Številka: U-I-165/09-8
Datum: 9. 7. 2009
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus
pobude Gregorja Strmčnika, Ankaran, in drugih, ki jih zastopa mag. Miha Šipec,
odvetnik v Ljubljani, na seji 9. julija 2009
s k l e n i l o :
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Apartmajsko naselje Ankaran
hrib« (Uradni list RS, št. 71/08) se sprejme.
2. Začne se postopek za oceno ustavnosti prvega in drugega
odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02,
47/04 in 126/07).
3. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Apartmajsko naselje Ankaran hrib«, se
zavrne.
4. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se na podlagi
gradbenega dovoljenja Upravne enote Koper št. 351-412/2008 z dne 24. 9. 2008 in
popravnega sklepa št. 351-412/2008 z dne 13. 10. 2008 ne sme izvajati gradbenih
in drugih del. Zadržanje izvajanja gradbenih in drugih del začne učinkovati naslednji
dan po vročitvi tega sklepa investitorju.
5. Izvrševanje Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
»Turistično apartmajsko naselje Oltra« (Uradni list RS, št. 71/08) se do končne
odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
6. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje 27.
člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/01 in 29/03
ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08), se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo odloke, ki urejajo
gradnjo apartmajskih objektov v Ankaranu, in 27. člen Statuta Mestne občine
Koper (v nadaljevanju Statut), ki določa izključno pristojnost mestnega sveta
za sprejem predpisov, ne da bi se upoštevalo mnenje Krajevne skupnosti Ankaran
(v nadaljevanju KS Ankaran), čeprav gre v konkretnem primeru za gradnjo na
njenem območju. Predlagajo začasno zadržanje izvrševanja Odloka o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu »Apartmajsko naselje Ankaran hrib« (v nadaljevanju
Odlok o OPPN Ankaran hrib), Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
»Turistično apartmajsko naselje Oltra« (v nadaljevanju Odlok o OPPN Oltra) ter
27. člena Statuta. Hkrati predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o
pobudi prepove vse aktivnosti v zvezi z izpodbijanimi akti. Pobudniki navajajo,
da je načrtovana gradnja 336 počitniških apartmajev. Že leta 2005 naj bi bila
na podlagi Odloka o ureditvenem načrtu za »Počitniško naselje Oltra Ankaran«
(Uradni list RS, št. 55/05) zgrajena parkirna hiša z 236 parkirnimi mesti in s
100 bivalnimi enotami. Vsi ti projekti naj bi radikalno in nepovratno
spreminjali bivalno kulturo kraja. Mirno okolje naj bi se spremenilo v okolje
betonskih blokovskih naselij, povečalo naj bi se število ljudi, avtomobilov,
dodatno naj bi se obremenilo cestno in drugo infrastrukturo. Pobudniki
navajajo, da so v postopku javne razgrnitve in javne obravnave sodelovali,
vendar naj njihove pripombe ne bi bile argumentirano obravnavane. Tudi KS
Ankaran naj bi nasprotovala sprejemu izpodbijanih odlokov s takšno vsebino.
Mestna občina Koper (v nadaljevanju Mestna občina) naj bi sicer javno obravnavo
v formalnem smislu izpeljala, vendar naj ne bi omogočila vpliva krajanov na
predlagane odločitve. Zaradi pravne narave izpodbijanih prostorskih aktov naj
pobudniki ne bi imeli možnosti sodelovanja v postopkih izdaje gradbenega
dovoljenja. Navajajo, da je po prvem odstavku 62. člena Zakona o graditvi
objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za
objekte, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, stranka le
investitor. Glede na to naj ne bi imeli možnosti učinkovito varovati svojih
pravic in interesov. Pobudniki utemeljujejo začasno zadržanje izvrševanja
izpodbijanih odlokov s tem, da bo izvršitev izpodbijanih odlokov, ki urejajo
gradnjo, popolnoma in nepopravljivo spremenila življenjsko okolje in njihovo
lastnino. Samo zadržanje izvrševanja izpodbijanih aktov naj ne bi povzročilo
škode niti Mestni občini niti investitorjem.
2. Mestna občina odgovarja, da pobudniki ne
navajajo vrste škode, ki naj bi jim nastala z izvrševanjem izpodbijanih aktov.
Iz pobude naj bi bilo razvidno le, da zatrjujejo poslabšanje bivalnega okolja
(pogled, hrup, senca, povečan promet), kar pa naj ne bi zadostovalo za
zadržanje izvrševanja izpodbijanih aktov. Oba izpodbijana odloka, ki urejata
gradnjo apartmajskih objektov, naj bi bila izdana v javnem interesu. Nasprotna
udeleženka meni, da bi bilo smotrneje pobudo obravnavati prednostno. Z začasnim
zadržanjem naj bi investitorjem nastala ogromna škoda, ker naj bi za zavarovanje
najetja kreditov imeli hipoteke na zemljiščih, ki so predmet urejanja
izpodbijanih prostorskih aktov. Mestna občina predlaga, naj Ustavno sodišče
pobudo zavrže, ker ni izkazan pravni interes, oziroma naj do končne odločitve
ne zadrži izvrševanja izpodbijanih predpisov.
3. Upravna enota Koper je na poziv
Ustavnega sodišča pojasnila, da je bilo po Odloku o OPPN Ankaran hrib izdano
gradbeno dovoljenje št. 351-412/2008 z dne 24. 9. 2008, ki je postalo
pravnomočno 25. 9. 2008. Na podlagi Odloka o OPPN Oltra dovoljenje za poseg v
prostor še ni bilo izdano.
B.
4. Ustavno sodišče pobude za začetek
postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskih (izvedbenih) aktov
zavrže, če pobudniki lahko svoje pravice in interese zavarujejo v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10.
1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08 in OdlUS XVII, 2). Pobudniki zatrjujejo, da
po 62. členu ZGO-1 ne morejo biti stranke v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja, ki se izdaja na podlagi izpodbijanih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, in da imajo kot prebivalci v neposredni bližini načrtovane
gradnje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
teh prostorskih aktov.
5. Stranka v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom (v
nadaljevanju DPN) ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju
OPPN), je po prvem odstavku 62. člena ZGO-1 samo investitor. V drugem odstavku
tega člena so taksativno navedeni stranski udeleženci, ki se imajo poleg
investitorja pravico udeleževati postopka izdaje gradbenega dovoljenja za
objekt na območjih, ki niso urejena z DPN ali z OPPN.
6. V postopku preizkusa pobude se je glede
na navedeno zastavilo vprašanje, ali je ureditev, po kateri pobudniki ne morejo
sodelovati kot stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za
objekte na območju, ki jih ureja Odlok o OPPN Ankaran hrib, v skladu z Ustavo.
Na podlagi 30. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur.
p. b. – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pri odločanju o ustavnosti in
zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih
pooblastil, ni vezano na predlog iz zahteve oziroma pobude. Ustavno sodišče
lahko oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb istega ali drugega
predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, katerih
ocena ustavnosti ali zakonitosti ni bila predlagana, če so te določbe v
medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. Ker je v konkretnem
primeru za rešitev zadeve nujna odločitev o ustavnosti prvega in drugega
odstavka 62. člena ZGO-1, je Ustavno sodišče začelo postopek za oceno
ustavnosti teh določb. Ustavno sodišče bo navedene zakonske določbe presojalo
zlasti z vidika njihove skladnosti s pravicami do enakega varstva pravic iz 22.
člena oziroma do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (2. točka
izreka).
7. Ustavno sodišče je pobudo za začetek
postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o OPPN Ankaran hrib sprejelo
(1. točka izreka).
8. Po prvem odstavku 39. člena ZUstS sme
Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev
predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive
posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja
izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih
povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami,
ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale. Zgolj
zadržanje Odloka o OPPN Ankaran hrib ne bi preprečilo, da bi pobudnikom nastale
škodljive posledice, ki jih zatrjujejo. Zato je Ustavno sodišče predlog za
začasno zadržanje izpodbijanega akta zavrnilo (3. točka izreka). Učinek
zadržanja izvrševanja bi namreč pomenil, da se izpodbijani predpis začasno ne
sme izvrševati, kar pa ne bi pomenilo, da se gradbeno dovoljenje ne sme
izvršiti. Ustavno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo
način izvršitve sprejema pobude. Pri tem je tehtalo med škodljivimi
posledicami, ki bi jih povzročila gradbena in druga dela po citiranem gradbenem
dovoljenju, izdanem na podlagi morebitno neustavnega oziroma nezakonitega
predpisa, ter med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se takšna gradbena
in druga dela ne bi nadaljevala. Nasprotna udeleženka v odgovoru navaja, da bi
z začasnim zadržanjem izpodbijanih prostorskih aktov investitorjem lahko
nastala velika premoženjska škoda, ker imajo kredite zavarovane s hipoteko na
zemljiščih, ki so predmet izpodbijanih aktov. Iz gradbenega dovoljenja izhaja,
da je skupna vrednost načrtovanih objektov 22.429.300,00 EUR, kar bistveno
presega znesek najetih kreditov. Če bi Ustavno sodišče izpodbijani Odlok o OPPN
Ankaran hrib odpravilo, bi investitorjem oziroma kupcem apartmajev lahko
nastale težko popravljive škodljive posledice, ki bi bile hujše od tistih, ki
jih zatrjuje nasprotna udeleženka. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da se do
končne odločitve Ustavnega sodišča gradbena in druga dela na podlagi gradbenega
dovoljenja Upravne enote Koper št. 351-412/2008 z dne 24. 9. 2008 in popravnega
sklepa št. 351-412/2008 z dne 13. 10. 2008 ne smejo izvajati (4. točka izreka).
9. Na podlagi Odloka o OPPN Oltra gradbeno
dovoljenje še ni bilo izdano. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki
lahko nastajajo z izvrševanjem Odloka o OPPN Oltra, hujše od posledic, ki jih
lahko povzroči začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka. Gradnja
apartmajskega naselja na podlagi gradbenega dovoljenja (pobudniki v postopku
njegove izdaje ne morejo sodelovati kot stranski udeleženci) lahko v
življenjskem okolju pobudnikov povzroči nepopravljive posledice. Po drugi
strani pa začasno zadržanje izvrševanja tega odloka nima drugih posledic, kot
je ta, da do končne odločitve Ustavnega sodišča ni mogoče izdati gradbenega
dovoljenja in se bo ta postopek izvedel kasneje, če bo ugotovljeno, da
izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo ali z zakonom (5. točka izreka).
10. Pobudniki predlagajo tudi zadržanje 27.
člena Statuta v obsegu, kjer naj bi v zadevah, ki izključno ali pretežno
zadevajo lokalne interese KS Ankaran in njenih krajanov, Mestni svet Mestne
občine sprejemal odločitve, ne da bi KS Ankaran s temi odločitvami predhodno
izrecno soglašala. Zadržanje te določbe Statuta samo po sebi ne more imeti
učinka na izpodbijana prostorska akta, zato je Ustavno sodišče v tem delu
predlog zavrnilo (6. točka izreka).
11. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo
zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
C.
12. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na
podlagi tretjega odstavka 26. člena, 30. člena, prvega in drugega odstavka 39.
člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik
ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija
Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec.
Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Sklep je
sprejelo soglasno.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik