vrstica v obrazcu CA
|
-
do enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
1. vrstica, 25. stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
do enot centralne ravni držav in centralnih bank
|
1. vrstica, 26 stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
do institucij
|
1. vrstica, 25. stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
do institucij
|
1. vrstica, 26 stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
do podjetij
|
1. vrstica, 25. stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
do podjetij
|
1. vrstica, 26 stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
iz naslova bančništva na drobno
|
1. vrstica, 25. stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
-
iz naslova bančništva na drobno
|
1. vrstica, 26 stolpec
|
1.3.8, 1.2.1.7
|
|
|
|
Kategorija izpostavljenosti
|
Polje v obrazcu CR EQU IRB
|
Vrstica v obrazcu CA
|
-
iz naslova lastniških instrumentov
|
vrstica 1. pristop PD/LGD: skupaj, 14. stolpec; vrstica 2.
Pristop enostavnih uteži tveganja: skupaj, 14. stolpec
|
1.3.8
|
2.4. Poročilo o kapitalski zahtevi za
kreditno tveganje pri listinjenju
10. člen
2.4.1. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po
standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: CR SEC SA)
(1) Banka mora izpolniti
obrazec CR SEC SA za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere
uporablja standardizirani pristop, ločeno po izpostavljenostih iz naslova
tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju »Vrsta
listinjenja«. Pri določitvi vrste listinjenja banka upošteva opredelitve pojmov
v 3. členu sklepa o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki
jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo
glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v
skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.
(3) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju imenovala
banka.
(4) Banka v obrazcu ne izpolnjuje
polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.
(6) Obrazec CR SEC SA vsebuje 35
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupna vrednost izpostavljenosti
v listinjenju
Stolpec 1 izpolnjujejo samo banke, ki so v
listinjenju prevzele vlogo originatorja. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost
vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih
pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke
sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne
postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni
krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v
listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo
višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici
»Postavke sredstev« se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih
izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet
listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).
V stolpec 1 se po posameznih vrsticah
vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi
knjigovodski vrednosti, pri čemer:
a)
postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih
oslabitev;
b)
zunajbilančne postavke ne upoštevajo
oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;
c)
zunajbilančne postavke ne upoštevajo
konverzijskih količnikov;
d)
postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne
upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v
obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o
pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti
SSPE).
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti
z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek
»udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu s 40. členom sklepa o
listinjenju.
Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje:
kreditno zavarovanje listinjenih izpostavljenosti
Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna
zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4.
sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže
tranširanje listinjenih izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme
obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.
Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, kot je določeno v odsekih/pododdelkih
3.1.4.1., 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.2., 4.2.1. in 4.2.3. sklepa o kreditnih
zavarovanjih.
Stolpec 2 – (-)Stvarna kreditna
zavarovanja (Cva)
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega
zavarovanja (Cva), kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih
zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem, ko banka uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, se vnese nestanovitnosti
prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v
poglavju 3. in 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1.
sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o
kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.
Stolpec 3 – (-)Osebna kreditna
zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G*)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih
zavarovanj (G*), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v
skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali
reodkupljenih kreditnih zavarovanj
Vnese se vrednost stvarnih kreditnih
zavarovanj, ki jih banka v vlogi originatorja kot kupec zavarovanja bodisi
zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških
prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih,
se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne
upošteva.
Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju:
vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov
Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih
pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter
brez uporabe konverzijskih količnikov.
Banka v vlogi originatorja, ki uporablja
sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s
katerim je bilo doseženo tranširanje.
Pobot je primeren le v primeru pogodb z
mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi
primernega sporazuma o pobota.
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti
z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek
»udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu s 40. členom sklepa o
listinjenju.
Stolpec 6 – (-) Oslabitve in rezervacije
Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in
rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke.
Stolpec 7 – Neto vrednost
izpostavljenosti z upoštevanjem oslabitev in rezervacij
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki
se izračuna kot seštevek izpostavljenosti iz stolpca 5 ter zneska oslabitev in
rezervacij iz stolpca 6, brez uporabe konverzijskih količnikov.
Stolpci 8 do 13 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, ki
ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.
Stolpci 8 do 11 – Kreditna zavarovanja z
učinkom zamenjave izpostavljenosti
Stolpci 8 do 11 se nanašajo na stvarna in
osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih
zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave
izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del
izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca
zavarovanja.
Stolpec 8 – Osebna kreditna zavarovanja:
Prilagojene vrednosti (GA)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih
zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost
zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o
kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 9 – Stvarna kreditna zavarovanja
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega
zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri
zavarovanju s finančnim premoženjem stolpec izpolni samo banka, ki uporablja enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot
je opredeljeno v odseku 3.1.4.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpca 10 in 11 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 10 – Celotni odlivi
Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti
pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot
odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 11 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (originator,
investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno
zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije
izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).
Stolpec 12 – Neto vrednost
izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo
konverzijskih količnikov
Vnese se znesek neto izpostavljenosti po
upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom
zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto
izpostavljenosti iz stolpca 7 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 10 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 11.
Stolpec 13 – (-) Kreditna zavarovanja,
ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s
finančnim premoženjem (Cvam)
Upošteva se le vrednost zavarovanja s
finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2.
in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri razviti metodi za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s
premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za
nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do 86. členu sklepa o kreditnih
zavarovanjih in v pododdelku 2.4.1. sklepa o listinjenju.
Stolpec 14 – Polno prilagojena vrednost
izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek
stolpcev 12 in 13.
Stolpci 15 do 18 – Razvrstitev polno
prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske
količnike
Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih
postavk (E*) iz stolpca 14 se razvrstijo v ustrezne stolpce 15 do 18 glede na
vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 14., 19. in 20. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost neto izpostavljenosti po
upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.
Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v
stolpcu 19 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*)
v stolpcih 15 do 18 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri bilančnih
postavkah se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 14.
Stolpec 20 – (-) Odbitne postavke od
kapitala
Vnese se vrednost pozicij v listinjenju,
katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih banka odšteje od kapitala v
skladu z 22. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem
prilagojene zneske izpostavljenosti.
Stolpec 21 – Vrednost izpostavljenosti,
ki se ji dodeli utež tveganja
Vnese se seštevek stolpcev 19 in 20.
Stolpci 22 do 29 – Razvrstitev vrednosti
izpostavljenosti glede na uteži tveganja
Stolpci 22 do 25 – Ocenjena
izpostavljenost (stopnje kreditne kakovosti od 1 do 4)
Vnesejo se pozicije v listinjenju z
bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju.
Stopnje kreditne kvalitete bo banka dodelila posameznim izpostavljenostim glede
na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s Sklepom o priznavanju zunanjih
bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06 in 64/10, v nadaljevanju
sklep o ECAI). Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na
podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na
utež tveganja iz 15. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 26 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno
oceno primerne ECAI, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s
15. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 27 – 1250% (Neocenjena
izpostavljenost)
Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne
ECAI, ki se ji v skladu s 17. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.
Stolpca 28 do 29 – Izpostavljenost z
utežmi tveganja iz skupine osnovne izpostavljenosti
Vnesejo se pozicije brez bonitetne ocene
primerne ECAI, kjer se uteži tveganja pridobijo iz skupine osnovne
izpostavljenosti v skladu s 17. in 18. členom sklepa o listinjenju. V primeru
obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se
upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 29 – Od katerih: tranša 2.
izgube v ABCP
Vnese se tisti del neocenjene
izpostavljenosti iz stolpca 28, ki ima v skladu z 18. členom sklepa o
listinjenju, kot del programa ABCP, posebno obravnavo.
Stolpec 30 – Tveganjem prilagojeni
znesek izpostavljenosti
Vnese se tveganjem prilagojeni znesek
izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz
stolpcev 22 do 29 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja
izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 16. in 43. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam
izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z
neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo
tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem
stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva.
Stolpec 30 tris – Prilagoditev zaradi
neustrezne skrbnosti
Kadar Banka Slovenije v skladu z devetim
odstavkom 5. člena ali 51. členom sklepa o listinjenju odredi dodatno utež
tveganja, se v stolpec vnese dodatni tveganjem prilagojeni znesek
izpostavljenosti, izračunan kot razlika med tveganjem prilagojenim zneskom
izpostavljenosti ob uporabi odrejene dodatne uteži tveganja in tveganjem
prilagojenim zneskom izpostavljenosti iz stolpca 30.
Stolpec 30 bis – Prilagoditev tveganjem
prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti
Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno
zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in
listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost
zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 9. člena sklepa o listinjenju ter se
izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri
izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih
tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0.
Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti,
ki so vključeni v stolpec 30, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle
v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).
Stolpec 31 – Skupna kapitalska zahteva
pred uporabo »cap«
»Cap« predstavlja maksimalno kapitalsko
zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v
listinjenju, ki so določeni v skladu s 16. in 43. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se
vsota zneskov iz stolpcev 30, 30 tris in 30 bis pomnoži z 8%.
Stolpec 32 – (-) Memorandumske postavke:
kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom iz listinjenja po standardiziranem
pristopu v druge kategorije izpostavljenosti
Stolpec izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki
zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne
izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene (»cap«). Te kapitalske
zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v
druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo
omejitve iz 16. in 43. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 33 – Skupna kapitalska zahteva
po uporabi »cap«
Vnese se skupna kapitalska zahteva po
upoštevanju omejitev iz 16. in 43. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 33 se
izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 31 in 32.
(7) Banka mora poročati o skupni
izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v
vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v
listinjenju.
(8) Obrazec CR SEC SA vsebuje 18
vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. vrstici »Skupna
izpostavljenost« morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po
posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:
a) originator
b) investitor
c) sponzor
Skupna izpostavljenost v listinjenju po
posameznih vlogah se nadalje razčleni po:
a)
postavkah sredstev, znotraj teh pa po
posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila
(izpolnjujeta banka v vlogi origintorja in investitor);
b)
zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih
instrumentih (izpolnjujejo banke v vseh vlogah);
c)
obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim
odplačilom (izpolnjuje le banka v vlogi originatorja);
d)
pozicijah v listinjenjih, pri katerih
originator in sponzor nista kreditna institucija ali investicijsko podjetje
(izpolnjuje le banka v vlogi investitorja).
Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo
postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec
predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:
a)
najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za
namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;
b)
vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero
se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v
najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;
c)
postavka prve izgube, vključuje pozicije v
tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za
odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih
terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve
izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave
naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo
upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih
zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne
kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.
Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan
znesek izpostavljenosti, ki ga mora banka zagotoviti pri likvidnostnih in
drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne
motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih
se upoštevajo navedbe drugega odstavka 14. člena sklepa o listinjenju.
Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s
predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s
poglavjem 5. sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le banke v vlogi
originatorja, ki navedejo nominalno vrednost »udeležbe investitorja«.
11. člen
2.4.2. Povezava obrazca CR SEC SA z
obrazcem CA
Polje v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost«
in 33. stolpcu »Skupna kapitalska zahteva po uporabi CAP« obrazca CR SEC SA
predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene
izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska
zahteva se vnese v vrstico 2.1.1.2. Pozicije v listinjenju po
standardiziranem pristopu (SA) v obrazcu CA.
12. člen
2.4.3. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po
pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: CR SEC IRB)
(1) Banka mora izpolniti obrazec
CR SEC IRB za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere
uporablja pristop IRB, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega
in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju »Vrsta listinjenja«. Pri
določitvi vrste listinjenja banka upošteva opredelitve pojmov v 3. členu sklepa
o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki
jo banka prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo
glede na to, ali je banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v
skladu z opredelitvami pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.
(3) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju
imenovala banka.
(4) Banka v obrazcu ne izpolnjuje
polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.
(6) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 41
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 –Skupna vrednost
izpostavljenosti v listinjenju
Stolpec 1 izpolnjujejo samo banke, ki so v
listinjenju prevzele vlogo originatorja. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost
vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih
pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke
sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne
postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni
krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v
listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo
višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici
»Postavke sredstev« se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih
izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja
in rezervnih računov v listinjenju).
V stolpec 1 se po posameznih vrsticah
vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi
knjigovodski vrednosti, pri čemer:
a) postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;
b) zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za
prevzete obveznosti;
c) zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;
d) postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov
kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih
pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se
nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti
z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek
»udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu z 41. členom sklepa o
listinjenju.
Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje:
kreditno zavarovanje listinjene izpostavljenosti
Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna
zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4.
sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže
tranširanje listinjene izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme
obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.
Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene
ali več izpostavljenosti, kot je določeno v odseku/pododdelku 3.1.4.2., 3.1.7.,
3.2.2.3., 4.2.2. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 2 – (-) Stvarna kreditna
zavarovanja (Cva)
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega
zavarovanja (Cva), kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri zavarovanju s finančnim premoženjem banka uporablja le razvito metodo za
izračun učinkov zavarovanja, zato vnese nestanovitnosti prilagojeno vrednost
zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v poglavju 3. in 4. sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni
zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot
stvarna kreditna zavarovanja.
Stolpec 3 – (-) Osebna kreditna
zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G*)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih
zavarovanj (G*), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost,
izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o kreditnih
zavarovanjih.
Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali
reodkupljenih kreditnih zavarovanj
Vnese se vrednost stvarnih kreditnih
zavarovanj, ki jih banka v vlogi originatorja kot kupec zavarovanja bodisi
zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških
prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih,
se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne
upošteva.
Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju:
vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov
Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih
pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter
brez uporabe konverzijskih količnikov.
Banka v vlogi originatorja, ki uporablja
sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s
katerim je bilo doseženo tranširanje.
Pobot je primeren le v primeru pogodb z
mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi
primernega sporazuma o pobota.
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti
z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek
»udeležba investitorja«, ki se izračuna v skladu z 41. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 6 do 11 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, s
katerim ni doseženo tranširanje in le-to ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.
Stolpci 6 do 9 – Kreditna zavarovanja z
učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci 6 do 9 se nanašajo na stvarna in
osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih
zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave
izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del
izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca
zavarovanja.
Stolpec 6 – Osebna kreditna zavarovanja:
Prilagojene vrednosti (GA)
Vnese se vrednost osebnih kreditnih
zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost
zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in poglavjem 4. sklepa o
kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 7 – Stvarna kreditna zavarovanja
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega
zavarovanja kot je določeno v poglavju 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Zavarovanje s finančnim premoženjem se tu ne upošteva, saj je dovoljena le
uporaba razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem.
Stolpca 8 in 9 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 8 – Celotni odlivi
Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti
pri tisti vlogi (originator, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot
odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 9 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (originator,
investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno
zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije
izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).
Stolpec 10 – Vrednost izpostavljenosti
po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih
količnikov
Vnese se znesek izpostavljenosti po
upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom
zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska
izpostavljenosti iz stolpca 5 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 8 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 9.
Stolpec 11 – (-) Kreditna zavarovanja,
ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s
finančnim premoženjem (Cvam)
Upošteva se le vrednost zavarovanja s
finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2.
in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri razviti metodi za izračun učinkov
zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s
premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za
nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do 86. členu sklepa o kreditnih
zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju.
Stolpec 12 – Polno prilagojena vrednost
izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek
stolpcev 10 in 11.
Stolpci 13 do 16 – Razvrstitev polno
prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike
Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih
postavk (E*) iz stolpca 12 se razvrstijo v ustrezne stolpce 13 do 16 glede na
vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 14., 30. in 31. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 17 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti po
upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.
Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v
stolpcu 17 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*)
v stolpcih 13 do 16 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri postavkah
sredstev se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 12.
Stolpec 18 – (-) Odbitne postavke od
kapitala
Vnese se vrednost pozicij v listinjenju,
katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih banka odšteje od kapitala v
skladu z 38. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem
prilagojene zneske izpostavljenosti.
Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti,
ki se ji dodeli utež tveganja
Vnese se seštevek stolpcev 17 in 18.
Stolpci 20 do 34 – Razvrstitev vrednosti
izpostavljenosti glede na uteži tveganja
Stolpci 20 do 27 – Metoda bonitetnih
ocen (stopnje kreditne kvalitete od 1 do 11 za dolgoročne izpostavljenosti ali
od 1 do 3 za kratkoročne izpostavljenosti)
Vnesejo se pozicije v listinjenju z
bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju
ali pozicije s povzeto bonitetno oceno v skladu s 25. členom sklepa o
listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo banka dodelila posameznim
izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s sklepom o
ECAI. Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi
bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež
tveganja iz 26. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 28 – 1250% (Ocenjena
izpostavljenost)
Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno
oceno primerne ECAI oziroma povzeto bonitetno oceno, ki se ji dodeli utež
tveganja v višini 1250% v skladu s 25. in 26. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 29 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija brez bonitetne ocene
primerne ECAI oziroma brez povzete bonitetne ocene, ki se ji v skladu s 23.
členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.
Stolpec 30 – Metoda nadzorniške formule
Vnese se vrednost izpostavljenosti pozicij
v listinjenju, pri katerih se utež tveganja izračuna na osnovi metode
nadzorniške formule, glede na določila 27., 28., 36. in 37. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 31 – Povprečna utež tveganja (%)
V polje se vnese povprečno tehtano utež
tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, pri kateri se utež tveganja
izračuna na osnovi metode nadzorniške formule.
V ta namen mora banka za pozicije v
listinjenju, pri katerih obstaja kreditno zavarovanje in pri katerih se
uporablja metoda nadzorniške formule, določiti efektivno utež tveganja v skladu
s 36. členom sklepa o listinjenju, kadar gre za polno zavarovanje pozicij. Za
pozicije v listinjenju z delnim kreditnim zavarovanjem banka, pri metodi
nadzorniške formule, uporabi prilagojeni »T« v skladu s 37. členom sklepa o
listinjenju.
Stolpec 32 – Izpostavljenost z utežmi
tveganja skupine osnovne izpostavljenosti.
Uteži tveganja skupine osnovne
izpostavljenosti se uporabljajo za poenostavljeno obravnavo okvirnih
likvidnostnih kreditov, pri katerih ni mogoče izračunati »Kirb« v skladu z 32.
členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z
možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o
listinjenju.
Stolpca 33 in 34 – Metoda notranjega ocenjevanja
V stolpec 33 se vnese vrednost
izpostavljenosti tistih pozicij v listinjenju, ki imajo, kot del programa ABCP,
posebno obravnavo po pristopu IRB skladno z določili 29. člena sklepa o
listinjenju.
V stolpcu 34 – Povprečna utež tveganja
(%)
Vnese se povprečno tehtano utež tveganja
celotne listinjene izpostavljenosti, za katero se uporablja metoda notranjega
ocenjevanja po določilih 29. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 35 – (-) Oslabitve in
rezervacije, ki zmanjšujejo tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti
Vnese se znesek oslabitev za postavke
sredstev in rezervacij za zunajbilančne postavke v skladu z MSRP in 38. členom
sklepa o listinjenju. Uporaba prvega odstavka 38. člena tega sklepa pride v
poštev le za banke v vlogi originatorja in v tistih primerih, ko se vrednost
pozicije v listinjenju ne odšteje od kapitala.
Stolpec 36 – Tveganjem prilagojeni
znesek izpostavljenosti
Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek
izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz
stolpcev 20 do 34 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja
izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 24. in 43. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam
izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z
neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo
tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem
stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva. Od tveganjem prilagojenega zneska
izpostavljenosti se odšteje vrednosti iz stolpca 35 in dobljeni znesek vnese v stolpec 36.
Stolpec 36tris – Prilagoditev zaradi
neustrezne skrbnosti
Kadar Banka Slovenije v skladu z devetim
odstavkom 5. člena ali 51. členom sklepa o listinjenju odredi dodatno utež
tveganja, se v stolpec vnese dodatni tveganjem prilagojeni znesek
izpostavljenosti, izračunan kot razlika med tveganjem prilagojenim zneskom
izpostavljenosti ob uporabi odrejene dodatne uteži tveganja in tveganjem prilagojenim
zneskom izpostavljenosti iz stolpca 36.
Stolpec 36 bis – Prilagoditev tveganjem
prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti
Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno
zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in
listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost
zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 9. člena sklepa o listinjenju ter se
izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri
izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih
tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0.
Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti,
ki so vključeni v stolpec 36, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle
v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).
Stolpec 37 – Skupna kapitalska zahteva
pred uporabo »cap«
»Cap« predstavlja maksimalno kapitalsko
zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v
listinjenju, ki so določeni v skladu s 24. in 43. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se
vsota zneskov iz stolpcev 36, 36 tris in 36 bis pomnoži z 8%.
Stolpec 38 – (-) Memorandumske postavke:
kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom listinjenja po pristopu IRB v druge
razrede izpostavljenosti
Stolpec izpolnjuje samo banka v vlogi originatorja, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki
zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne
izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene (»cap«). Te kapitalske
zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v
druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo
omejitve iz 24. in 43. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 39 – Skupna kapitalska zahteva
po uporabi »cap«
Skupna kapitalska zahteva po upoštevanju
omejitev iz 24. in 43. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 39 se izračuna kot
seštevek vrednosti v stolpcih 37 in 38.
(7) Banka mora poročati o skupni
izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v
vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v
listinjenju.
(8) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 18
vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. vrstici »Skupna
izpostavljenost« morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke po
posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:
a) originator
b) investitor
c) sponzor
Skupna izpostavljenost v listinjenju po
posameznih vlogah se nadalje razčleni po:
a) postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih
kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta banka v vlogi originatorja in investitor);
b) zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih
(izpolnjujejo banke v vseh vlogah);
c) obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom
(izpolnjuje le banka v vlogi originatorja);
d) pozicijah v listinjenjih, pri katerih originator in sponzor nista
kreditna institucija ali investicijsko podjetje (izpolnjuje le banka v vlogi investitorja).
Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo
postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec
predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:
a) najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila
opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;
b) vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega
navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali
tranšo prve izgube;
c) postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki
prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja
s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni
krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve
izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem
redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko
prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne
tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave,
zagotovljene s strani postavke prve izgube.
Zunajbilančne
postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora banka v vlogi originatorja zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev
ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja.
Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 14.
člena sklepa o listinjenju.
Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s
predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s
poglavjem 5. sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le banke v vlogi
originatorja, ki navedejo nominalno vrednost »udeležbe investitorja«.
13. člen
2.4.4. Povezava obrazca CR SEC IRB z
obrazcem CA
Polje v 1. vrstici »Skupna izpostavljenost«
in 39. stolpcu »Skupna kapitalska zahteva po uporabi cap« obrazca CR SEC IRB
predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene
izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska
zahteva se vnese v vrstico 2.1.2.4. Pozicije listinjenja po pristopu IRB
v obrazcu CA.
14. člen
2.4.5. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Podrobne informacije o listinjenjih pri originatorjih in sponzorjih (v
nadaljevanju: CR SEC Details)
(1) Banka v vlogi originatorja
ali sponzorja je dolžna poleg poročil v obliki obrazcev CR SEC SA ter CR SEC
IRB predložiti podrobno poročilo o sklenjenih poslih listinjenja. Podrobne
informacije v obrazcu CR SEC Details morajo biti združljive s tistimi, o
katerih banka poroča v obrazcih CR SEC SA ter CR SEC IRB, v sklopih:
»Originator: skupna izpostavljenost« in »Sponzor: skupna izpostavljenost«.
(2) V polje »Imenovane ECAI« banka vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 11. členom sklepa o listinjenju
imenovala banka.
(3) Postavke, označene z (-), banka vnese z negativnim predznakom.
(4) Obrazec CR SEC Details vsebuje 31
stolpcev, v katere se vnesejo posamezne pozicije v listinjenju in katerih
vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Interna evidenčna številka
Vnese se interna evidenčna številka
posameznega posla listinjenja v banki.
Stolpec 2 – Oznaka listinjenja
Vnese se oznaka listinjenja, po kateri je
razpoznavna na trgu.
Stolpec 3 – Vrsta listinjenja:
(tradicionalno/sintetično)
Banka označi tradicionalna listinjenja s T
in sintetična listinjenja s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 3. členu
sklepa o listinjenju.
»Stolpca 3a in 3b se nanašata na
zadržanje neto ekonomskega deleža
Stolpec 3a – Uporabljen način zadržanja
Banka vnese črko, ki označuje način
zadržanja neto ekonomskega deleža in sicer:
A – navpični prerez (vertikalni delež)
B – obnavljajoče izpostavljenosti
C – v bilanci
D – prva izguba
Črke se ujemajo z opisom posameznega načina
v drugem odstavku 45. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 3b – % zadržanja
Banka vnese zadržan neto ekonomski delež,
izražen v odstotkih, izračunan v skladu z določbami 45. člena sklepa o
listinjenju.
Stolpec 4 – Vloga kreditne institucije:
(sponzor / originator)
Banka označi listinjenja, pri katerih je
prevzela vlogo originatorja z O, listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo
sponzorja pa s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 3. členu sklepa o
listinjenju.
Stolpca 5 in 6 se nanašata na pozicije v listinjenju, ki niso del programa
ABCP.
Stolpec 5 – Datum začetka listinjenja
Datum začetka listinjenja je enak datumu
zapiranja skupine osnovne izpostavljenosti, kar pomeni, da se opravi prenos
kreditnega tveganja (pri sintetičnem listinjenju) oziroma prenos kreditnega
tveganja in skupine osnovne izpostavljenosti (pri tradicionalnem listinjenju)
na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo
iz tega stolpca.
Stolpec 6 – Skupna vrednost skupine
osnovne izpostavljenosti na datum začetka listinjenja
Vnese se vrednost skupine osnovne
izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa
izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del
programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca. V primeru, da obstaja več prodajalcev
skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v
okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se
nanaša na banko, ki poroča.
Stolpci 7 do 14 se nanašajo na skupine osnovne izpostavljenosti in dajejo
podrobne informacije o izpostavljenosti iz stolpca 1 v obrazcu CR SEC SA in CR
SEC IRB. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti
v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede
le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na banko, ki poroča.
Stolpec 7 – Skupna vrednost skupine
osnovne izpostavljenosti
Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti
posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje
osebe, pri čemer se vključijo tudi listinjenja, ki so del programa ABCP.
Stolpec 7 je podrobna razčlenitev zneska izpostavljenosti v stolpcu 1 v
obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih poslih listinjenja. Vsota
stolpca 7 je enaka vsoti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA oziroma CR SEC IRB v
vrstici, ki ustreza banki v vlogi sponzorja in/ali v vlogi originatorja.
Stolpec 8 – Delež kreditne institucije
(%)
V primeru, da obstaja več prodajalcev
skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi originatorjev in/ali sponzorjev v
okviru istega listinjenja, banka v vlogi originatorja in/ali sponzorja navede
le svoj delež skupine osnovne izpostavljenosti.
Stolpec 9 – Vrsta
Banka mora izbirati med naslednjimi
oznakami vrste skupine osnovne izpostavljenosti:
1 – hipoteke na stanovanjskih
nepremičninah
2 – hipoteke na poslovnih nepremičninah
3 – terjatve iz naslova kreditnih kartic
4 – terjatve iz naslova lizinga
5
– krediti podjetjem (vključujoč SME, ki se obravnavajo kot podjetja v skladu
z 89. členom sklepa o pristopu IRB)
6 – potrošniški krediti
7 – trgovske terjatve
8 – listinjenja (v primeru poslov
relistinjenja v skladu s sklepom o listinjenju)
9 – ostale terjatve.
V primeru, da je skupina osnovne
izpostavljenosti sestavljena iz več vrst premoženja, se vpiše oznaka vrste premoženja,
ki tvori največji delež skupine osnovne izpostavljenosti.
Stolpec 10 – Uporabljen pristop
(SA/IRB/mešani)
Banka vnese oznako SA, če uporablja standardizirani
pristop; IRB, če uporablja pristop IRB; M, če uporablja oba pristopa pri
obravnavi listinjene izpostavljenosti.
Stolpec 11 – Število izpostavljenosti
Opredeli se število osnovnih
izpostavljenosti (N) v skupini osnovne izpostavljenosti, v skladu s 26. do 28.
členom sklepa o listinjenju. Stolpec izpolnijo le tiste banke, ki uporabljajo
pristop IRB za listinjene izpostavljenosti. Banka mora izbirati med naslednjimi
oznakami intervala:
(a) N<6
(b) 6<=N<=34
(c) 34<=N<=100
(d) 100<=N<=1000
(e) N>1000.
Stolpec 12 – ELGD %
Izpolnjujejo le banke, ki uporabljajo
metodo nadzorniške formule v skladu s 27. in 28. člena sklepa o listinjenju (pristop IRB).
Stolpec 13 – (-) Oslabitve in
rezervacije
Razčlenitev stolpca 6 v CR SEC SA ali
stolpca 35 v CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpec 14 – Kapitalske zahteve pred
listinjenjem %
Vnesejo se kapitalske zahteve za listinjene
izpostavljenosti, kakor da te ne bi bile listinjene, v skladu s 16. ali 24. ali
43. členom sklepa o listinjenju, in sicer v% od skupne vrednosti skupine osnovne
izpostavljenosti iz stolpca 7.
Stolpec 15 – Sestava listinjenja:
postavka prve izgube
Vnese se tisti del Skupne vrednosti skupine
osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7, ki se nanaša na postavko prve izgube pri
banki v vlogi originatorja in/ali sponzorja v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB
po posameznih listinjenjih.
Stolpci 16 do 26 se nanašajo na pozicije v listinjenju pred uporabo
konverzijskih količnikov in so razčlenitev stolpca 5 v obrazcih CR SEC SA
in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 16 do 21 se nanašajo na postavke
sredstev in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in
CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 22 do 24 se nanašajo na
zunajbilančne postavke in so razčlenitev obrazcev
CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpec 22 – Neposredni kreditni
nadomestki
Vnese se vrednost postavke osebnih jamstev,
ki imajo značilnosti kreditnih nadomestkov v skladu s prilogo II. sklepa o
standardiziranem pristopu.
Stolpec 23 – Primerni likvidnostni
kredit
Vnese se vrednost postavke v skladu z
opredelitvijo v 19. členu sklepa o listinjenju.
Stolpec 24 – Drugo
Stolpec obsega vse druge zunajbilančne
postavke in izvedene finančne instrumente, ki niso vključeni v stolpca 22 in 23.
Stolpca 25 do 26 se nanašata na postavke, ki jih je potrebno poročati v skladu s
poglavjem 5. sklepa o listinjenju.
Stolpec 25 – Predčasno odplačilo:
kontrolirano (DA/NE)
Poroča se skladno s pogoji drugega odstavka
44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 26 – Predčasno odplačilo:
uporabljen konverzijski količnik
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpci 15
do 18) in CR SEC IRB (stolpci 13 do 16) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 27 – (-) Vrednost
izpostavljenosti kot odbitne postavke kapitala
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 20)
in CR SEC IRB (stolpec 18) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 28 – Skupna kapitalska zahteva
pred uporabo »cap«
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 31)
in CR SEC IRB (stolpec 37) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 29 – Skupna kapitalska zahteva
po uporabi »cap«
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 33)
in CR SEC IRB (stolpec 39) po posameznih listinjenjih.
2.5. Poročilo o kapitalski zahtevi za
tržna tveganja
15. člen
Banka v obrazcih ne izpolnjuje polj
označenih s sivo barvo. Postavke označene z (-) banka vnese z negativnim
predznakom.
16. člen
2.5.1. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje dolžniških finančnih
instrumentov po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: MKR SA TDI)
(1) Obrazec MKR SA TDI vsebuje
podatke o pozicijah in kapitalski zahtevi za pozicijsko tveganje (splošno in
posebno) dolžniških finančnih instrumentov, vključenih v trgovalno knjigo.
Kapitalska zahteva se izračuna po standardiziranem pristopu, v skladu s 15. do
42. členom sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Banka v obrazec vnese pozicije
dolžniških finančnih instrumentov, ki izhajajo iz trgovalne knjige, in sicer za
vsako valuto posebej. Banka oznako valute, na katero se nanašajo pozicije v
obrazcu, vnese v polje "Valuta" v skladu s 27. členom sklepa o
tržnih tveganjih. Izračunane kapitalske zahteve po posameznih valutah se morajo
za potrebe poročanja sešteti.
(3) Zneski poročanja po posameznih
valutah se v obrazec vnesejo v valuti poročanja.
(4) V vrsticah obrazca MKR SA TDI so
upoštevana različna tveganja in metodologije izračunov kapitalske zahteve, in
sicer:
1.
Splošno pozicijsko tveganje: pristop, ki temelji na zapadlosti,
2.
Splošno pozicijsko tveganje: pristop, ki temelji na trajanju,
3.
Posebno pozicijsko tveganje,
4.
Posebni pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v enotah premoženja
CIU,
5.
Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi
se trguje na priznanih borzah,
6.
Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi
se trguje na prostem trgu (OTC),
7.
Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami.
(5) Obrazec MKR SA TDI vsebuje 9
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2
(Kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih
tveganjih.
Banka v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije, brez upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez
pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z
obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz točke (a) 38. člena sklepa o tržnih
tveganjih. Banka razvrsti pozicije v vrsticah od 1.1 do 1.3 glede na preostalo
zapadlost pri dolžniških finančnih instrumentih s fiksno obrestno mero in na
podlagi obdobja do naslednje določitve obrestne mere pri dolžniških finančnih
instrumentih s spremenljivo obrestno mero. Pri razvrščanju mora banka poleg zapadlosti oziroma ponovne določitve obrestne mere upoštevati tudi kuponsko obrestno
mero.
Stolpec 3 – (-) Učinek zmanjšanja
pozicije, ki izhaja iz prve prodaje dolžniških finančnih instrumentov z
obveznostjo odkupa
Stolpec 3 se nanaša na točki (b) in (c) 38.
člena sklepa o tržnih tveganjih, kjer so določeni redukcijski faktorji. Učinek
zmanjšanja se izračuna kot razlika med neto pozicijo, ki izhaja iz prve prodaje
dolžnikih finančnih instrumentov, in zmanjšano pozicijo, z upoštevanimi
redukcijskimi faktorji.
Vrednost učinka zmanjšanja se vnese z
negativnim predznakom. Učinek zmanjšanja je odvisen od števila delovnih dni po
izvedbi prve prodaje.
Stolpca 4 in 5 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 4 (Neto dolga pozicija) in stolpec
5 (Neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki
izhaja iz prvega odstavka 15. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je
presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi)
pozicijami v istovrstnih finančnih instrumentih.
Banka vnese vrednost neto oziroma izravnane
pozicije znotraj vsakega razreda zapadlosti.
Stolpca 6 in 7 – Zmanjšanje zaradi pozicij trgovalne knjige, ki so varovane s kreditnimi izvedenimi
finančnimi instrumenti (Do neto dolge pozicije, Do neto kratke pozicije)
Stolpec 6 (Do neto dolge pozicije) in
stolpec 7 (Do neto kratke pozicije) se nanašata na določbe 39. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Zmanjšanje neto pozicije (dolge ali kratke) je posledica
odštevanja pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve za posebno tveganje, in so
varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Znižanje neto pozicije
(dolge ali kratke) je možno le do neto dolge oziroma neto kratke pozicije iz
vrstice "Dolžniški finančni instrumenti iz trgovalne knjige".
Stolpec 8 – Pozicije, ki so predmet
kapitalske zahteve
Stolpec 8 se nanaša na neto pozicije, ki so
predmet kapitalske zahteve in so izračunane po pristopih iz vrstic 1 do 7 tega
obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1
do 7 tega obrazca v vrstici "Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni
knjigi".
Stolpec 9 – Kapitalska zahteva
Stolpec 9 vsebuje kapitalske zahteve,
izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež" in neto pozicij, ki so
predmet kapitalske zahteve iz stolpca 8. Skupna kapitalska zahteva je seštevek
kapitalskih zahtev iz vrstic 1do 7 tega obrazca in se vnese v vrstico
"Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".
(6) Obrazec MKR SA TDI vsebuje
vrstice, katerih vsebina je naslednja:
DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI V
TRGOVALNI KNJIGI
1 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE:
PRISTOP, KI TEMELJI NA ZAPADLOSTI
Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje;
pristop, ki temelji na zapadlosti" vsebuje pozicije dolžniških finančnih
instrumentov izračunane na podlagi pristopa, ki temelji na zapadlosti, v skladu
s prvim do osmim odstavkom 32. člena sklepa o tržnih tveganjih.
1.1 do 1.3 – SKUPINA RAZREDOV ZAPADLOSTI
1, 2 in 3
Vrstica "Skupina razredov
zapadlosti" se nanaša na Tabelo 2 četrtega odstavka 32. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Banka pozicije po posameznih razredih zapadlosti vnese v
stolpce od 1 do 5 tega obrazca.
1.a do 1.g – IZRAVNANE TEHTANE POZICIJE
OZIROMA PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE
Vrstice 1.a do 1.g se nanašajo na tretji do
deveti odstavek 32. člena sklepa o tržnih tveganjih in vključujejo:
-
izravnane tehtane pozicije pri vseh razredih zapadlosti – vsota A iz
obrazca "MKR SA TDI-a";
-
izravnane tehtane pozicije iz skupin razredov zapadlosti: 1 – izravnana
pozicija B iz obrazca MKR SA TDI-a, 2 – izravnana pozicija C iz obrazca MKR SA
TDI-a in 3 – izravnana pozicija D iz obrazca MKR SA TDI-a;
-
izravnane tehtane pozicije med skupinama razredov zapadlosti: 1 in 2 – izravnana pozicija E iz obrazca MKR SA TDI-a, 2 in 3 – izravnana pozicija F iz obrazca MKR
SA TDI-a ter 1 in 3 – izravnana pozicija H iz obrazca MKR SA TDI-a;
-
preostale neizravnane pozicije – preostale neizravnane pozicije G iz
obrazca "MKR SA TDI-a".
Banka zgoraj naštete pozicije iz vrstic od
1.a do 1.g (pozicije od A do G iz obrazca MKR SA TDI-a) vnese v stolpec 8
obrazca MKR SA TDI. V te iste vrstice stolpca 9 banka vnese z ustreznimi utežmi
iz stolpca "Utež" pomnožene neto pozicije, ki so predmet kapitalske
zahteve, iz stolpca 8.
2 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE:
PRISTOP, KI TEMELJI NA TRAJANJU
Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje;
pristop, ki temelji na trajanju" vsebuje pozicije dolžniških finančnih
instrumentov, ki so izračunane na podlagi pristopa, ki temelji na trajanju, v
skladu s prvim do petim odstavkom 33. člena sklepa o tržnih tveganjih.
2.1 do 2.3 – SKUPINA 1, 2 in 3
Vrstica "Skupina" se nanaša na
Tabelo 3 tretjega odstavka 33. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v posamezne skupine (v stolpce od 1 do 5 tega obrazca) vnese pozicije glede na Tabelo 3 in izračunano modificirano trajanje posamezne pozicije.
2.a do 2.d – IZRAVNANE POZICIJE, TEHTANE
S TRAJANJEM OZIROMA PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE
Vrstice 2.a do 2.d se nanašajo na drugi do
šesti odstavek 33. člena sklepa o tržnih tveganjih in vključujejo:
-
izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, za vse skupine razredov
zapadlosti – vsota A iz obrazca MKR SA TDI-b;
-
izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, med skupinama razredov
zapadlosti: 1 in 2 – izravnana pozicija B iz obrazca MKR SA TDI-b, 2 in 3 – izravnana pozicija C iz obrazca MKR SA TDI-b ter 1 in 3 – izravnana pozicija D iz obrazca MKR SA TDI-b;
-
preostale neizravnane pozicije, tehtane s trajanjem – preostanek
neizravnanih pozicij E iz obrazca MKR SA TDI-b.
Banka zgoraj naštete tehtane pozicije iz
vrstic od 2.a do 2.d (pozicije od A do E iz obrazca MKR SA TDI-b) vnese v
stolpec 8 obrazca MKR SA TDI. V te iste vrstice stolpca 9 banka vnese z ustreznimi utežmi iz stolpca "Utež" pomnožene neto pozicije, ki so
predmet kapitalske zahteve, iz stolpca 8.
3 – POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE
Vrstica "Posebno pozicijsko
tveganje" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki so
predmet izračuna posebnega pozicijskega tveganja v skladu z 28., 29. in 30. členom sklepa o tržnih tveganjih. Posamezne kategorije dolžniških finančnih instrumentov
in pripadajoče uteži so predstavljene v Tabeli 1 28. člena sklepa o tržnih
tveganjih. Banka v posamezne vrstice (od 3.1 do 3.4), ki so
predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 9 tega obrazca. V
vrstico 3 banka vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic od 3.1 do 3.4.
3.1 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
PRVE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni
instrumenti prve kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28.
člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena ali četrti odstavek 29. člena sklepa
o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov,
katerih izdajatelj spada v prvo kategorijo Tabele 1.
3.2 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
DRUGE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni
instrumenti druge kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28.
člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v drugo
kategorijo Tabele 1.
Banka mora pozicije v tej kategoriji
razvrstiti v ustrezen razred v vrsticah od 3.2.a do 3.2.c glede na preostalo
zapadlost pozicije.
3.3 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
TRETJE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti
tretje kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter
prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v tretjo
kategorijo Tabele 1.
3.4 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
ČETRTE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni
instrumenti četrte kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28.
člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v četrto
kategorijo Tabele 1.
4 – PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE ZA
POZICIJE V CIU
Vrstica "Pristop za pozicijsko
tveganje za pozicije v CIU" vsebuje pozicije v CIU, ki se izračunajo na
podlagi 40. do 42. člena sklepa o tržnih tveganjih. Posebne metode se
upoštevajo, kadar pozicije v CIU ali v osnovnih instrumentih niso izračunane na
podlagi notranjih modelov v skladu z 81. do 92. členom sklepa o tržnih
tveganjih. Banka v to vrstico vnese pozicije v CIU po posameznih stolpcih od 1
do 5 ter stolpcih 8 in 9 tega obrazca.
5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA
TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju
za terminske pogodbe in opcije, s katerimi s trguje na priznanih borzah"
se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico
razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije
zahtevajo priznane borze, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpce od 1
do 5 ter stolpca 8 in 9 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če
pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja
kritje, ki ga zahteva zadevna borza, in kot ga določa sedmi odstavek 17. člena
in peti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
6 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA
TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju
za terminske pogodbe in opcije, s katerimi s trguje na prostem trgu" se
nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije
zahtevajo priznane klirinške hiše, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer
v stolpce od 1 do 5 ter stolpca 8 in 9 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja
kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša, in kot ga določa osmi odstavek
17. člena ter šesti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
7 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN
VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI
Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama
in vega) povezana z opcijami" se nanaša na četrti odstavek 18. člena
sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za
druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v stolpec 9
obrazca MKR SA TDI. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na
podlagi različnih metod.
17. člen
2.5.2. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških finančnih
instrumentih – pristop, ki temelji na zapadlosti (v nadaljevanju: MKR SA
TDI-a)
(1) Obrazec MKR SA TDI-a se nanaša na
vrstice od 1.a do 1.g obrazca MKR SA TDI in služi za izračun tehtanih pozicij –
izravnavanje po razredih in skupinah ter izračun kapitalske zahteve.
(2) Banka mora od stolpca 8 naprej
tehtane pozicije izkazovati s pravilnim predznakom (dolge s "+" in
kratke z "-").
(3) Ko izravnane in na koncu izravnave
preostale neizravnane tehtane pozicije banka sešteje za potrebe nadaljnjega
izračuna kapitalske zahteve (oznake od A do H), mora te zneske tehtanih pozicij
upoštevati v absolutnem znesku.
(4) Banka izpolni obrazec MKR SA TDI-a
za vsako valuto posebej.
(5) Na vsakem obrazcu MKR SA TDI-a banka izračuna tudi "Skupno kapitalsko zahtevo" po enačbi, ki je navedena na samem
obrazcu.
(6) Obrazec MKR SA TDI-a vsebuje 13
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupina
Stolpec "Skupina" vsebuje oznake
skupin zapadlosti iz obrazca MKR SA TDI, in sicer:
Oznaka 1 se navezuje na vrstico 1.1 Skupina
razredov zapadlosti 1 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 2 se navezuje na vrstico 1.2 Skupina
razredov zapadlosti 2 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 3 se navezuje na vrstico 1.3 Skupina
razredov zapadlosti 3 iz obrazca MKR SA TDI.
Stolpec 2 – Razred
Stolpec "Razred" vsebuje oznake
razredov zapadlosti iz obrazca MKR SA TDI z oznakami od x1 do x15.
Stolpca 3 in 4 – Posamezna neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 3 (Dolga neto pozicija) in
stolpec 4 (Kratka neto pozicija) banka smiselno vnese neto pozicije iz stolpcev
4 in 5 obrazca MKR SA TDI, in sicer iz vrstic od 1.1 do 1.3.
Stolpec 5 – Utež
Stolpec "Utež" vsebuje
pripadajoče uteži za izračun tehtanih (neto) pozicij po posameznih razredih.
Stolpca 6 in 7 – Tehtana neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 6 (Dolga tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 3 in ustrezne uteži iz stolpca 5 in v stolpec 7 (Kratka tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 4 in ustrezne uteži iz stolpca 5. Na ta način banka izračuna tehtane pozicije.
Stolpca 8 in 9 – Po razredih (Izravnano, Neizravnano)
Banka po posameznih razredih zapadlosti
opravi izravnavo med dolgimi in kratkimi tehtanimi pozicijami iz posameznega
razreda (stolpca 6 in 7). Izravnana tehtana pozicija je manjša izmed absolutne
dolge oziroma kratke tehtane pozicije v razredu zapadlosti in jo banka vnese v stolpec 8 – Izravnano, medtem ko neizravnano tehtano pozicijo, ki je razlika med
večjo tehtano pozicijo in absolutno vrednostjo izravnane pozicije, banka vnese v stolpec 9 – Neizravnano. Banka izravnane tehtane pozicije iz posameznih razredov
zapadlosti sešteje pod oznako A tega obrazca.
Znesek te izravnave (oznaka A) banka vnese v vrstico 1.a in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 10 in 11 – Po skupinah (Izravnano, Neizravnano)
Banka nadalje opravi izravnave neizravnanih
tehtanih pozicij, ki so ostale neizravnane po izravnani v razredih zapadlosti,
znotraj posamezne skupine. Banka posebej sešteje dolge in posebej kratke
tehtane pozicije in opravi izravnavo v skupini. Izravnano tehtano pozicijo
skupine banka vnese v stolpec 10 – Izravnano ter neizravnano tehtano pozicijo
skupine v stolpec 11 – Neizravnano. V skupini 1 je izravnana pozicija označena
z oznako B, v skupini 2 je izravnana pozicija označena z oznako C
in v skupini 3 je izravnana pozicija označena z oznako D.
Znesek izravnave pod oznako B banka vnese v vrstico 1.b, znesek izravnave pod oznako C v vrstico 1.c in znesek izravnave pod
oznako D v vrstico 1.d stolpca 8 obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 12 in 13 – Med skupinami: Izravnano
Banka lahko opravi izravnave neizravnanih
tehtanih pozicij tudi med posameznimi skupinami. Najprej izravna neto pozicije
med skupino 1 (B) in skupino 2 (C) in dobi izravnano tehtano pozicijo skupin 1 in 2 (oznaka E v stolpcu 12), ostanek te izravnave, ki predstavlja neizravnano pozicijo, banka izravna z neizravnano tehtano pozicijo skupine 3 in dobi izravnano pozicijo med skupinama 2 in 3 (oznaka F v stolpcu 12). Neizravnano tehtano pozicijo iz te izravnane lahko banka izravna z neizravnano pozicijo iz skupine 1 (oznaka H v stolpcu 13), če ni še bilo
izravnave med skupino 1 in 2. Ostanek po zadnji izravnavi in neizravnane
pozicije iz skupin (če ni bilo izravnave med skupinami) iz stolpca 11
predstavlja preostalo neizravnano tehtano pozicijo (oznaka G). Banka lahko najprej začne izravnavati tehtane pozicije med skupino 3 in skupino 2.
Znesek izravnave pod oznako E banka vnese v vrstico 1.e1, znesek izravnave pod oznako F v vrstico 1.e2 in znesek izravnave pod
oznako H v vrstico 1.f stolpca 8 obrazca MKR SA TDI. Preostalo neizravnano
pozicijo G banka vnese v vrstico 1.g in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.
18. člen
2.5.3. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških finančnih
instrumentih – pristop, ki temelji na trajanju (v nadaljevanju: MKR SA TDI-b)
(1) Obrazec MKR SA TDI-b se nanaša na
vrstice od 2.a do 2.d obrazca MKR SA TDI in služi za izračun tehtanih pozicij –
izravnavanje po razredih in skupinah ter izračun kapitalske zahteve.
(2) Banka mora od stolpca 8 naprej
tehtane pozicije izkazovati s pravilnim predznakom (dolge s "+" in
kratke z "-").
(3) Ko izravnane in na koncu izravnave
neizravnane tehtne pozicije banka sešteje za potrebe nadaljnjega izračuna
kapitalske zahteve (oznake od A do E), mora te zneske tehtanih pozicij
upoštevati v absolutnem znesku.
(4) Banka izpolni obrazec MKR SA TDI-b
za vsako valuto posebej.
(5) Na vsakem obrazcu MKR SA TDI-b banka izračuna tudi "Skupno kapitalsko zahtevo" po enačbi, ki je navedena na samem
obrazcu.
(6) Obrazec MKR SA TDI-b vsebuje 11
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupina
Stolpec "Skupina" vsebuje oznake
skupin zapadlosti iz obrazca MKR SA TD, in sicer:
Oznaka 1 se navezuje na vrstico 2.1 Skupina
1 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 2 se navezuje na vrstico 2.2 Skupina
2 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 3 se navezuje na vrstico 2.3 Skupina
3 iz obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 2 in 3 – Posamezna neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 2 (Dolga neto pozicija) in stolpec
3 (Kratka neto pozicija) banka smiselno vnese neto pozicije iz stolpcev 4 in 5 obrazca MKR SA TDI, in sicer iz vrstic od 2.1 do 2.3.
Stolpec 4 – Domnevna sprememba obrestne
mere (v%)
Stolpec 4 vsebuje spremembe obrestnih mer
po posameznih skupinah, ki se uporabijo za množenje pozicij v stolpcu 6 ali 7
tega obrazca.
Stolpec 5 – Modificirano trajanje v
letih
Banka za posamezne pozicije, ki so
razporejene v skupine, izračuna modificirano trajanje, ki ga uporabi za
množenje v stolpcu 6 ali 7 tega obrazca.
Stolpca 6 in 7 – Tehtana neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 6 (Dolga tehtana neto pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 2, ustrezne domnevne spremembe obrestne mere iz stolpca 4 in pripadajočega modificiranega trajanja pozicije iz stolpca 5. V stolpec 7 (Kratka tehtana neto
pozicija) banka vnese zmnožek pozicije iz stolpca 3, ustrezne domnevne
spremembe obrestne mere iz stolpca 4 in pripadajočega modificiranega trajanja
pozicije iz stolpca 5. Na ta način banka izračuna tehtane pozicije.
Stolpca 8 in 9 – Po skupinah (Izravnano, Neizravnano)
Banka po posameznih skupinah opravi
izravnavo med dolgimi in kratkimi tehtanimi pozicijami iz posamezne skupine
(stolpca 6 in 7). Banka posebej sešteje dolge in posebej kratke tehtane
pozicije in opravi izravnavo v skupini. Izravnana tehtana pozicija je manjša
izmed absolutne dolge oziroma kratke tehtane pozicije v razredu zapadlosti in
jo banka vnese v stolpec 8 – Izravnano, medtem ko neizravnano tehtano pozicijo,
ki je razlika med večjo tehtano pozicijo in absolutno vrednostjo izravnane
pozicije, banka vnese v stolpec 9 – Neizravnano. Banka izravnane tehtane
pozicije iz posameznih razredov zapadlosti sešteje pod oznako A tega obrazca.
Znesek te izravnave (oznaka A) banka vnese v vrstico 2.a in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 10 in 11 – Med skupinami: Izravnano
Banka opravi izravnave neizravnanih
tehtanih pozicij tudi med posameznimi skupinami. Najprej izravna neto pozicije
med skupino 1 in skupino 2 in dobi izravnano tehtano pozicijo skupin 1 in 2 (oznaka B v stolpcu 10), ostanek te izravnave, ki predstavlja neizravnano pozicijo, banka izravna z neizravnano tehtano pozicijo skupine 3 in dobi izravnano pozicijo med skupinama 2 in 3 (oznaka C v stolpcu 10). Neizravnano tehtano pozicijo iz te izravnane lahko banka izravna z neizravnano pozicijo iz skupine 1 (oznaka D v stolpcu 11), če še ni bilo
izravnave med skupino 1 in 2. Ostanek po zadnji izravnavi in neizravnane
pozicije iz skupin (če ni bilo izravnave med skupinami) iz stolpca 9
predstavlja ostalo neizravnano tehtano pozicijo (oznaka E). Banka lahko najprej začne izravnavati tehtane pozicije med skupino 3 in skupino 2.
Znesek izravnave pod oznako B banka vnese v vrstico 2.b1, znesek izravnave pod oznako C v vrstico 2.b2 in znesek izravnave pod
oznako D v vrstico 2.c stolpca 8 obrazca MKR SA TDI. Preostalo neizravnano
pozicijo pod oznako E banka vnese v vrstico 2.d in stolpec 8 obrazca MKR SA
TDI.
19. člen
2.5.4. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje lastniških finančnih
instrumentov po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: MKR SA EQU)
(1) Obrazec
MKR SA EQU vsebuje podatke o pozicijah in kapitalski zahtevi za pozicijsko
tveganje (splošno in posebno) lastniških finančnih instrumentov, vključenih v
trgovalno knjigo. Kapitalska zahteva se izračuna po standardiziranem pristopu,
v skladu s 15. do 42. členom sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Banka mora obrazec MKR SA EQU
izpolniti za vsak nacionalni trg, na katerem se trguje z lastniškimi finančnimi
instrumenti, ki jih ima banka v trgovalni knjigi. To pomeni, da mora imeti banka ločen izračun za vsak trg, kjer ima odprte pozicije v lastniških finančnih instrumentih.
Oznako za posamezen trg vnese v polje "TRG".
(3) Obrazec MKR SA EQU vsebuje 7
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2
(Kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih
tveganjih.
Banka v stolpca vnese bruto pozicije, brez
upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki
izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
tretje osebe/stranke iz točke (a) prvega odstavka 38. člena sklepa o tržnih
tveganjih. Banka mora pri vključevanju pozicij v trgovalno knjigo in
vrednotenju pozicij upoštevati določila 9. člena ter prvega, tretjega in
četrtega odstavka 12. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 3 – (-) Učinek zmanjšanja
pozicije, ki izhaja iz prve prodaje lastniških finančnih instrumentov z obveznostjo
odkupa
Stolpec 3 se nanaša na točki (b) in (c)
prvega odstavka 38. člena sklepa o tržnih tveganjih, kjer so določeni
redukcijski faktorji. Učinek zmanjšanja se izračuna kot razlika med neto
pozicijo, ki izhaja iz prve prodaje lastniških finančnih instrumentov, in
zmanjšano pozicijo, z upoštevanimi redukcijskimi faktorji.
Vrednost učinka zmanjšanja se vnese z
negativnim predznakom. Učinek zmanjšanja je odvisen od števila delovnih dni po
izvedbi prve prodaje.
Stolpca 4 in 5 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 4 (Neto dolga pozicija) in Stolpec
5 (Neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki
izhaja iz prvega odstavka 15. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je
presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi)
pozicijami v lastniških finančnih instrumentih.
Banka vnese vrednost neto dolge oziroma
kratke pozicije v lastniških finančnih instrumentih.
Stolpec 6 – Pozicije, ki so predmet
kapitalske zahteve
Stolpec 6 se nanaša na neto pozicije, ki so
predmet kapitalske zahteve, in ki so izračunane po pristopih iz vrstic 1do 6
tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz
vrstic 1 do 6 tega obrazca v vrstici "Lastniški finančni instrumenti v
trgovalni knjigi".
Utež (%)
Stolpec "Utež (%)" vsebuje
pripadajoče uteži za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje za neto
pozicije pri lastniških finančnih instrumentih.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 vsebuje kapitalske zahteve,
izračunane kot zmnožek uteži iz stoplca "Utež (%)" in neto pozicij,
ki so predmet kapitalske zahteve iz stolpca 6 tega obrazca. Skupna kapitalska
zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1 do 6 tega obrazca in se
vnese v vrstico "Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".
(6) Obrazec MKR SA EQU vsebuje
vrstice, katerih vsebina je naslednja:
LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI V
TRGOVALNI KNJIGI
1 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE
Vrstica "Splošno pozicijsko
tveganje" vsebuje pozicije v lastniških finančnih instrumentih, izračunane
v skladu s 36. členom ter tretjim in četrtim odstavkom 37. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Banka v posamezne vrstice (1.1 in 1.2), ki so predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 7 tega obrazca. V
vrstico 1 banka vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic 1.1 in 1.2.
1.1 – TERMINSKE POGODBE NA DELNIŠKE
INDEKSE, KI SO PREDMET POSEBNE OBRAVNAVE
Vnese se pozicije v lastniških finančnih
instrumentih oziroma terminskih pogodbah na delniške indekse s katerimi s
trguje na priznanih borzah, in ki se nanašajo na široko razpršene delniške
indekse, ki so predmet posebne obravnave, izračunane v skladu z tretjim in
četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih.
1.2 – DRUGI LASTNIŠKI FINANČNI
INSTRUMENTI RAZEN TERMINSKIH POGODB NA DELNIŠKE INDEKSE
Vnese se pozicije v lastniških finančnih
instrumentih oziroma drugih lastniških finančnih instrumentih razen terminskih
pogodb na delniške indekse s katerimi s trguje na priznanih borzah, in ki se
nanašajo na široko razpršene delniške indekse, izračunane v skladu s prvim
odstavkom 35. člena sklepa o tržnih tveganjih.
2 – POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE
Vrstica "Posebno pozicijsko tveganje" vsebuje
pozicije v lastniških finančnih instrumentih, ki so predmet izračuna posebnega
pozicijskega tveganja v skladu s 35. členom in tretjim ter četrtim odstavkom
37. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka v vrstico 2 vnese pozicije stolpcev
od 1 do 7 tega obrazca, kapitalska zahteva za te pozicije se izračuna tako, da
se pomnoži skupno bruto pozicijo z 8%.
3 – PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE ZA
POZICIJE V CIU
Vrstica "Pristop za pozicijsko
tveganje za pozicije v CIU" vsebuje pozicije v CIU, ki se izračunajo na
podlagi 40. do 42. člena sklepa o tržnih tveganjih. Posebne metode se
upoštevajo, kadar pozicije v CIU ali v osnovnih instrumentih niso izračunane na
podlagi notranjih modelov v skladu z 81. do 92. členom sklepa o tržnih
tveganjih.
Banka v to vrstico vnese pozicije v CIU po
posameznih stolpcih od 1 do 7 tega obrazca.
4 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA
TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju
za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah"
se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico
razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije
zahtevajo priznane borze, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpce od 1
do 7 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne
razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna
borza, kot to določa sedmi odstavek 17. člena in peti odstavek 18. člena sklepa
o tržnih tveganjih.
5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA
TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju
za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu
(OTC)" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije
zahtevajo priznane klirinške hiše, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer
v stolpce od 1 do 7 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij
iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga
zahteva zadevna klirinška hiša, kot to določa osmi odstavek 17. člena in šesti
odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
6 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN
VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI
Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama
in vega) povezana z opcijami" se nanaša na četrti odstavek 18. člena
sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za
druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v 7. stolpec
obrazca MKR SA EQU. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na
podlagi različnih metod.
20. člen
2.5.5. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za valutno tveganje po standardiziranem
pristopu (v nadaljevanju: MKR SA FX)
(1) Izračun kapitalske zahteve
za valutno tveganje se nanaša na določila 75. in 76. člena sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Banka obrazec izpolnjuje tako, da
v polje posamezne valute vnese podatke v tisoč EUR, ki jih iz posamezne tuje
valute preračuna po tečaju, objavljenem na internetni strani Banke Slovenije na
dan poročanja.
(3) Banka najprej izpolni stolpca 1 in 2, od vrstice "Evro" do vrstice "Pozicije CIU v tujih valutah, obravnavanih kot
ločene valute". V primeru, da ne uporabi možnosti, ki jo ponuja 76. člen
sklepa o tržnih tveganjih, predstavlja seštevek postavk v stolpcu 1 (brez
vrstice "Evro") dolgo pozicijo in jo banka vnese v stolpec 1, vrstice
"Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih
kot ločene valute)", kot je navedeno pri razlagi vrstice 4 "Vse druge
valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene
valute)". Enakovredno seštevek postavk v stolpcu 2 (brez vrstice
"Evro") predstavlja kratko pozicijo in jo banka vnese v polje v
stolpcu 2, vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih
valutah, obravnavanih kot ločene valute)". V primeru, da banka uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, seštevka dolgih in
kratkih pozicij iz naslova valut, ki so vključene v ERM2, ne prišteje k vrstici
"Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih
kot ločene valute)", ampak ju vnese v vrstico "Valute, ki so predmet
medvladnih dogovorov".
(4) Banka nato izpolni še polja, ki
predstavljajo dolge in kratke pozicije v vrstici "Zlato".
(5) Banka v naslednji fazi izpolnjuje
stolpca 5 in 6 v vrsticah od "Valute, ki so predmet medvladnih
dogovorov" do vrstice "Zlato", tako da upošteva še posle, s
katerimi se je zavarovala pred nezaželenim učinkom spremembe tečaja na
kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, ki jih je prikazala v stolpcih 3 in 4, kot je opredeljeno v prvem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih
tveganjih.
(6) V primeru, da banka uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, seštevek izravnanega dela
pozicij, ki se nanašajo na valute iz vrstice "Valute, ki so predmet
medvladnih dogovorov" vnese v celico v stolpcu 9, nanj aplicira utež iz
tega člena in rezultat vnese v pripadajočo celico v stolpcu 10. Neizravnani del
dolgih in kratkih pozicij pa prišteje k dolgi in kratki poziciji iz vrstice
"Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane
kot ločene valute)" ter rezultat vnese v stolpca 7 in 8.
(7) Banka izpolni še stolpca 7 in 8 za vrstici "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot
ločene valute)" in "Zlato", ter ju skladno z določili točke (b)
drugega odstavka 75. člena in 76. člena (večji vrednosti) sešteje in primerja s
kapitalom iz vrstice 1 obrazca CA. V primeru, da ta znesek presega 2%, je banka dolžna izračunavati kapitalsko zahtevo za valutna tveganja, kar pomeni, da na obe poziciji
aplicira utež 8% in rezultat vnese v pripadajoči celici v stolpcu 10.
(8) Nato banka izpolni še vrstico
"Druga tveganja ne-delta (gama in vega), povezana z opcijami na tujo
valuto" v stolpcih 7 in 8 ter na večjo izmed teh dveh pozicij aplicira
utež 100% ter rezultat vnese v pripadajočo celico v stolpcu 10.
(9) Obrazec MKR SA FX vsebuje 10
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Dolga pozicija
V stolpec 1 banka vnese bruto aktivne
pozicije, pričakovana prejeta plačila in podobne postavke (postavke iz aktive),
kot je opredeljeno v točki (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih
tveganjih.
Stolpec 2 – Kratka pozicija
V stolpec 2 banka vnese bruto pasivne
pozicije, zneske, ki jih bo banka plačala in podobne postavke (postavke iz
pasive), kot je opredeljeno v točki (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o
tržnih tveganjih.
Stolpca 3 in 4 – Memorandumske postavke: Varovane pozicije za količnik kapitalske ustreznosti
V stolpca 3 in 4 banka vnese dolge oziroma kratke pozicije, ki so namenjene varovanju pred neželenim učinkom
spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, kot je
opredeljeno v prvem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena.
Stolpca 5 in 6 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Ko banka od dolge pozicije v posamezni
valuti, odšteje kratko pozicijo v tej isti valuti in upošteva še pozicije, ki
so namenjene varovanju pred neželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko
ustreznost v postavkah kapitala, dobi bodisi pozitiven rezultat, ki predstavlja
neto dolgo pozicijo, bodisi negativen rezultat, ki predstavlja neto kratko
pozicijo. Glede na to pri posamezni valuti izpolni stolpec 5 ali stolpec 6.
Stolpci 7, 8 in 9 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve
V stolpcih 7 in 8 banka izvede preračune, ki jih ponuja 75. člen sklepa o tržnih tveganjih, nanje pa aplicira
pripadajoče uteži. V stolpec 9, in sicer v vrstico 2 "Valute, ki so
predmet medvladnih dogovorov", banka vnese izravnano pozicijo valut,
vključenih v ERM 2, kot izhaja iz 76. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Neizravnani del te pozicije banka prenese v vrstico "Skupna valutna
pozicija" stolpca 7 ali 8 glede na to, ali je neizravnana pozicija dolga
oziroma kratka.
Utež (%)
Tako za vrstico "Vse druge valute
(vključno z pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene
valute)" kot tudi za vrstico "Zlato" je predvidena utež 8%, ki
jo banka aplicira na večjo izmed dolge in kratke pozicije, kot je določeno v
prvem odstavku 75. člena sklepa o tržnih tveganjih. Za vrstico "Druga
ne-delta tveganja (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto" banka na večjo izmed kratke oziroma dolge pozicije aplicira utež 100%. Za vrstico "Valute,
ko so predmet medvladnih dogovorov", pa se v primeru, da banka uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, za utež uporabi vrednost,
ki jo predvideva ta člen, in sicer v višini najmanj polovice najvišjega
dovoljenega gibanja valute, določenega v ERM2.
Stolpec 10 – Kapitalska zahteva
Banka v tem stolpcu izračuna kapitalsko
zahtevo kot rezultat posamezne pozicije in pripadajoče uteži ter na vrhu
stolpca 10 vpiše seštevek posameznih kapitalskih zahtev.
(10) Obrazec MKR SA FX vsebuje
vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPNA POZICIJA, KI JE PREDMET
KAPITALSKE ZAHTEVE
V to vrstico banka vnese seštevke spodnjih
vrstic v posameznih stolpcih, kjer je to potrebno zaradi nadaljnjih izračunov.
2. Valute, ki so predmet medvladnih
dogovorov
V to vrstico banka vnese seštevek vrstice
"Valute vključene v ERM 2" v primeru, da uporabi možnost, ki jo
ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih.
4. Vse druge valute (vključno s
pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)
V to vrstico banka vnese seštevek vrstice
"Valute vključene v ERM2" in vseh ostalih vrstic od vrstice
"GBP" do vrstice "Pozicije v CIU v tujih valutah, obravnavane
kot ločene valute". Če pa je uporabila možnost, ki jo ponuja 76. člen
sklepa o tržnih tveganjih, potem v tej vrstici ne upošteva pozicij, ki izhajajo
iz valut, vključenih v ERM2, ampak se te pozicije prikažejo v vrstici 2.
5. Zlato
V to vrstico banka vnaša pozicije, ki jih
ima v zlatu.
6. Druga ne-delta tveganja (gama in
vega), povezana z opcijami na tujo valuto
Ta vrstica se nanaša na peto alinejo drugega
odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih, nanaša pa se na druga tveganja
(gama in vega), povezana z opcijami. To dodatno kapitalsko zahtevo banka lahko izračunava na podlagi različnih metod, ki so določene v 18. členu sklepa o tržnih
tveganjih.
Memorandumske postavke: pozicije v tujih
valutah
Evro
V to vrstico banka vnese pozicije, ki
izhajajo iz valute poročanja, čeprav Evro ni predmet kapitalske zahteve.
Valute vključene v ERM2
Ta vrstica se nanaša na valute, vključene v mehanizem
deviznih tečajev in trenutno zajemajo valute: DKK, LTL in LVL.
Vrstice "GBP", "SEK"
in "CHF"
Te vrstice se nanašajo pozicije, ki
izhajajo iz naštetih valut.
Druge valute držav članic evropskega
gospodarskega območja
Ta vrstica se nanaša na druge valute držav
članic evropskega gospodarskega območja.
Vrstice "USD",
"CAD", "AUD" in "YPY"
Te vrstice se nanašajo na pozicije, ki
izhajajo iz naštetih valut.
Druge valute držav nečlanic evropskega
gospodarskega območja
Ta vrstica se nanaša na preostale valute,
ki niso valute poročanja.
Pozicije CIU v tujih valutah,
obravnavane kot ločene valute
Ta vrstica se nanaša na pozicije, ki se
nanašajo na CIU in so opredeljene v drugem pododstavku točke (a) drugega
odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.
21. člen
2.5.6. Povezava obrazca MKR SA FX z
obrazcem CA
Banka sešteje posamezne kapitalske zahteve
iz stolpca 10, seštevek prikaže v vrstici "Skupna pozicija, ki je predmet
kapitalske zahteve", posledično pa ga vnese v vrstico 2.3.1.3 obrazca CA.
V primeru, da banka ni zavezana k izpolnjevanju kapitalske zahteve za valutno
tveganje, obe celici v omenjenih obrazcih prečrta.
22. člen
2.5.7. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za tveganje sprememb cen blaga po
standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: MKR SA COM)
(1) Obrazec MKR SA COM vsebuje
podatke o pozicijah v blagu in kapitalski zahtevi, izračunani po
standardiziranem pristopu v skladu s 77. do 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Banka mora izpolniti obrazec MKR
SA COM za vsako vrsto blaga v skladu s petim in šestim odstavkom 79. člena in
80. členom sklepa o tržnih tveganjih. Blago za katero poroča se vnese v polje
"Blago". Banka izračuna kapitalsko zahtevo za splošno in posebno
tveganje za vsako blago posebej.
(3) Obrazec MKR SA COM vsebuje 8
stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2
(Kratka pozicija) se nanašata na drugi in osmi odstavek 77. člena ter prvi
odstavek 79. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Banka v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije v blagu, brez upoštevanja učinka pobota in brez pozicij, ki izhajajo iz
financiranja blaga, ki so posebej vnesene v stolpca 3 in 4.
MEMORANDUMSKE POSTAVKE
Stolpca 3 in 4 – Pozicije iz financiranja blaga (Dolga, Kratka)
Stolpec 3 (Dolga pozicija iz financiranja
blaga) in Stolpec 4 (Kratka pozicija iz financiranja blaga) se nanašata na
četrti odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se vrednosti
pozicij, ki so izključno namenjene financiranju blaga, če se slednje upoštevajo
v izračunu kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga.
Stolpca 5 in 6 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 5 (Neto dolga pozicija) in stolpec
6 (Neto kratka pozicija) se nanašata na sedmi odstavek 77. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Neto pozicija v blagu je presežek dolgih (kratkih) pozicij
nad kratkimi (dolgimi) pozicijami v istem blagu in terminskih pogodbah, opcijah
in nakupnih bonih (warrants) na isto blago.
Banka vnese vrednost neto dolge oziroma
neto kratke pozicije.
Stolpec 7 – Pozicije, ki so predmet
kapitalske zahteve
Stolpec 7 se nanaša na neto pozicije v
blagu, ki so predmet kapitalske zahteve, in ki so izračunane po pristopih iz
vrstic 1 do 5 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto
pozicij iz vrstic 1 do 7 tega obrazca v vrstici "Skupne pozicije v
blagu".
Utež (%)
Stolpec "Utež (%)" vsebuje
pripadajoče uteži za izračun kapitalske zahteve za neto pozicije v blagu.
Stolpec 8 – Kapitalska zahteva
Stolpec 8 vsebuje kapitalske zahteve,
izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež (%)" in "Neto
pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve". Skupna kapitalska zahteva je
seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1a, 1b, 1c, 2a, 2b, 2c, 3a, 3b, 4, 5, 6 in 7 tega obrazca in se vnese v vrstico "Skupne pozicije v blagu".
(4) Obrazec MKR SA COM vsebuje
vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPNE POZICIJE V BLAGU
Vrstica "SKUPNE POZICIJE V BLAGU"
vsebuje pozicije v blagu z ustreznimi utežmi za tržna tveganja v skladu s točko
(b) prvega odstavka 7. člena in 77. do 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.
1 – PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI
Vnese se samo pozicije v blagu, za katere
se izračunava kapitalska zahteva z uporabo pristopa lestvice zapadlosti v
skladu z 79. členom sklepa o tržnih tveganjih.
1.1 do 1.3 SKUPINA RAZREDOV ZAPADLOSTI
Vrstica "Skupina razredov
zapadlosti" se nanaša na Tabelo 12 prvega odstavka 79. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Zapadlosti so razdeljene na skupine razredov zapadlosti, in
sicer: zapadlosti do 1 leta, zapadlosti nad 1 letom in do vključno 3 let ter
zapadlosti nad 3 leti. Banka v posamezne razrede zapadlosti vnese pozicije v
blagu glede na njihove zapadlosti.
1.a – IZRAVNANE DOLGE IN KRATKE POZICIJE
ZNOTRAJ VSAKEGA RAZREDA ZAPADLOSTI
Vrstica "Izravnane dolge in kratke
pozicije znotraj vsakega razreda zapadlosti" se nanaša na točko (a) petega
odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati vsoto
dolgih in vsoto kratkih pozicij za vsak posamezni razred zapadlosti. Vsota
dolgih (kratkih) pozicij, ki se izravnavajo s kratkimi (dolgimi) pozicijami v
določenem razredu zapadlosti, je izravnana pozicija v tem razredu zapadlosti,
medtem ko je preostala dolga oziroma kratka pozicija neizravnana pozicija v
istem razredu zapadlosti
1.b – IZRAVNANE POZICIJE MED DVEMA
RAZREDOMA ZAPADLOSTI
Vrstica "Izravnane pozicije med dvema
razredoma zapadlosti" se nanaša na točko (b) petega odstavka 79. člena
sklepa o tržnih tveganjih. Po izravnavanju dolgih in kratkih pozicij v
posameznih razredih zapadlosti, banka izravna izravnane pozicije med razredi
(npr. razred zapadlosti do enega leta z razredom zapadlosti nad enim letom).
Izravnana pozicija med dvema razredoma zapadlosti je manjša izmed obeh
vrednosti.
1.c – PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE
Vrstica "Preostale neizravnane
pozicije" se nanaša na točko (c) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih
tveganjih. Del neizravnane dolge (kratke) pozicije za določen razred
zapadlosti, ki je izravnana z neizravnano kratko (dolgo) pozicijo v naslednjem
razredu zapadlosti, predstavlja izravnano pozicijo med dvema razredoma
zapadlosti. Del neizravnane dolge ali kratke pozicije med tema dvema razredoma,
predstavlja neizravnano pozicijo.
3 – ENOSTAVNI PRISTOP: VSE POZICIJE
Vnese se samo pozicije v blagu, za katere
se izračunava kapitalska zahteva z uporabo enostavnega pristopa v skladu z 80.
členom sklepa o tržnih tveganjih.
4 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA
TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju
za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah"
se nanaša na drugi pododstavek prvega odstavka 78. člena sklepa o tržnih
tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga
zahtevajo priznane borze za terminske pogodbe in opcije na blago, na katerih se
z njimi trguje, in sicer v stolpec od 1 do 6 tega obrazca. V to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja
kritje, ki ga zahteva zadevna borza.
5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA
TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju
za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu
(OTC)" se nanaša na tretji pododstavek prvega odstavka 78. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Banka v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga
zahtevajo priznane klirinške hiše za terminske pogodbe in opcije na blago,
preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 6 tega obrazca. V
to vrstico banka vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za
kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša.
6 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN
VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI NA BLAGO
Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama
in vega) povezana z opcijami na blago" se nanaša na drugi pododstavek
tretjega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka mora izračunati
kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami,
ki jo vnese v stolpca 7 in 8 obrazca MKR SA COM. Ta dodatna kapitalska zahteva
se lahko izračunava na podlagi različnih metod.
7 – TVEGANJE LIKVIDNOSTI
Vrstica "Tveganje likvidnosti" se
nanaša na šesti odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Poleg drugih
tveganj, ki obstajajo za dolžniške finančne instrumente mora biti banka pozorna na tveganje likvidnosti, ko zaradi nezadostne likvidnosti na trgu investitorji
težko prodajajo vrednostne papirje po tržnih cenah ali zaradi tega ker kratka
pozicija v blagu zapade v poravnavo pred njeno dolgo pozicijo v določenih
trgih.
23. člen
2.5.8. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje
in/ali tveganje sprememb cen blaga z uporabo notranjih modelov (v nadaljevanju:
MKR IM)
(1) Obrazec MKR IM vsebuje podatke o izračunani
tvegani vrednosti (VaR) in tvegani vrednosti za izjemne situacije (stressed
VaR) glede na vrsto tržnega tveganja (pozicijsko tveganje dolžniških in
lastniških finančnih instrumentov, valutno tveganje, tveganje sprememb cen
blaga). Vsebuje tudi informacije o kapitalski zahtevi za presežno tveganje
neplačila in migracije, cenovna tveganja v tgovalnem portfelju s korelacijo,
številu preseganj, itd.
(2) Obrazec MKR IM vsebuje 16 stolpcev, katerih vsebina
je naslednja:
Stolpec 1 – Multiplikacijski faktor za VaR (mc)
× Povprečje za VaR za preteklih 60 delovnih dni (VaRavg)
Stolpec 1 se nanaša na drugo alinejo točke (a) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunano povprečje
dnevnih tveganih vrednosti preteklih 60 delovnih dni, pomnoženo z multiplikatorjem,
ki je najmanj 3 in povečan za plus faktor, ki je odvisen od števila preseganj.
Stolpec 2 – VaR prejšnjega dne (VaRt-1)
Stolpec 2 se nanaša na prvo alinejo točke (a) prvega odstavka
92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunana tvegana vrednost za
prejšnji dan.
Stolpec 3a – Multiplikacijski faktor za SVaR (ms)
× Povprečje za SVaR za preteklih 60 delovnih dni (SVaRavg)
Stolpec 3a se nanaša na drugo alinejo točke (b) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunano povprečje
tveganih vrednosti za izjemne situacije preteklih 60 delovnih dni, pomnoženo z
multiplikatorjem, ki je najmanj 3 in povečan za plus faktor, ki je odvisen od
števila preseganj.
Stolpec 3b – zadnji razpoložljivi SVaR (SVaRt-1)
Stolpec 3b se nanaša na prvo alinejo točke (b) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunana zadnja
razpoložljiva tvegana vrednost za izjemne situacije.
Stolpec 4a – Kapitalska zahteva za presežno tveganje
neplačila in migracije – povprečna vrednost 12 tednov
Stolpec 4a se nanaša na prvi pododstavek točke (d) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se povprečna vrednost
izračuna presežnega tveganja neplačila in migracije za zadnjih 12 tednov.
Stolpec 4b – Kapitalska zahteva za presežno tveganje
neplačila in migracije – zadnja vrednost
Stolpec 4b se nanaša na prvi pododstavek točke (d) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se zadnja vrednost izračuna
presežnega tveganja neplačila in migracije.
Stolpec 4c – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v
trgovalnem portfelju s korelacijo – minimalna kapitalska zahteva
Stolpec 4c se nanaša na tretji odstavek 89.h člena sklepa o
tržnih tveganjih. Vnese se izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko
tveganje v trgovalnem portfelju s korelacijo po standardiziranem pristopu za
vse pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo, vključene v izračun z
notranjim pristopom, in sicer kot zmnožek 8% uteži ter večje izmed vrednosti
stolpcev 8 in 9.
Stolpec 4d – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v
trgovalnem portfelju s korelacijo – povprečna vrednost 12 tednov
Stolpec 4d se nanaša na drugi pododstavek točke (d) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se povprečna vrednost
izračuna kapitalske zahteve za vsa cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s
korelacijo za zadnjih 12 tednov.
Stolpec 4e – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v
trgovalnem portfelju s korelacijo – zadnja vrednost
Stolpec 4e se nanaša na drugi pododstavek točke (d) prvega
odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se zadnja vrednost izračuna
kapitalske zahteve za vsa cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo.
Stolpec 4f – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v
trgovalnem portfelju s korelacijo – dodatna kapitalska zahteva za izjemne
situacije
Stolpec 4f se nanaša na šesti odstavek 89.h člena sklepa o
tržnih tveganjih. Vnese se dodatna kapitalska zahteva za cenovna tveganja v
trgovalnem portfelju s korelacijo, če rezultati testiranja izjemnih situacij
pokažejo pomembno višjo kapitalsko zahtevo za cenovna tveganja v trgovalnem
portfelju s korelacijo, in če Banka Slovenije odloči, da je to potrebno.
Stolpec 5 – Kapitalska zahteva
Stolpec 5 se nanaša na prvi odstavek 92. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Iz vrstice "skupne pozicije" se vnese vnese
seštevek: večje izmed vrednosti stolpcev 1 in 2, iz vrstice "Skupne
pozicije", večje izmed vrednosti stolpcev 3a in 3b, večje izmed vrednosti
stolpcev 4a in 4b, večje izmed vrednosti stolpcev 4c, 4d in 4d in vrednost
stolpca 4f.
Stolpec 6 – Število preseganj (v zadnjih 250 delovnih
dneh)
Stolpec 6 se nanaša na drugi odstavek 92. člena sklepa o
tržnih tveganjih. Banka vnese število preseganj, ugotovljenih v zadnjih 250
delovnih dneh.
Stolpec 7a – Multiplikacijski faktor za VaR (mc)
Stolpec 7a se nanaša na 92. člen sklepa o tržnih tveganjih.
Banka vnese multiplikacijski faktor (mc), ki ga uporablja. Najmanjši
multiplikacijski faktor (mc) je 3.
Stolpec 7b – Multiplikacijski faktor za SVaR (ms)
Stolpec 7b se nanaša na 92. člen sklepa o tržnih tveganjih.
Banka vnese multiplikacijski faktor (ms), ki ga uporablja. Najmanjši
multiplikacijski faktor (mc) je 3.
Stolpec 8 – Tehtana neto dolga pozicija za trgovalni
portfelj s korelacijo po uporabi "cap" (standardiziran pristop)
Stolpec 8 se nanaša na deseti odstavek 28.a člena sklepa o
tržnih tveganjih. Banka vnese znesek tehtane neto dolge pozicije po uporabi
"cap", če se odloči omejiti kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko
tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu
(vrednost iz stolpca 43 in vrstice "skupna izpostavljenost" v obrazcu
MKR SA CTP).
Stolpec 9 – Tehtana neto kratka pozicija za trgovalni
portfelj s korelacijo po uporabi "cap" (standardiziran pristop)
Stolpec 9 se nanaša na deseti odstavek 28.a člena sklepa o
tržnih tveganjih. Banka vnese znesek tehtane neto kratke pozicije po uporabi
"cap", če se odloči omejiti kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko
tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu
(vrednost iz stolpca 44 in vrstice "skupna izpostavljenost" v obrazcu
MKR SA CTP).
(3) Obrazec MKR IM vsebuje vrstice,
katerih vsebina je naslednja:
SKUPNE POZICIJE
Vrstica "Skupne pozicije" se
nanaša na pozicijsko tveganje za dolžniške in lastniške finančne instrumente,
obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji
tveganja, določenimi v 86. členu tega sklepa.
1 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica "Dolžniški finančni
instrumenti" se nanaša na pozicijsko tveganje dolžniških finančnih
instrumentov, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s
faktorji tveganja za obrestno tveganje, določenimi v 86. členu tega sklepa.
1.1 do 1.2 – SPLOŠNO IN POSEBNO TVEGANJE
DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Vrstici "Splošno tveganje dolžniških
finančnih instrumentov" in "Posebno tveganje dolžniških finančnih
instrumentov" se nanašata na splošno oziroma posebno tveganje, kot sta
opredeljena v 25. členu sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko
zahtevo za splošno oziroma posebno pozicijsko tveganje dolžniških finančnih
instrumentov, izračunano na podlagi notranjega modela.
2 – LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica "Lastniški finančni
instrumenti" se nanaša na pozicijsko tveganje lastniških finančnih
instrumentov, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s
faktorji tveganja, določenimi v 86. členu tega sklepa.
2.1 do 2.2. – SPLOŠNO IN POSEBNO
TVEGANJE LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Vrstici "Splošno tveganje lastniških
finančnih instrumentov" in "Posebno tveganje lastniških finančnih
instrumentov" se nanašata na splošno oziroma posebno tveganje kot sta
opredeljena v 25. členu sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko
zahtevo za splošno oziroma posebno pozicijsko tveganje lastniških finančnih
instrumentov, izračunano na podlagi notranjega modela.
3 – VALUTNO TVEGANJE
Vrstica "Valutno tveganje" se
nanaša na 81. in 86. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko
zahtevo za valutno tveganje, izračunano na podlagi notranjega modela.
4 – TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA
Vrstica "Tveganje spremembe cen
blaga" se nanaša na 81. in 86. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka vnese kapitalsko zahtevo za pozicije v blagu zaradi sprememb cen blaga, izračunano na
podlagi notranjega modela.
5 – SKUPNA VREDNOST SPLOŠNEGA TVEGANJA
Vrstica "Skupna vrednost splošnega
tveganja" se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 92. člena sklepa o
tržnih tveganjih (VaR in VaR za izjemne situacije za splošno tveganje za vse
vrste tveganja). Vnese se seštevek vrstic 1.1, 2.1, 3 in 4.
6 – SKUPNA VREDNOST POSEBNEGA TVEGANJA
Vrstica "Skupna vrednost posebnega
tveganja" se nanaša na 89. člen sklepa o tržnih tveganjih (VaR in VaR za
izjemne situacije za posebno pozicijsko tveganje za lastniške in dolžniške
finančne instrumente v trgovalni knjigi). Vnese se seštevek vrstic 1.2. in 2.2.
24. člen
2.5.9. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Tržno tveganje: notranji modeli (v nadaljevanju: MKR IM Details)
(1) Obrazec MKR IM Details
vsebuje podrobne podatke o izračunani vrednosti VaR, P/L in rezultatih
testiranja za nazaj na dnevni osnovi.
(2) Banka obrazec MKR IM Details
izpolni za vsak uporabljeni model posebej.
(3) Obrazec MKR IM Details vsebuje 16 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Koda instrumenta za
regulatorni notranji model
Stolpec 1 določa kategorijo instrumenta ali
kategorije, ki jih regulatorni model pokriva, in sicer:
1 = lastniški finančni instrumenti;
2 = dolžniški finančni instrumenti;
3 = tuje valute;
4 = blago.
Če je na primer VaR izračunan skupaj za
lastniške in dolžniške finančne instrumente ter tuje valute, je koda 123.
Stolpec 2 – Koda za izračun kapitalske
zahteve za posebno tveganje za lastniške finančne instrumente
V stolpec 2 se vnesejo kode za izračun
kapitalske zahteve za posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov. Možne
kode so:
1
= model ne izračunava posebnega tveganja;
2
= model izračunava posebno tveganje.
Stolpec 3 – Koda za izračun kapitalske
zahteve za posebno tveganje za dolžniške finančne instrumente
V stolpec 3 se vnesejo kode za izračun
kapitalske zahteve za posebno tveganje dolžniških finančnih instrumentov. Možne
kode so:
1
= model ne izračunava posebnega tveganja;
2
= model izračunava posebno tveganje, ki vključuje presežno tveganje
neplačila in migracije;
3
= model izračunava posebno tveganje, ki vključuje presežno tveganje
neplačila in migracije ter cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s
korelacijo, brez cenovnih tveganj v trgovalnem portfelju s korelacijo za
pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve v skladu s 28.a členom sklepa o
tržnih tveganjih);
4
= model izračunava posebno tveganje, brez presežnega tveganja neplačila in
migracije;
5
= model izračunava posebno tveganje, brez presežnega tveganja neplačila in
migracije kot tudi brez cenovnih tveganj v trgovalnem portfelju s korelacijo za
pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve v skladu s 28.a členom sklepa o
tržnih tveganjih.
Stolpec 4 – Uporabljena koda za
spremembo vrednosti portfelja za izračun števila preseganj
V stolpec 4 se vnese koda sprememb
vrednosti portfelja, ki določa vrste rezultatov, ki so uporabljeni za izračun
plus-faktorja v skladu z drugim odstavkom 92. člena
sklepa o tržnih tveganjih. Možne kode so:
1 = dejanski rezultati trgovanja zadevnih
dni (91. člen sklepa o tržnih tveganjih);
2
= hipotetični rezultati trgovanja zadevnih dni glede na pozicije na koncu
prejšnjega (trgovalnega) dneva (91. člen sklepa o tržnih tveganjih).
Stolpec 5 – Enostranski interval
zaupanja notranjega VaR
Stolpec 5 se nanaša na interval zaupanja
uporabljen pri upravljanju s tveganji. Stolpec se izpolni, če izračun notranjega
VaR temelji na intervalu zaupanja, ki ni enak 99%.
Stolpec 6 – Obdobje posedovanja
notranjega VaR
Stolpec 6 se nanaša na obdobje posedovanja
uporabljeno pri upravljanju s tveganji. Stolpec se izpolni, če izračun
notranjega VaR temelji na obdobju posedovanja, ki ni 10 dni.
Stolpec 7 – Dan
Stolpec 7 je že vnaprej določen in rangiran
od 1 do 92. Banka vnese dnevne podatke za preteklo trimesečje.
Stolpec 8 – Regulatorni VaR (interval
zaupanja = 99% in VaR (T=10))
Stolpec 8 se nanaša na VaR izračunan v skladu z določili iz
88. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja
(mc), za obdobje posedovanja 10 delovnih dni in z enostranskim intervalom
zaupanja 99%.
Stolpec 9 – Regulatorni VaR (interval
zaupanja = 99% in VaR (T=1))
Stolpec 9 se nanaša na VaR izračunan v skladu z določili iz
88. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja
(mc), za obdobje posedovanja 1 delovni dan in z enostranskim intervalom
zaupanja 99%.
Stolpec 9b – Regulatorni VaR za izjemne situacije
(interval zaupanja = 99% in SVaR (T=10))
Stolpec 9b se nanaša na SVaR izračunan v skladu z določili iz
drugega odstavka 88. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo
multiplikacijskega faktorja (ms), za obdobje posedovanja 10 delovnih dni in z
enostranskim intervalom zaupanja 99%.
Stolpec 11a - Kapitalska zahteva za presežno tveganje
neplačila in migracije
Stolpec 11a se nanaša na 89.a člen in prvi pododstavek točke
(d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. V ta stolpec banka
vnese vrednost izračun presežnega tveganja neplačila in migracije, ki presega
tveganje neplačila, zajeto z notranjim modelom v izračunu VaR.
Stolpec 11b – Kapitalska zahteva za cenovna tveganja v
trgovalnem portfelju s korelacijo (z izključitvijo dodatne kapitalske za
izjemne situacije)
Stolpec 11b se nanaša na 89.h člen in drugi pododstavek točke
(d) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. V ta stolpec banka
vnese vrednost kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s
korelacijo, brez dodatne kapitalske zahteve za izjemne situacije.
Stolpec 12 – Notranji VaR
Stolpec 12 se nanaša na rezultate VaR, ki
se uporabljajo za namene upravljanja s tveganji. Banka izračuna notranji VaR
samo, če uporablja drugo obdobje posedovanja, kot je tisto iz stolpcev 8 in 9. Izračun za notranji VaR temelji na informacijah iz stolpcev 5 in 6 tega obrazca.
Stolpec 13 – Limit notranjega VaR
Stolpec 13 se nanaša na limite za
trgovanje, ki so odobreni trgovcem. Banka mora dnevno preveriti/izračunati
limit za notranji VaR. Izračun za limit notranjega VaR temelji na informacijah
iz stolpcev 5 in 6 tega obrazca.
Stolpca 14 in 15 – Dejansko uporabljena sprememba vrednosti portfelja za testiranje za nazaj (Hipotetična,
Dejanska)
Banka uporabi samo eno od sprememb
vrednosti portfelja iz stolpcev 14 oziroma 15.
Stolpec 14 se nanaša na hipotetične
spremembe vrednosti portfelja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, kot
določa 91. člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v ta stolpec vnese dnevne hipotetične
spremembe portfelja.
Stolpec 15 se nanaša na dejanske spremembe
vrednosti portfelja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, kot določa 91.
člen sklepa o tržnih tveganjih. Banka v ta stolpec vnese dnevne dejanske
spremembe portfelja.
25. člen
2.5.10. Navodilo za izpolnjevanje obrazca
Izračun kapitalske zahteve za tveganje poravnave (v nadaljevanju: CR SETT)
(1) Obrazec CR SETT vsebuje podatke o neporavnanih
transakcijah (poslih pri katerih je prišlo do zamude v poravnavi) v bančni in
trgovalni knjigi in izračunu kapitalske zahteve povezane s tveganjem poravnave.
(2) Obrazec CR SETT vsebuje 3 stolpce, katerih vsebina je
naslednja:
Stolpec 1 – Neporavnane transakcije po dogovorjeni ceni
Stolpec 1 se nanaša na 43. člen sklepa o tržnih tveganjih.
Banka vnese skupni znesek neporavnanih transakcij glede na število dni zamude.
Stolpec 2 – Izpostavljenost, ki nastaja zaradi razlik v
cenah kot posledica neporavnanih transakcij
Stolpec 2 se nanaša na 43. člen sklepa o tržnih tveganjih.
Banka vnese znesek razlike med dogovorjeno in dejansko oziroma veljavno ceno.
Stolpec 3 – Kapitalska zahteva
V stolpec 3 banka vnese vrednost kapitalske zahteve za
tveganje poravnave izračunane na podlagi določb iz 43. člena sklepa o tržnih
tveganjih.
(3) Obrazec CR SETT vsebuje vrstice, katerih vsebina je
naslednja:
1 – VSOTA NEPORAVNANIH TRANSAKCIJ V BANČNI KNJIGI
Vrstica "Vsota neporavnanih transakcij v bančni
knjigi" se nanaša na neporavnane transakcije v bančni knjigi in izračun
kapitalske zahteve za tveganje poravnave v skladu z določbami iz točke (b)
prvega odstavka 7. člena in 43. člena sklepa o tržnih tveganjih.
1.1 do 1.5 – TRANSAKCIJE V ZAMUDI
Vrstice od 1.1 do 1.5 se nanašajo na različna obdobja zamud
transakcij. Banka glede na število dni zamud v vrstice od 1.1 do 1.5 vnese
znesek poslov, ki so še neporavnani.
2 – VSOTA NEPORAVNANIH TRANSAKCIJ V TRGOVALNI KNJIGI
Vrstica "Vsota neporavnanih transakcij v trgovalni
knjigi" se nanaša na neporavnane transakcije v trgovalni knjigi in izračun
kapitalske zahteve za tveganje poravnave v skladu z določbami iz točke (b)
prvega odstavka 7. člena in 43. člena sklepa o tržnih tveganjih.
2.1 do 2.5 – TRANSAKCIJE V ZAMUDI
Vrstice od 2.1 do 2.5 se nanašajo na različna obdobja zamud
transakcij. Banka glede na število dni zamud v vrstice od 2.1 do 2.5 vnese
znesek poslov, ki so še neporavnani.
25.a člen
2.5.11. Navodilo za izpolnjevanje obrazca
Izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj
s korelacijo po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: MKR SA CTP)
(1) Banka mora izpolniti obrazec MKR SA CTP za namen izračuna
kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za dolžniške finančne
instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, ter kreditne
izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila. Banka tehta
neto pozicije teh instrumentov, ki bi bile v bančni knjigi predmet
standardiziranega pristopa, kot je določeno v 15. do 22. členu sklepa o
listinjenju, ter pozicije, ki bi bile v bančni knjigi predmet pristopa IRB, kot
je določeno v 23. do 38. členu sklepa o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo banka prevzame v
procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je
banka v vlogi originatorja, investitorja ali sponzorja v skladu z opredelitvami
pojmov v 3. in 4. členu sklepa o listinjenju.
(3) Obrazec MKR SA CTP vsebuje 45 stolpcev, katerih vsebina
je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Skupaj pozicije (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (dolga pozicija) in stolpec 2 (kratka pozicija) se
nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Banka v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije iz drugega in
tretjega odstavka 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih, brez upoštevanja učinka
pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve
prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz
točke (a) 38. člena sklepa o tržnih tveganjih. Banka razvrsti pozicije v
vrsticah od A do C glede na vlogo, ki jo banka v procesu listinjenja prevzame,
ter po vrsticah 1 do 3 glede na finančni instrument v trgovalnem portfelju s
korelacijo: pozicija v listinjenju, kreditni izvedeni finančni instrument na
podlagi n-tega neplačila in ostale pozicije v trgovalnem portfelju s
korelacijo.
Stolpca 3 in 4 – (-) Odbitne postavke od kapitala (Dolga,
Kratka)
Vnese se vrednost dolgih in kratkih pozicij v listinjenju,
katerim je dodeljena utež 1250% in jih banka odšteje od kapitala v skladu s 22.
členom sklepa o listinjenju, namesto da bi tehtala te pozicije za namen
izračuna kapitalske zahteve.
Stolpca 5 in 6 – Neto pozicije (Dolga, Kratka)
Stolpec 5 (neto dolga pozicija) in stolpec 6 (neto kratka
pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki izhaja iz 15. do
17. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je presežna vrednost dolgih
(kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih
finančnih instrumentih v trgovalnem portfelju s korelacijo. Banka vnese
vrednost neto pozicije glede na vlogo banke in finančni instrument v trgovalnem
portfelju s korelacijo.
Stolpci 7 do 23 – Razvrstitev neto dolgih pozicij glede na
SA in IRB uteži tveganja
Stolpci 7 do 15 – Utež tveganja < 1250%
Vnesejo se pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo z
bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s poglavjem 3. sklepa o listinjenju
ali pozicije s povzeto bonitetno oceno v skladu s 25. členom sklepa o
listinjenju. Banka tehta neto dolge pozicije teh instrumentov, ki bi bile v
bančni knjigi predmet standardiziranega pristopa, v skladu s Tabelo 1 15. člena
sklepa o listinjenju ter neto dolge pozicije teh instrumentov, ki bi bile v
bančni knjigi predmet pristopa IRB, v skladu s Tabelo 2 26. člena sklepa o
listinjenju.
Stolpec 16 – 1250% (ocenjena pozicija)
Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo z
bonitetno oceno primerne ECAI oziroma povzeto oceno, ki se ji dodeli utež
tveganja v višini 1250% v skladu s 15. in 26. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 17 – 1250% (neocenjena pozicija)
Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo brez
bonitetne ocene primerne ECAI oziroma brez povzete ocene, ki se ji v skladu s
15. in 23. členom sklepa o listinjenju dodeli utež tveganja v višini 1250%.
Stolpec 18 – Metoda nadzorniške formule
Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo, pri
kateri se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule, glede na
določila šestega odstavka 28.a člena sklepa o tržnih tveganjih, 27., 28., 36.
in 37. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 19 – Povprečna utež tveganja (%)
V polje se vnese povprečno tehtano utež tveganja celotne
pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo, pri kateri se utež tveganja
izračuna na osnovi metode nadzorniške formule.
V ta namen mora banka za pozicije v trgovalnem portfelju s
korelacijo, pri katerih obstaja kreditno zavarovanje in pri katerih se
uporablja metoda nadzorniške formule, določiti efektivno utež tveganja v skladu
s 36. členom sklepa o listinjenju, kadar gre za polno zavarovanje pozicij. Za
pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo z delnim kreditnim zavarovanjem,
banka pri metodi nadzorniške formule uporabi prilagojeni "T" v skladu
s 37. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 20 – Pozicija z utežmi tveganja iz skupine osnovne
izpostavljenosti
Uteži tveganja skupine osnovne izpostavljenosti se
uporabljajo za poenostavljeno obravnavo okvirnih likvidnostnih kreditov, pri
katerih ni mogoče izračunati "Kirb" v skladu z 32. členom sklepa o
listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo
predčasnega odplačila se upoštevajo določila 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 21 – Metoda notranjega ocenjevanja
V stolpec 21 se vnese vrednost tistih pozicij v trgovalnem
portfelju s korelacijo, ki imajo kot del programa ABCP, posebno obravnavo po
pristopu IRB skladno z določili 29. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 22 – Povprečna utež tveganja (%)
Vnese se povprečno tehtano utež tveganja celotne pozicije v
trgovalnem portfelju s korelacijo, za katero se uporablja metoda notranjega
ocenjevanja po določilih 29. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 23 – Ostalo
Vnese se pozicija v trgovalnem portfelju s korelacijo, ki ni
bila izrecno omenjena v zgornjih stolpcih.
Stolpci 24 do 40 – Razvrstitev neto kratkih pozicij glede
na SA in IRB uteži tveganja
Ponovijo se stolpci 7 do 23, le da se vnašajo vrednosti neto
kratkih pozicij v trgovalnem portfelju s korelacijo.
Stolpca 41 in 42 – Pred uporabo "cap" (Tehtana
neto dolga pozicija, Tehtana neto kratka pozicija)
Banka izračuna tehtano neto dolgo pozicijo kot seštevek
zmnožkov posameznih pozicij iz stolpcev 7 do 23 z ustreznimi utežmi. Tehtana
neto kratka pozicija se izračuna kot seštevek zmnožkov posameznih pozicij iz
stolpcev 24 do 40 z ustreznimi utežmi.
Stolpca 43 in 44 – Po uporabi "cap" (Tehtana
neto dolga pozicija, Tehtana neto kratka pozicija)
Banka pri izračuna tehtane neto dolge in kratke pozicije, ki
sta seštevek zmnožkov posameznih pozicij iz stolpcev 7 do 23 in 24 do 40 z
ustreznimi utežmi, upošteva deseti odstavek 28.a člena sklepa o tržnih
tveganjih. Banka vnese znesek tehtane neto dolge in kratke pozicije po uporabi
»cap«, če se odloči omejiti kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje
za trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu.
Stolpec 45 – Skupna kapitalska zahteva
Vnese se izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko
tveganje v trgovalnem portfelju s korelacijo po standardiziranem pristopu kot
zmnožek 8% uteži ter večje izmed vrednosti stolpcev 43 in 44.
(5) Banka mora poročati o skupni izpostavljenosti v
trgovalnem portfelju s korelacijo po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah
razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih banka prevzema.
(6) Obrazec MKR SA CTP vsebuje 13 vrstic, v katerih je
razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. Vrstici "Skupna
izpostavljenost" morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti banke
po posameznih vlogah, ki jih prevzema, in sicer kot:
a) originator,
b) investitor,
c) sponzor.
Skupna izpostavljenost v trgovalnem portfelju s korelacijo se
nadalje razčleni na:
a) pozicije
v listinjenju;
b) kreditni
izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila;
c) ostale
pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo.
26. člen
2.5.11. Povezava obrazcev o izračunu
kapitalske zahteve za tržna tveganja z obrazcem CA
(1) Skupna kapitalska zahteva iz vrstice "1. Vsota neporavnanih
transakcij v bančni knjigi" in 3. stolpca obrazca CR SETT se vnese v
vrstico 2.2.1 obrazca CA.
Skupna kapitalska zahteva iz vrstice "2. Vsota
neporavnanih transakcij v trgovalni knjigi" in 3. stolpca obrazca CR SETT
se vnese v vrstico 2.2.2 obrazca CA.
(2) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Dolžniški
finančni instrumenti v trgovalni knjigi) in 9. stolpca obrazca MKR SA TDI se
vnese v vrstico 2.3.1.1.01 obrazca CA.
Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupna
izpostavljenost) in 45. stolpca obrazca MKR SA CTP se vnese v vrstico
2.3.1.1.02 obrazca CA.
(3) Skupna kapitalska zahteva iz 1.
vrstice (Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi) in 7. stolpca
obrazca MKR SA EQU se vnese v vrstico 2.3.1.2. obrazca CA.
(4) Skupna kapitalska zahteva iz 1.
vrstice (Skupna pozicija v valutah neporočanja) in 10. stolpca obrazca MKR SA
FX se vnese v vrstico 2.3.1.3. obrazca CA.
(5) Skupna kapitalska zahteva iz 1.
vrstice (Skupne pozicije v blagu) in 8. stolpca obrazca MKR SA COM se vnese v
vrstico 2.3.1.4. obrazca CA.
(6) Skupna kapitalska zahteva iz 1.
vrstice (Skupne pozicije) in 5. stolpca obrazca MKR IM se vnese v vrstico
2.3.2. obrazca CA.
2.6. Poročilo o kapitalski zahtevi za
operativno tveganje (obrazca OPR in OPR Bruto izgube)
27. člen
2.6.1. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (v nadaljevanju:
OPR)
(1) Obrazec OPR vsebuje podatke
o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, ki jih banka potrebuje za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem in
standardiziranem pristopu oziroma za izračun kapitalske zahteve za operativno
tveganje pod pogoji kombinirane uporabe različnih pristopov. Za namen izračuna
kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu vsebuje obrazec
OPR še podatke o kombinirani uporabi, zmanjšanju kapitalske zahteve zaradi
uporabe zavarovanja ter podatke v zvezi z uporabo metodologije za porazdelitev
kapitalske zahteve v okviru bančne skupine.
(2) Banka izpolni obrazec OPR samo v
delu, ki se nanaša na izbrani pristop za izračun kapitalske zahteve za
operativno tveganje, ki ga uporablja pod pogoji iz 3. člena sklepa o
operativnem tveganju.
(3) Pri izpolnjevanju obrazca banka ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo, vključno s polji v stolpcih 4, 5 in 6 iz razdelka III – Krediti in zunajbilančne obveznosti, ki se nanašajo na alternativni
standardizirani pristop.
(4) Obrazec OPR vsebuje 13 stolpcev,
katerih vsebina je naslednja:
I. POSLI BANKE
Razdelek I vključuje posle banke za katere
se izračunava kapitalska zahteva za operativno tveganje po: A – enostavnem
pristopu, B – standardiziranem pristopu in C – naprednem pristopu.
A – ENOSTAVNI PRISTOP
II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH
PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH
Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po posameznih poslovnih letih.
Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3,
x-2, x-1)
Stolpci 1 do 3 se nanašajo na:
-
7. člen sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago
vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, za namen izračuna
kapitalske zahteve za operativno tveganje;
-
8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo
natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih
prihodkov, za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje.
Vnese se vsota čistih obrestnih in
neobrestnih prihodkov za vsako poslovno leto posebej, in sicer:
-
v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,
-
v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,
-
v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,
pri čemer "x" pomeni tekoče
poslovno leto.
IV. KAPITALSKA ZAHTEVA
Razdelek IV vključuje stolpec št. 7, s
podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po
enostavnem pristopu.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 se nanaša na:
-
5. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna
kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu;
-
6. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna osnove
za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu.
Vnese se znesek kapitalske zahteve za
operativno tveganje v višini 15% od osnove za izračun kapitalske zahteve za
operativno tveganje oziroma kot sledi iz matematične formule:

Kjer je:
KZep = Kapitalska
zahteva za operativno tveganje izračunana po enostavnem pristopu
ČONP
= Vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v obdobju preteklih treh
poslovnih let
n
= Število preteklih treh poslovnih let, pri katerih je vsota čistih
obrestnih in neobrestnih prihodkov pozitivna
Osnova za izračun kapitalske zahteve za
operativno tveganje se izračuna tako, da se sešteje vrednosti vsot čistih
obrestnih in neobrestnih prihodkov v stolpcih 1, 2 in 3 iz razdelka A – enostavni pristop ter jih deli s tri. Če je vsota čistih obrestnih in
neobrestnih prihodkov v posameznem stolpcu negativna ali enaka nič, se tega
podatka pri izračunu triletnega povprečja ne upošteva (podatek se ne upošteva
ne v števcu ne v imenovalcu matematične formule za izračun kapitalske zahteve
za operativno tveganje).
B – STANDARDIZIRANI PRISTOP
II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH
PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH
Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o osnovi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem
pristopu, po posameznih poslovnih področjih in poslovnih letih. Osnova za
izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu,
za posamezno poslovno področje, je vsota čistih obrestnih in neobrestnih
prihodkov tega poslovnega leta.
Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3,
x-2, x-1)
Stolpci 1 do 3 se nanašajo na:
-
7. člena sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago
vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna
kapitalske zahteve za operativno tveganje;
-
8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo
natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih
prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;
-
četrti odstavek 11. člena ter 13. člen sklepa o operativnem tveganju, ki
določata pravila za oblikovanje poslovnih področij banke pri standardiziranem
pristopu.
Vnese se osnova za izračun kapitalske
zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu (vsota čistih
obrestnih in neobrestnih prihodkov) po posameznih poslovnih področjih za vsako
poslovno leto posebej, in sicer:
-
v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,
-
v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,
-
v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,
pri čemer "x" pomeni tekoče
poslovno leto.
IV. KAPITALSKA ZAHTEVA
Razdelek IV vključuje stolpec št. 7 s
podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po
standardiziranem pristopu.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 se nanaša na:
-
11. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna
kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu;
-
12. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna osnove
za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem
pristopu.
Vnese se znesek kapitalske zahteve za
operativno tveganje izračunane po standardiziranem pristopu v višini povprečja
letnih kapitalskih zahtev za zadnja tri poslovna leta pred letom, za katerega
se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje oziroma, kot sledi iz
matematične formule:

Kjer je:
KZsp = Kapitalska
zahteva za operativno tveganje izračunana po standardiziranem pristopu
ČONP
= Vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v okviru posameznega
poslovnega leta za vsako poslovno področje
PP% = Utež tveganja določena
za posamezno poslovno področje
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
izračunana po standardiziranem pristopu se izračuna tako, da se seštevek letnih
kapitalskih zahtev za operativno tveganje deli s tri.
Letna kapitalska zahteva za operativno
tveganje je seštevek kapitalskih zahtev poslovnih področij v okviru posameznega
poslovnega leta. Če je letna kapitalska zahteva za operativno tveganje
negativna, se njena vrednost prilagodi na 0 ter hkrati upošteva pri izračunu
kapitalske zahteve za operativno tveganje.
Kapitalska zahteva za posamezno poslovno
področje, posameznega poslovnega leta je enaka zmnožku odstotka, določenega za
to poslovno področje, in njegove osnove za izračun kapitalske zahteve za
operativno tveganje. Odstotki po poslovnih področjih so:
1.
Podjetniško financiranje in finančno svetovanje: 18%,
2.
Trgovanje in prodaja na veliko ima utež tveganja: 18%,
3.
Posli z vrednostnimi papirji na drobno: 12%,
4.
Komercialno bančništvo: 15%,
5.
Bančništvo na drobno: 12%,
6.
Plačila in poravnava: 18%,
7.
Agentske storitve: 15%,
8.
Upravljanje premoženja: 12%.
C – NAPREDNI PRISTOP
II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH
PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH
Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Stolpce izpolni banka, ki uporablja kombinacijo naprednega in enostavnega pristopa ali naprednega in
standardiziranega pristopa iz 26. člena sklepa o operativnem tveganju.
Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3,
x-2, x-1)
Stolpci 1 do 3 se v odvisnosti od
uporabljene kombinacije naprednega pristopa z nižje razvitimi pristopi nanašajo
na:
-
7. člen sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago
vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna
kapitalske zahteve za operativno tveganje;
-
8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo
natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih
prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;
-
četrti odstavek 11. člena ter 13. člen sklepa o operativnem tveganju, ki
določata pravila za oblikovanje poslovnih področij banke pri standardiziranem
pristopu.
Vnese se vrednost vsote čistih obrestnih in
neobrestnih prihodkov za tisti del poslov za katere se uporablja enostavni
pristop oziroma standardizirani pristop za vsako poslovno leto posebej, in
sicer:
-
v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,
-
v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,
-
v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,
pri čemer "x" pomeni tekoče
poslovno leto.
IV. KAPITALSKA ZAHTEVA
Razdelek IV vključuje stolpec 7 s podatkom
o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po naprednem
pristopu, kot je določeno v oddelku 2.5. sklepa o operativnem tveganju.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 se nanaša na:
-
15. ter 17. do 21. člen sklepa o operativnem tveganju, ki
določajo način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem
pristopu;
-
22. in 23. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za
zmanjšanje kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu iz
naslova učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred
operativnim tveganjem.
Vnese se znesek kapitalske zahteve za
operativno tveganje izračunane po naprednem pristopu. Znesek upošteva
zmanjšanje kapitalske zahteve za pričakovano izgubo ter iz naslova priznanja
učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem (stolpec 7 = stolpec 9 – stolpec
10 – stolpec 11).
V primeru kombinirane uporabe različnih
pristopov se vnese seštevek delnih kapitalskih zahtev, izračunanih po
posameznih pristopih.
V. ELEMENTI KAPITALSKE ZAHTEVE
IZRAČUNANE PO NAPREDNEM PRISTOPU
Stolpec 8 – Iz naslova metodologije za
medsebojno porazdelitev kapitalske zahteve
Stolpec 8 se nanaša na točko (a) šestega
odstavka 24. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se znesek kapitalske
zahteve, ki je za banko določen na podlagi metodologije za porazdelitev
kapitalske zahteve med članice bančne skupine.
Stolpec 9 – Kapitalska zahteva pred
zmanjšanjem zaradi neupoštevanja pričakovane izgube in /ali zaradi priznanja
učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem
Vnese se znesek kapitalske zahteve za
operativno tveganje, ki ne upošteva zmanjšanja iz naslova pričakovane izgube
in/ali priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem (seštevek
vrednosti iz stolpcev 7, 10 in 11).
Stolpec 10 – Zmanjšanje kapitalske
zahteve iz naslova neupoštevanja pričakovane izgube
Stolpec 10 se nanaša na prvi odstavek 17.
člena sklepa o operativnem tveganju, ki določa pravila upoštevanja pričakovane
in nepričakovane izgube pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje.
Vnese se znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova neupoštevanja
pričakovane izgube iz operativnega tveganja, ker je le-ta obvladovana na drug
ustrezen način.
Stolpec 11 – Zmanjšanje kapitalske
zahteve zaradi priznanja uporabe načinov prenosa operativnega tveganja
V stolpec 11 se vnese znesek zmanjšanja
kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police ali drugih
načinov prenosa operativnega tveganja v skladu s prvim in četrtim odstavkom 22.
člena sklepa o operativnem tveganju.
Stolpec 12 – Od tega: zaradi priznanja
učinkov zavarovalne police
V stolpec 12 se vnese znesek zmanjšanja
kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police v skladu s
prvim odstavkom 22. člena sklepa o operativnem tveganju.
Stolpec 13 – Odstotek upoštevanja
omejitve za zmanjšanje kapitalske zahteve
V Stolpec 13 se vnese odstotek zmanjšanja
kapitalske zahteve zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike
zavarovanja pred operativnim tveganjem v skladu s 23. členom sklepa o
operativnem tveganju, ki določa zgornjo mejo zmanjšanja kapitalske zahteve
zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred
operativnim tveganjem. Odstotek zmanjšanja kapitalske zahteve ne sme presegati
20% kapitalske zahteve za operativno tveganje pred priznanjem zavarovalne
police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.
28. člen
2.6.2. Povezava obrazca OPR z obrazcem
CA
(1) Kapitalska zahteva iz vrstice
A-enostavni pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.1.
obrazca CA.
(2) Kapitalska zahteva iz vrstice
B-standardizirani pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.2.
obrazca CA.
(3) Kapitalska zahteva iz vrstice
C-napredni pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.3.
obrazca CA.
29. člen
2.6.3. Navodilo za izpolnjevanje
obrazca Bruto izgube po poslovnih področjih in vrstah dogodkov (v
nadaljevanju: OPR Bruto izgube)
(1) Obrazec
OPR Bruto izgube vsebuje delne in zbirne notranje podatke o izgubah iz
operativnega tveganja, ki jih je banka realizirala v preteklem letu. Banka poroča bruto izgube po poslovnih področjih ter po različnih vrstah škodnih dogodkov.
(2) Bruto izguba je znesek prvotne
izgube, brez upoštevanja kakršnih koli povračil iz naslova pripadajočega dogodka.
(3) Obrazec OPR Bruto izgube izpolni
samo banka, ki uporablja napredni pristop iz oddelka 2.5. sklepa o operativnem
tveganju.
(4) Obrazec OPR Bruto izgube vsebuje
10 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
I.
RAZPOREDITEV IZGUB PO POSLOVNIH PODROČJIH
Razdelek I vključuje naslednje osnovne
vrstice:
1 – podjetniško financiranje in finančno
svetovanje,
2 – trgovanje in prodaja na veliko,
3 – posli z vrednostnimi papirji na drobno,
4 – komercialno bančništvo,
5 – bančništvo na drobno,
6 – plačila in poravnava,
7 – agentske storitve,
8 – upravljanje premoženja,
9 – drugo
10 – skupaj po poslovnih področjih.
II. VRSTE ŠKODNIH DOGODKOV
Razdelek II vključuje stolpce od 1 do 7 z
delnimi in zbirnimi podatki o različnih vrstah škodnih dogodkov iz operativnega
tveganja, ki jih je banka realizirala po poslovnih področjih.
Stolpci od 1 do 7 – Vrste škodnih
dogodkov
Stolpci od 1 do 7 se nanašajo na drugi
odstavek 18. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se podatke o:
-
številu škodnih dogodkov;
-
celotnem znesku izgube;
-
največji posamični izgubi,
in sicer po vrstah škodnih dogodkov ter
posameznih poslovnih področjih.
Število dogodkov. Vnese se število škodnih dogodkov, ki jih je banka realizirala po posameznih poslovnih področjih. Če je škodni dogodek vplival na več
poslovnih področij hkrati, ga mora banka poročati samo pri tistih poslovnih
področjih, kjer izguba iz operativnega tveganja preseže mejo za zbiranje
škodnih dogodkov iz stolpca 9 tega obrazca.
Zbirni podatek o številu škodnih dogodkov
po poslovnih področjih (vrstica 10) se nanaša na seštevek škodnih dogodkov vseh
poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1
do 7.
Celoten znesek izgube. Vnese se celoten, nezaokrožen znesek izgube iz operativnega
tveganja iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka, po posameznih poslovnih
področjih.
Zbirni podatek o celotnem znesku izgube po
poslovnih področjih (vrstica 10) je seštevek celotnih zneskov izgube vseh
poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1
do 7.
Največja posamična izguba. Vnese se največja, nezaokrožena posamična izguba, ki je bila
realizirana v okviru posameznega poslovnega področja.
Zbirni podatek o največji posamični izgubi
po poslovnih področjih (vrstica 10) je največja posamična izguba na poslovnih
področjih iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.
III. SKUPAJ PO VRSTAH DOGODKOV
Razdelek III vključuje stolpec 8 s podatki
o različnih vrstah škodnih dogodkov, ki jih je banka realizirala na posameznem
poslovnem področju.
Stolpec 8 – Skupaj po vrstah dogodkov
Stolpec 8 predstavlja:
-
seštevek števila dogodkov po posameznem poslovnem področju;
-
seštevek celotnih zneskov izgube po posameznem poslovnem področju;
-
največjo posamično izgubo posamičnega poslovnega področja.
IV. MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE DOGODKOV
Razdelek IV vključuje stolpca 9 in 10 s podatki o mejah izgub iz operativnega tveganja, ki jih banka opredeli za namen zbiranja
podatkov o notranjih izgubah.
Stolpec 9 – Najnižja meja izgub
Stolpec 9 se nanaša na četrti odstavek 18.
člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se znesek spodnje meje izgube za
namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah po posameznem poslovnem področju.
Stolpec 10 – Najvišja meja izgub
Stolpec 10 se izpolnjuje samo, če banka, za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah v okviru posameznega poslovnega področja,
opredeli več meja izgub iz operativnega tveganja, po vrstah škodnih dogodkov. V
tem primeru, se vnese najvišjo izmed določenih meja izgub, v okviru posameznega
poslovnega področja.
3. POROČANJE
30. člen
(1) Banka mora razviti ustrezne
sisteme in postopke za izračun in spremljanje kapitala in kapitalskih zahtev za
posamezna tveganja ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki
Slovenije.
(2) Banka mora poročila o kapitalu in
kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja predložiti Banki Slovenije po stanju
na zadnji dan vsakega četrtletja.
(3) Banka pošlje poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki obrazcev iz 2. člena tega
sklepa v papirni obliki in na elektronski način. Obliko in način elektronskega
posredovanja obrazcev ureja posebno navodilo. Zneski v obrazcih se vpisujejo v
tisoč evrov in odstotki na dve decimalni mesti. V papirni obliki morajo biti
obrazci opremljeni z matično številko in imenom banke poročevalke, datumom
poročanja, imenom in telefonsko številko kontaktne osebe ter žigom in podpisom
odgovorne osebe.
(4) Na posamični podlagi je rok za
predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah po stanju na zadnji dan
v letu deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih
računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v
naslednjem mesecu.
(5) Na konsolidirani podlagi je rok za
predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah najkasneje:
-
do 28. februarja tekočega leta za stanje na dan 31. decembra
preteklega leta,
-
do 15. maja tekočega leta za stanje na dan 31. marca tekočega
leta,
-
do 15. avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija
tekočega leta,
-
do 15. novembra tekočega leta za stanje na dan 30. septembra
tekočega leta.
(6) V primeru posebne zahteve Banke
Slovenije mora banka poročila iz četrtega in petega odstavka tega člena
izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Banka Slovenije.
(7) Ne glede na določbe drugega,
četrtega in petega odstavka tega člena mora banka, ki uporablja napredni pristop,
obrazec OPR Bruto izgube izdelati in predložiti le, če to zahteva Banka Slovenije.
Obrazec
CA: Izračun kapitala in kapitalske zahteve
Obrazec
CR SA: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje
nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve
po standardiziranem pristopu
Obrazec
CR IRB: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje
nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in
izročitve po pristopu IRB
Obrazec
CR EQU IRB: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova
lastniških instrumentov po pristopu IRB
Obrazec
CR SEC SA: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listninjenju po
standardiziranem pristopu
Obrazec
CR SEC IRB: Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listninjenju po
pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov
Obrazec
CR SEC Details: Podrobne informacije o listinjenjih pri originatorjih in
sponzorjih
Obrazec
MKR SA TDI: Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje dolžniških
finančnih instrumentov po standardiziranem pristopu
Obrazec
MKR SA TDI - a: Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških
finančnih instrumentih (pristop, ki temelji na zapadlosti)
Obrazec
MKR SA TDI - b: Izračun kapitalske zahteve za splošno tveganje pri dolžniških
finančnih instrumentih (pristop, ki temelji na trajanju)
Obrazec
MKR SA EQU: Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje lastniških
finančnih instrumentov po standardiziranem pristopu
Obrazec
MKR SA FX: Izračun kapitalske zahteve za valutno tveganje po standardiziranem
pristopu
Obrazec
MKR SA COM: Izračun kapitalske zahteve za tveganje sprememb cen blaga po
standardiziranem pristopu
Obrazec
MKR IM: Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje
in/ali tveganje sprememb cen blaga z uporabo notranjih modelov
Obrazec
MKR IM Details: Tržno tveganje: notranji modeli
Obrazec
CR SETT: Izračun kapitalske zahteve za tveganje poravnave
Obrazec
OPR: Izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
Obrazec
OPR Bruto izgube: Bruto izgube po poslovnih področjih in vrstah dogodkov
Obrazec
MKR SA CTP: Izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za
trgovalni portfelj s korelacijo po standardiziranem pristopu
Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih
zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 104/07)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»4. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(1) Banka, ki v skladu s 405.
členom ZBan-1 začne uporabljati standardizirani pristopa za izračun kapitalske
zahteve za kreditno tveganje 1. januarja 2008 izdela po stanju
31. marca 2008:
-
prvo poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno
tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in
izročitve po standardiziranem pristopu, izračunani v skladu s sklepom o
standardiziranem pristopu,
-
prvo poročilo o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju,
izračunani v skladu s sklepom o listinjenju ter
-
prvo poročilo o kapitalski zahtevi za operativno tveganje, izračunani v
skladu s sklepom o operativnem tveganju.
(2) Banka, ki začne uporabljati pristop
na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, izdela prvo poročilo za izračun
kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in
tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve ter za izračun
kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po stanju konec prvega
trimesečja, ki sledi trimesečju v katerem je začela navedeni pristop uporabljati.
(3) Ne glede na peti odstavek 30.
člena tega banka prvo poročilo po tem sklepu pripravi po stanju na dan
31. 12. 2007.
(4) Z dnem, ko začne veljati ta sklep,
preneha veljati Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in
hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06).
(5) Ta sklep začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Sklep o spremembah Sklepa o poročanju o
kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta sklep začne veljati 31. decembra
2010.«.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o
poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS,
št. 105/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta sklep začne veljati 31. decembra
2011.«.