U-I-227/00-14
19. 10. 2000
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus
pobude Petra Zavodnika in drugih iz Ljubljane na seji dne 19. oktobra 2000
s k l e n i l o :
1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti
Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljana
za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 59/2000) in Odloka o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6
Stanežiče-Vižmarje (Uradni list RS, št. 59/2000) se sprejme.
2. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se
izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje zadrži.
O b r a z l o ž i t e v
1. Pobudniki Peter Zavodnik, Franc Mohorič, Jože
Križman, Marjan Bečan, Andrej Trošt, Franc Seliškar, Ludvik Šarf, Marko Papež
in Mihael Demšar izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega
plana občin in Mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 (v nadaljevanju: Odlok o
dolgoročnem planu) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje (v nadaljevanju:
Odlok o PUP). Marko Papež je z vlogo z dne 15. 9. 2000 pobudo umaknil, zato ga
Ustavno sodišče ni štelo za pobudnika. Z Odlokom o dolgoročnem planu je bilo
celotno območje ŠP 6/5 Tkalnica v izmeri 5,8 ha razdeljeno na del ŠS 6/12 Brod
s površino 3,8 ha in na preostanek ŠP 6/5 Tkalnica s površino 2,0 ha. Z
izpodbijanima aktoma se je za območje ŠS 6/12 Brod spremenila namembnost, in
sicer iz površin za proizvodnjo, skladišča in terminale v površino za
stanovanjske in spremljajoče dejavnosti. Vsi bivši industrijski objekti na
navedenem območju (bivša tkalnica in obrtna delavnica podjetja Mobilia) naj bi
se porušili, na praznem kompleksu stavbnega zemljišča naj bi se zgradil nov del
naselja z oznako "Pod Šmarno goro". Pobudniki navajajo, da navedeni
spremembi namembnosti obravnavanega območja sicer ne nasprotujejo, izpodbijajo
pa postopek priprave in sprejemanja navedenih aktov. Izpodbijanima aktoma
očitajo:
a) Postopek priprave in sprejemanja
izpodbijanih aktov je tekel pospešeno, saj je od javne razgrnitve do sprejetja
aktov preteklo le 5 mesecev. Postopek priprave in sprejemanja obeh aktov je
tekel sočasno, tako da sta bila oba akta sprejeta na isti seji Mestnega sveta.
Takšen postopek ni pravilen, saj bi se moral najprej sprejeti Odlok o
dolgoročnem planu in šele potem Odlok o PUP.
b) Na obravnavanem območju je predvidena
izgradnja novega naselja, zato bi moralo biti to območje urejeno z zazidalnim
načrtom in ne s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Z izpodbijanima aktoma so
bile tako kršene določbe 27. člena (po vsebini pa 25. člena) ZUN, ki za
urejanje kompleksnih gradenj predvidevajo uporabo prostorskih izvedbenih
načrtov. c) Javna razgrnitev osnutkov izpodbijanih odlokov ni bila opravljena v
skladu s 37. členom ZUN, ki predvideva razgrnitev osnutkov tudi v prizadetih
krajevnih skupnostih, saj navedena osnutka nista bila javno razgrnjena v
Krajevni skupnosti Vižmarje-Brod.
2. Pobudniki utemeljujejo pravni interes za
vložitev pobude s tem, da so kot prebivalci naselja Brod prizadeti zaradi
obsežne poselitve in načina gradnje, ki bo spremenila sociološki in kulturni
značaj kraja. Kot lastniki objektov na tem območju pa so prizadeti tudi zaradi
zmanjšanja njihove vrednosti, do katere bo prišlo zaradi bližine novih blokov.
Zaostreni problemi komunalne in javne infrastrukture pa bodo poslabšali tudi
njihovo bivalno okolje.
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V
nadaljnjem postopku bo preverilo, ali je postopek priprave in sprejemanja
izpodbijanih aktov potekal v skladu z določbami 37. do 39. člena ZUN, in
zlasti, ali je urejanje območja ŠS 6/12 Brod s prostorskimi ureditvenimi pogoji
v skladu s 25. členom ZUN.
4. Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče
do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali
splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega
izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno
sodišče je izvrševanje izpodbijanega akta zadržalo, čeprav pobudniki niso
izrečno izkazali možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, saj
takšne posledice glede na naravo izpodbijanega akta v resnici lahko nastanejo.
Če izvrševanje izpodbijanega akta ne bi bilo zadržano, bi se lahko na njegovi
podlagi in na podlagi lokacijske dokumentacije ter izdanih lokacijskih in
gradbenih dovoljenj na obravnavanem območju pričela gradnja objektov, kar bi
bilo ob morebitni poznejši odpravi akta težko popraviti. Škodljive posledice bi
ob morebitni odpravi izpodbijanega akta lahko nastale tudi za investitorje teh
objektov, saj bi bila lahko sredstva, vložena v pripravo ali gradnjo objektov,
ogrožena ali celo izgubljena.
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na
podlagi tretjega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen
ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka
Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Lojze Ude.
P r e d s e d n i k
Franc Testen
U-I-227/00-30
12. 7. 2001
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti 3. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah
dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list
RS, št. 59/2000) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče - Vižmarje (Uradni list RS,
št. 59/2000), začetem na pobudo Petra Zavodnika in drugih iz Ljubljane, na seji
dne 12. julija 2001
s k e n i l o :
Začne se postopek za oceno ustavnosti Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,
37/85, 29/86, 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01) in Zakona o
urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89).
O b r a z l o ž i t e v
1. Ustavno sodišče je na seji dne 19. 10.
2000 sprejelo pobudo, s katero pobudniki izpodbijajo 3. člen Odloka o
spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za
obdobje 1986-2000 in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče - Vižmarje, in s sklepom
zadržalo izvrševanje izpodbijanih aktov do končne odločitve.
2. Ustavno sodišče je v postopku presoje
izpodbijanih aktov ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 30. člena Zakona o
Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), zato je
sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti Zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN) in Zakona o urejanju prostora (v
nadaljevanju ZUreP).
3. Urbanistično načrtovanje temelji na
planskih aktih, ki jih ureja ZUreP in se uresničuje s prostorskimi izvedbenimi
akti, ki jih ureja ZUN. Oba zakona sta bila sprejeta v drugačnih družbenih razmerah,
v času družbenega planiranja in družbene lastnine. Zato se zastavlja vprašanje,
ali obstoječa ureditev ustreza novi ustavni ureditvi, zlasti glede na nova
lastninska razmerja in na novo ureditev lokalne samouprave. V dosedanji praksi
Ustavnega sodišča so se pokazale številne pomanjkljivosti obstoječe zakonske
ureditve, zlasti nedorečenost in medsebojna neusklajenost posameznih rešitev,
nezadostna jasnost posameznih pojmov, nejasna delitev pristojnosti za urejanje
prostora med državo in lokalnimi skupnostmi, nejasnost zaradi prepletanja
usmeritvenih vsebin in konkretnih zahtev v planskih aktih, prevelika
determiniranost in togost državnih planskih aktov in prostorskih izvedbenih
načrtov, preohlapnost ureditve prostorskih ureditvenih pogojev in v nezadostno
razlikovanje med posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov. Zaradi tega
občine v praksi vse bolj opuščajo sprejemanje teh načrtov in namesto njih raje
sprejemajo prostorske ureditvene pogoje, kar povzroča nejasnosti predvsem pri
izvajanju večjih posegov v prostor (npr. gradnja novih naselij, gradnja
poslovnih oziroma industrijskih objektov). Ker zakonske določbe o prostorskih
ureditvenih pogojih za tako gradnjo niso prirejene, občine tovrstno pravno
praznino zapolnjujejo z "urbanističnimi rešitvami" in na druge
načine, s katerimi konkretizirajo merila in pogoje iz prostorskih ureditvenih
pogojev. Vendar so te rešitve, ki so po naravi stvari lahko samo predmet
prostorskih izvedbenih aktov, izvzete iz javne razgrnitve in javne obravnave (37.
in 38. člen ZUN). To pa je lahko v škodo varovanja posameznih dobrin (varstvo
okolja) in javnih koristi. V teh primerih Vlada pogosto vlaga zahteve za oceno
njihove ustavnosti in zakonitosti, ob tem pa ne poskrbi za ustrezno zakonsko
ureditev teh vprašanj.
4. V postopku ocene ustavnosti obeh zakonov
bo Ustavno sodišče ocenjevalo zlasti, ali sta zakona iz leta 1984 glede na
izhodišča, na katerih temeljita, v skladu z Ustavo, zlasti z načelom o pravni
državi (2. člen), z načeli o lastninski pravici in uresničevanju njene funkcije
(33. in 67. člen) in z načeli o lokalni samoupravi (9., 138. in 140. člen).
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na
podlagi 30. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in
sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr.
Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep
je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k :
Franc Testen
U-I-227/00-56
14. 2. 2002
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Petra Zavodnika in drugih iz
Ljubljane, po javni obravnavi dne 17. januarja 2002 na seji dne 14. februarja
2002
odločilo:
1. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov
v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in Uradni list RS,
št. 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01) in Zakon o urejanju prostora
(Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) se razveljavita.
2. Razveljavitev zakonov iz prejšnje točke
začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem
listu Republike Slovenije.
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče - Vižmarje
(Uradni list RS, št. 59/2000) je iz razlogov, navedenih v obrazložitvi, v
neskladju z Zakonom.
4. Mestna občina Ljubljana mora neskladnost
iz prejšnje točke odpraviti v roku šestih mesecev.
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah
dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljane za obdobje 1986 - 2000 (Uradni list
RS, št. 59/2000) ni v neskladju z Zakonom.
Obrazložitev
A.
1. Pobudniki Peter Zavodnik, Franc Mohorič,
Jože Križman, Marjan Bečan, Andrej Trošt, Franc Seliškar, Ludvik Šarf in Mihael
Demšar izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin
in Mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (v nadaljevanju Odlok o dolgoročnem
planu) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje (v nadaljevanju Odlok o PUP). Z
Odlokom o dolgoročnem planu je bilo celotno območje ŠP 6/5 Tkalnica v izmeri
5,8 ha razdeljeno na del ŠS 6/12 Brod s površino 3,8 ha in na preostanek ŠP 6/5
Tkalnica s površino 2,0 ha. Z izpodbijanima aktoma se je za območje ŠS 6/12
Brod spremenila namembnost in sicer iz površin za proizvodnjo, skladišča in
terminale v površino za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti. Vsi bivši
industrijski objekti na navedenem območju (bivša tkalnica in obrtna delavnica
podjetja Mobilia) se porušijo in na praznem kompleksu stavbnega zemljišča naj
bi se zgradil nov del naselja z oznako "Pod Šmarno goro".
Pobudniki navajajo, da navedeni spremembi
namembnosti obravnavanega območja sicer ne nasprotujejo, izpodbijajo pa
postopek priprave in sprejemanja navedenih aktov. Izpodbijanima aktoma očitajo:
a) Postopek priprave in sprejemanja
izpodbijanih aktov je tekel pospešeno, saj je od javne razgrnitve do sprejetja
aktov preteklo le 5 mesecev. Postopek priprave in sprejemanja obeh aktov je
tekel sočasno, tako da sta bila oba akta sprejeta na isti seji Mestnega sveta.
Takšen postopek ni pravilen, saj bi se moral najprej sprejeti Odlok o
dolgoročnem planu in šele potem Odlok o PUP. Pri pripravi izpodbijanih aktov
pripravljalec tudi ni upošteval 23. člena Zakona o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), saj ni izdelal strokovnih podlag.
b) V obravnavanem območju je predvidena
izgradnja novega naselja, zato bi moralo biti to območje urejeno z zazidalnim
načrtom in ne s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Z izpodbijanima aktoma so
bile tako kršene določbe 27. člena ZUN, ki za urejanje kompleksnih gradenj
predvidevajo uporabo prostorskih izvedbenih načrtov.
c) Javna razgrnitev osnutkov izpodbijanih
odlokov ni bila opravljena v skladu s 37. členom ZUN, ki predvideva razgrnitev
osnutkov tudi v prizadetih krajevnih skupnostih, navedena osnutka pa nista bila
javno razgrnjena v Krajevni skupnosti Vižmarje-Brod.
2. Pobudniki utemeljujejo pravni interes za
vložitev pobude s tem, da so kot prebivalci naselja Brod prizadeti zaradi
obsežne poselitve in načina gradnje, ki bo spremenila sociološki in kulturni
značaj kraja. Kot lastniki objektov na tem območju pa so prizadeti tudi zaradi
zmanjšanja njihove vrednosti, do katere bo prišlo zaradi bližine novih blokov.
Zaostreni problemi komunalne in javne infrastrukture pa bodo poslabšali tudi
njihovo bivalno okolje.
3. Mestna občina Ljubljana v odgovoru na
pobudo oporeka navedbam in trditvam v pobudi. V odgovoru so posebej prikazana
stališča nasprotne udeleženke glede pripomb pobudnikov k vsebinskim rešitvam v
predvidenih posegih oziroma k njihovim posledicam in posebej glede zatrjevanih
kršitev v postopku priprave in sprejemanja izpodbijanih aktov. Glede navedenih
procesnih kršitev je v odgovoru navedeno zlasti:
a) Sprejemanje izpodbijanih aktov je potekalo
po normalnem in ne pospešenem postopku, saj se je izdelava strokovnih podlag za
oba akta pričela že v letu 1995. Obravnava obeh aktov je vselej potekala ločeno
in sicer tako, da je bil predlog Odloka o dolgoročnem planu obravnavan in tudi
sprejet pred predlogom Odloka o PUP. Takšen postopek sočasne in zaporedne
obravnave in sprejemanja planskega akta in prostorskega izvedbenega akta ni v
nasprotju z ZUN, s strokovnega vidika pa je zelo primeren, saj se lahko
zainteresirani javnosti hkrati prikažejo načelne razvojne možnosti in konkretni
posegi v prostor.
b) Sprememba obravnavanih prostorskih
dokumentov je bila zasnovana na podlagi temeljitih strokovnih preveritev tako
glede urbanistične in krajinske zasnove kot tudi glede komunalnega urejanja. V
programu priprave izpodbijanih aktov je bilo določeno, da se za območje ŠP 6/5
Tkalnica izdelajo strokovne podlage, v katerih se preverijo razvojne možnosti
obravnavanega območja. Glede podatkov o naravnih in ustvarjenih lastnostih
prostora so bila upoštevana gradiva za prej izdelane in sprejete prostorske
dokumente za to območje. Za izpodbijana akta so bile pripravljene tudi posebne
strokovne podlage, ki so v odgovoru posebej prikazane (za Odlok o dolgoročnem
planu 4 enote, za Odlok o PUP pa 9 enot). K predlogu Odloka o PUP so bila
pridobljena tudi potrebna soglasja ustreznih organov in organizacij (v odgovoru
je naveden spisek soglasij 13 subjektov).
c) Pri obravnavanem območju, ki ga zajema
Odlok o PUP, ne gre za novo urbano območje, temveč za prostor, ki je bil že več
kot 50 let pozidan s proizvodnimi objekti, ki so prostorsko bolj moteči kot
sedaj načrtovana stanovanjska gradnja. V dolgoročnem planu občin in Mesta
Ljubljane za obdobje 1986 do 2000 je bil za obravnavano območje že leta 1991
določen način urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, tako da izpodbijana
akta glede oblike urejanja ne pomenita sprememb. Posegi v prostor, ki jih je
bilo na obravnavanem območju mogoče izvajati že v preteklih letih, so s
prostorskega in lokacijskega vidika mnogo zahtevnejši kot z izpodbijano
ureditvijo predvidena stanovanjska gradnja. Na območju ŠP 6/5 Tkalnica je bilo
na površini 2,8 ha že po prejšnji ureditvi dovoljeno graditi stanovanja v
enakih gabaritih, kot jih sedaj izpodbijajo pobudniki. Z izpodbijanima aktoma
je območje stanovanjske gradnje le funkcionalno zaokroženo, tako da je zdaj
mogoče graditi stanovanja na skupni površini 3,8 ha. Glede na navedeno je
izpodbijana ureditev v skladu z določbami 25. člena ZUN. V Odloku o PUP pa so
predvidena tudi vsa merila in pogoji, ki so v skladu s 26. členom ZUN potrebni
za načrtovanje posegov v prostor, za izdelavo urbanistične rešitve, za
zavarovanje javnih interesov in za izdelavo lokacijske dokumentacije.
č) Postopek javne razgrnitve in javne
obravnave izpodbijanih aktov je potekal v skladu z določbami 37. do 39. člena
ZUN.
Javna razgrnitev je trajala od 23. 12. 1999
do 25. 1. 2000, javna obravnava pa je bila organizirana 17. 1. 2000. Po sklepu
o javni razgrnitvi je bilo gradivo razgrnjeno v prostorih Oddelka za urbanizem
Mestne občine Ljubljana in na Upravni enoti Ljubljana, izpostava Šiška, Trg
prekomorskih brigad 1. Javna razgrnitev ni mogla biti opravljena v Krajevni
skupnosti Vižmarje-Brod, saj je (kot tudi druge krajevne skupnosti v Ljubljani)
prenehala obstajati 31. 12. 1998 (na podlagi 18. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 70/97 - ZLS-G).
Oddelku za lokalno samoupravo Mestne občine Ljubljana, Izpostava Vižmarje- Brod
je bil 22. 12. 1999 poslan en izvod gradiva za javno razgrnitev skupaj z
letaki, ki so krajane opozarjali na potek javne razgrnitve. Takšni letaki s
podatki o vsebini, času in kraju javne razgrnitve so bili tudi pritrjeni na
oglasne deske na vseh krajevno običajnih mestih. Glede na navedeno v postopku javne
razgrnitve in javne obravnave po mnenju nasprotne udeleženke niso bile kršene
določbe 37. člena ZUN. d) V noveli Odloka o PUP iz leta 1998 (43.a člen) je
predvideno, da je za posege na večjih kompleksih treba izdelati urbanistično
rešitev, ki jo potrdi pristojna služba za urbanizem Mestne občine Ljubljana.
Urbanistična rešitev je strokovno gradivo (zazidalni preizkus), ki se izdela za
funkcionalno zaokrožena območja in pomeni konkretizacijo pogojev in meril iz
prostorskih ureditvenih pogojev in je osnova za izdelavo lokacijske
dokumentacije. Za del območja ŠS 6/12 Brod je bila takšna urbanistična rešitev
že izdelana, vendar zaradi zadržanja izvrševanja izpodbijanega Odloka o PUP še
čaka na potrditev pri Oddelku za urbanizem Mestne občine Ljubljana, za del
območja ŠS 6/11 Brod, kjer je predvidena neprofitna stanovanjska gradnja, pa
urbanistična rešitev še ni bila izdelana, ker Mestna občina Ljubljana še ni
pridobila potrebnega zemljišča.
4. Stališča do pobude je Ustavnemu sodišču
kot intervenient poslala tudi družba Interdom nepremičnine, d.d., Ljubljana (v
nadaljevanju družba Interdom), ki je eden od treh investitorjev pri izpeljavi
obravnavanega projekta. Intervenient navaja, da je pobuda neutemeljena in da se
v celoti pridružuje trditvam v odgovoru nasprotne udeleženke.
5. Dne 12. 7. 2001 je Ustavno sodišče s
sklepom št. U-I-227/00 na podlagi 30. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni
list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) začelo tudi postopek za oceno
ustavnosti Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP) in ZUN in ta sklep
poslalo v odgovor Državnemu zboru.
6. Državni zbor v odgovoru najprej na splošno
ugotavlja, da sta bila izpodbijana zakona sicer sprejeta v drugačni
družbenopolitični ureditvi, vendar osnovne
rešitve, ki se nanašajo na urejanje prostora, po svoji temeljni vsebini niso
protiustavne. Zagotavljajo namreč usklajevanje interesov v zvezi s prostorom,
za kar je potreben učinkovit instrumentarij v smislu planiranja, programiranja
ali določanja smernic za urejanje in rabo prostora. Glede tega instrumentarija
pa je veljavna prostorska zakonodaja neprilagojena novi družbeni ureditvi, pri
čemer je treba preveriti, kateri posamezni vidiki bi lahko pomenili
neustavnost. V odgovoru je še navedeno, da je bil Državnemu zboru že predložen v
obravnavo predlog novega zakona o urejanju prostora, ki bo nadomestil oba
izpodbijana zakona, s čimer bodo presežene sedanje ustavnopravne dileme o teh
vprašanjih.
7. Vlada v svojem pojasnilu pritrjuje
ugotovitvam iz sklepa o začetku postopka za oceno ustavnosti v delu, v katerem
se nanašajo na ustreznost obstoječe ureditve v izpodbijanih zakonih v novi
ustavni ureditvi. Zato je v prioritetnem delu svojega programa predvidela
pripravo novih predpisov o urejanju prostora in je predlog novega prostorskega zakona
že predložila Državnemu zboru. Vzrok za to, da so pri sprejemanju izpodbijanih
odlokov Mestne občine Ljubljana nastali takšni zapleti in nejasnosti, pa vidi
Vlada predvsem v sami naravi prostorskega načrtovanja. Ker se z njim določa
namenska raba prostora, prihaja zaradi različnih interesov v prostoru večkrat
do konfliktov. Obstoječa ureditev, po kateri se za različne vrste posegov v
prostor določajo različne vrste prostorskih aktov, se je v praktičnem izvajanju
izkazala za neprimerno oziroma ne sledi več novim spoznanjem in potrebam,
nastalim s spremembo družbenega sistema. Vendar pa navedene rešitve nikakor
niso takšne, da bi bilo treba zaradi njih razveljaviti pravno podlago za
nadaljnjo poselitev in razvoj in za varovanje okolja. Vlada še posebej poudarja,
da sta izpodbijana zakona takšne narave, da je od njiju neposredno odvisen
obseg investicij in v zvezi s tem tudi gospodarski razvoj države. Zato bi bilo
nedopustno, da bi na tem področju prišlo do popolne pravne praznine, kar bi
(upoštevajoč prihajajoče obdobje recesije) lahko zavrlo že tako upočasnjeno
gospodarsko rast.
B. - I.
8. Ustavno sodišče je s sklepom št.
U-I-227/00 z dne 19. 10. 2000 sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno
ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih občinskih aktov in do končne odločitve
zadržalo izvrševanje Odloka o PUP.
9. Dne 17. 1. 2002 je Ustavno sodišče izvedlo
javno obravnavo.
Udeležili so se je predstavniki pobudnikov,
Državnega zbora, Vlade, Mestne občine Ljubljana in družbe Interdom.
Predstavniki udeležencev v postopku so na javni obravnavi v glavnem zastopali
stališča oziroma navajali ugotovitve in predloge, kot so vsebovani v njihovih
pisnih gradivih, ki sestavljajo dokumentacijo o tej zadevi. Predstavnika
Državnega zbora in Vlade sta pri tem poudarila, da sta izpodbijana zakona sicer
zastarela in nepopolna, vendar da v temeljnih rešitvah nista protiustavna.
Njune rešitve so še vedno dovolj aktualne in relativno sodobne glede temeljnih
načel o urejanju prostora, zlasti glede načela, da so prostorske sestavine
dolgoročnih planov mesto usklajevanja različnih in zelo konfliktnih interesov.
B. - II.
10. ZUreP in ZUN sta bila sprejeta 1984 in
sta hkrati z istočasno sprejetim Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list
SRS, št. 18/84 in nasl. - ZSZ84) predstavljala usklajeno celoto prostorske
zakonodaje oziroma urbanističnega načrtovanja. Ker zakona še nista bila
usklajena z Ustavo, se na podlagi 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave
(Uradni list RS, št. 33/91 - v nadaljevanju UZIU) še vedno uporabljata kot veljavna
predpisa.
11. Že Ustavni zakon za izvedbo ustavnih
amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 32/89) je določil,
da preneha veljati Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu
SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in nasl.). V veljavi so ostale le
prostorske sestavine družbenih planov republike in občin in sicer na podlagi
posebej sprejetega Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju
(Uradni list RS, št. 48/90 in nasl.- ZPUP). Vsebina ne le srednjeročnih, ampak
tudi prostorskih sestavin dolgoročnih družbenih planov je prepodrobna, zato je
treba še posebej ob pripravi in sprejemanju občinskih prostorskih izvedbenih
načrtov predhodno spreminjati tudi občinske prostorske plane. V skladu z
veljavnim ZUreP tudi državna prostorska plana zelo podrobno določata sestavine
in rešitve, ki so obvezno izhodišče za pripravo občinskih prostorskih planov
(29. in 31. člen ZUreP). To je eden izmed vzrokov ne le za zavlačevanje
postopka ugotavljanja usklajenosti občinskih prostorskih planov z obveznimi
izhodišči v državnih planih, temveč tudi za samo uveljavljanje sprememb
občinskih prostorskih planov.
12. Po določbah 49. in 50. člena ZUreP je
treba za osnutek prostorskega plana občine pred dokončnim sprejemom pridobiti
ugotovitev Vlade o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih
sestavin dolgoročnega plana države in z rešitvami v srednjeročnem planu države.
Občine so dolžne osnutke svojih planskih aktov predložiti Vladi, ta pa mora o
morebitnih neusklajenostih obvestiti občinski svet najpozneje v 45 dneh in mu
naložiti odpravo ugotovljenih neskladij. Če občina sprejme neusklajen planski
akt, mora Vlada o tem obvestiti Državni zbor in mu predlagati, naj se opredeli
do ugotovljenih neskladij.
Navedene določbe ZUreP so postale zaradi
sprememb na področju lokalne samouprave pomanjkljive, zato v praksi ni mogoče
zagotoviti njihovega izvajanja. V Zakonu namreč nista urejeni vprašanji, kaj
velja v primeru, če Vlada v predvidenem roku ne obvesti občine o ugotovljenih
nepravilnostih oziroma če jo obvesti po preteku tega roka, in kakšne ukrepe
lahko sprejme Državni zbor v okviru "opredelitev do ugotovljenih
neskladij".
Ustavno sodišče je že večkrat obravnavalo
občinske planske akte, pri sprejemanju katerih ni bila upoštevana zakonska
obveznost usklajevanja z državnimi planskimi akti. Če je Ustavno sodišče
ugotovilo navedeno neskladnost, je takšen občinski planski akt odpravilo
oziroma razveljavilo (odločba št. U-I-95/93 z dne 5. 5. 1994, Uradni list RS,
št. 29/94 in OdlUS III, 43 in odločba št. U-I-261/98 z dne 9. 11. 2000, Uradni
list RS, št. 111/2000 in OdlUS IX, 256). Predloge za presojo takšnih občinskih
aktov je največkrat vlagala Vlada, ki pa sama ni poskrbela za izvedbo postopka
po ZUreP (obvestilo Državnemu zboru). V dosedanji praksi namreč ni poznan
primer, da bi se Vlada ob ugotovitvi neskladnosti občinskega planskega akta
najprej obrnila na Državni zbor. Vlada je vlagala zahteve za presojo takšnih
občinskih aktov tudi v primerih, ko je sama prekoračila 45 dnevni rok za
obvestilo občine o ugotovljenih neskladnostih.
13. ZUN določa pravila za urbanistično
načrtovanje naselij in določa pogoje za prenos načrtovanih objektov in naprav v
prostoru. Po sprejemu Ustave leta 1991 so se bistveno spremenila družbena razmerja,
na katerih temelji veljavni zakon. Na podlagi zadev, ki so v ustavnosodni
presoji, Ustavno sodišče ugotavlja, da se pri konkretnem izvajanju Zakona
njegove posamezne rešitve težko udejanjajo. Ukinitev družbene lastnine in s tem
seveda zožene možnosti za državne posege v zasebno lastnino, uvedba tržnega
gospodarstva in poudarek na zasebni iniciativi zahtevajo ne le drugačen, temveč
tudi fleksibilnejši pristop h konkretnemu načrtovanju prostora s prostorskimi
izvedbenimi akti.
14. Po ZUN se prostor urbanistično načrtuje s
prostorskimi izvedbenimi akti (prostorski izvedbeni načrti in prostorski
ureditveni pogoji). S prostorskimi izvedbenimi načrti se ureja graditev,
širitev ali prenova naselij ter izvajanje drugih posegov v prostor (27. člen
ZUN). S prostorskimi ureditvenimi pogoji se v ureditvenih območjih naselij ali
posameznih funkcionalno zaokroženih območjih v naseljih urejajo le komunalne
ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov
oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene
strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, in gradnje, ki
pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur (tretji odstavek 25. člena
ZUN).
15. Ustavno sodišče ugotavlja, da občine v
praksi vse bolj opuščajo sprejemanje prostorskih izvedbenih načrtov tudi
takrat, ko bi se skladno z ZUN predvidene prostorske ureditve morale načrtovati
z navedenimi akti, in namesto njih sprejemajo prostorske ureditvene pogoje.
Število pobud in tudi zahtev Vlade po presoji tovrstnih prostorskih ureditvenih
pogojev se je zlasti povečalo po uveljavitvi novele ZUN iz leta 1997, ki je
dopolnila tretji odstavek 25. člena z besedami "kakor tudi za gradnje, ki
pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur" in črtala četrti
odstavek tega člena, po katerem se je za dopolnilno gradnjo štela le
novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na
stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt. Ker
navedena sprememba te določbe dopušča različne razlage, se v praksi večina
posegov v prostor (izgradnja novih naselij in tudi gradnja industrijskih
objektov) izvaja le še s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
16. Na javni obravnavi je predstavnica Mestne
občine Ljubljana navedeno prakso utemeljevala z dejstvom, da so prostorski
izvedbeni načrti prepodrobni v svoji vsebini, kar vnaprej onemogoča vsako
najmanjše odstopanje od predpisanih pogojev.
Tudi togost v njihovi pripravi je vzrok za
nepotrebna tveganja pri realizaciji investicijskih namer v prostoru. Prostorski
ureditveni pogoji dopuščajo investitorjem večji manevrski prostor pri posegih.
17. V predlogu Zakona o urejanju prostora,
objavljenem v Poročevalcu DZ, št. 102/01, Vlada ugotavlja, da so določbe ZUN,
ki opredeljujejo vsebino prostorskih ureditvenih pogojev, v glavnem primerne,
vendar pa je njihova izvedba preko prostorskih ureditvenih pogojev, ob
odsotnosti državnega prostorskega reda, ki bi določal operativna pravila
prostorskega načrtovanja, preveč prepuščena prosti interpretaciji oziroma
arbitriranju o dopustnosti ali nedopustnosti in pogojih za konkretne posege v
prostor. Določbe prostorskih ureditvenih pogojev že po samem zakonu določajo le
merila in pogoje možnim posegom v prostor. Ta merila se za določenega
investitorja, za določeno investicijo in na določenem zemljišču konkretizirajo
z lokacijsko dokumentacijo. Ob velikokrat meglenih in dvoumnih določbah
občinskih prostorskih ureditvenih pogojev se je začel prostor dejansko urejati
na podlagi lokacijskih dokumentacij, kar je postalo najbolj uporabljano orodje
prostorskega načrtovanja.
Tako stanje tudi pojasnjuje izjemno in na
videz nelogično zavzemanje občin, da bi imele odločilen vpliv na vsebino
lokacijskih dokumentacij. Načeloma pa se z lokacijsko dokumentacijo lahko le
konkretizira, ne pa spreminja pogojev, določenih v občinskih prostorskih aktih.
Ob splošni praksi urejanja prostora preko prostorskih ureditvenih pogojev z
lokacijskimi dokumentacijami se je po oceni Vlade razširil deviantni pojav, da
se z lokacijskimi dokumentacijami oziroma posamičnimi dovoljenji pravno
pokrijejo izrazito enostranske investicijske namere, ki ne le, da ne sodijo v
konkretno okolje, temveč so često tudi v nasprotju z varovanjem ustreznih
dobrin in javnih koristi. Ker je lokacijska dokumentacija le neke vrste
strokovna podlaga za odločanje o posegu v prostor v upravnem postopku in sta
javnost ter širša stroka iz takega postopka izključeni, skriva ta pojav velike
nevarnosti za prikrito arbitriranje, samovoljo in izigravanja.
18. Iz navedenega izhaja, da določbe ZUN, ki
urejajo prostorske izvedbene načrte, prepodrobno določajo vsebino obveznih
sestavin, ki so ovira pri izvajanju teh načrtov, medtem ko določbe o
prostorskih ureditvenih pogojih niso prirejene za večje posege v prostor
(gradnja novih naselij oziroma industrijskih objektov). Občine navedeno pravno
praznino zapolnjujejo z nekaterimi novimi rešitvami, kot so na primer
"urbanistične rešitve, komunalne rešitve, zazidalni preizkusi"
(predvidene tudi v izpodbijanem odloku o prostorskih ureditvenih pogojih Mestne
občine Ljubljana), ki jih same sicer imenujejo strokovne rešitve, dejansko pa
te pomenijo spremembo prostorskih ureditvenih pogojev, za kar v ZUN ni pravne
podlage. S temi rešitvami občine na svoj, od zainteresirane javnosti odmaknjen
način, nadomeščajo nepopolno zakonsko ureditev v prostorskih ureditvenih
pogojih. Takšne rešitve dejansko pomenijo dopolnitev oziroma spremembo odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih. Ker te niso predmet javne razgrnitve in javne
obravnave (37. in 38. člen ZUN), javnost o predvidenih posegih ni obveščena,
zato je to v škodo tako javnih kot tudi skupnih koristi.
19. Ustavno sodišče ugotavlja, da so se
zaradi medsebojne neusklajenosti posameznih rešitev v obeh izpodbijanih zakonih
in prevelike determiniranosti ureditve v planskih aktih ter na eni strani
prepodrobne, na drugi strani pa preveč ohlapne ureditve posameznih vrst
prostorskih izvedbenih aktov v praksi pojavile rešitve, ki nimajo ustrezne
pravne podlage. Za prostor, ki je omejen, pa te lahko pomenijo njegovo
degradacijo. Ker je prostor naravno bogastvo in nenadomestljiva dobrina mora
država zagotoviti takšne pogoje njegove uporabe, ki ga bodo ohranjali tako z
vidika varstva okolja, kot tudi z vidika njegove krajinske in urbanistične
podobe. Zato navedeno neurejeno pravno stanje na področju urejanja prostora
pomeni kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato
oba zakona razveljavilo.
20. Učinek razveljavitve obeh zakonov iz 1.
točke izreka te odločbe je Ustavno sodišče odložilo za eno leto. Takojšnja
razveljavitev bi namreč povzročila popolno pravno praznino na področju urejanja
prostora, kar bi pomenilo še večji poseg v načelo pravne države. Ker je predlog
novega zakona o urejanju prostora, ki bo urejal vprašanje obeh razveljavljenih
zakonov, že predložen v zakonodajni postopek v Državnem zboru, je po mnenju
Ustavnega sodišča postavljeni rok realen in bo v njem mogoče izvesti zahtevano
uskladitev.
21. Zakonodajalec bo moral v prehodnih
določbah novega zakona o urejanju prostora urediti postopke spreminjanja in
dopolnjevanja planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov, ki so bili začeti
pred uveljavitvijo novega zakona, na način, ki ne bo zgolj odkazoval na uporabo
določb razveljavljenih zakonov (odločba št. U-I-76/97 z dne 17. 6. 1999, Uradni
list RS, št. 54/99 in OdlUS VIII, 154).
B. - III.
22. Drugi odstavek 34. člena ZUreP določa, da
dolgoročni plan občine v prostorskih sestavinah, ki se nanašajo na ureditvena
območja posameznih ali prostorsko in funkcionalno med seboj povezanih mest ali
naselij mestnega značaja, vsebuje tudi usmeritve glede načina urejanja
posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti. Prostorski izvedbeni akti
so po 22. členu ZUN akti, s katerimi se podrobneje obdelajo odločitve o
graditvi objektov in drugih posegih v prostor, ki so bili predvideni v planskih
aktih.
23. Ker je Ustavno sodišče iz zgoraj
navedenih razlogov razveljavilo ZUreP in ZUN z odloženim rokom enega leta, je v
tem kontekstu presojalo tudi oba izpodbijana odloka.
24. Območje z oznako ŠS 6/12 Brod je Mestna
občina Ljubljana uredila s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ker meni, da se
predvidena gradnja po izpodbijanih odlokih šteje za gradnjo, ki pomeni
zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur (tretji odstavek 25. člena ZUN).
25. Pri presoji izpodbijanih odlokov se
Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, kateri prostorski izvedbeni akt je v
konkretnem primeru ustreznejša podlaga za predvideno gradnjo, temveč je Odlok o
PUP presojalo predvsem z vidika, ali ta določa pogoje, ki so po ZUN neposredna
podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije.
26. Mestna občina Ljubljana v odgovoru na
pobudo navaja, da so v Odloku o PUP predvidena vsa merila in pogoji, ki so v
skladu s 26. členom ZUN potrebni za načrtovanje posegov v prostor, za izdelavo
urbanistične rešitve, za zavarovanje javnih interesov in za izdelavo lokacijske
dokumentacije. Nadalje še navaja, da je treba za večja zaključena območja
izdelati urbanistično rešitev, ki jo potrdi pristojna služba za urbanizem
Mestne občine Ljubljana (42.a člen Odloka o PUP). Urbanistična rešitev je izraz
za strokovno gradivo, ki se izdela za funkcionalno zaokrožena območja. Pomeni
konkretizacijo pogojev in meril iz prostorskih ureditvenih pogojev in je osnova
za izdelavo lokacijske dokumentacije.
27. Po 26. členu ZUN se s prostorskimi
ureditvenimi pogoji, ob upoštevanju strokovnih podlag iz 23. člena tega Zakona,
podrobneje določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za posege v
prostor ter ukrepi za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih
vrednot človekovega okolja, v tem okviru pa zlasti: merila in pogoji za
graditev ter prenovo objektov in naprav glede na njihovo lego, funkcijo,
velikost in oblikovanje, merila in pogoji za izvajanje drugih posegov, ki
trajno spreminjajo prostor, merila za določanje gradbenih parcel, merila in
pogoji za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, merila in pogoji za ohranjanje
in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter
druga merila in pogoji za usklajevanje različnih interesov pri gradnji objektov
ali naprav oziroma pri drugih posegih v prostor.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za
pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg na
območju, ki ga urejajo. Po 40. členu ZUN se z odlokom občine o prostorskih
ureditvenih pogojih določi meje obravnavanega območja, funkcijo območja s
pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega, pogoje za
urbanistično oblikovanje obravnavanega območja ter za arhitektonsko oblikovanje
objektov oziroma posegov v prostor na tem območju ter druge pogoje, ki so
pomembni za izvedbo predvidenih posegov.
28. Lokacijska dokumentacija se po prvem
odstavku 55. člena ZUN pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih
pogojih.
Prostorski ureditveni pogoji morajo vsebovati
vse tiste elemente, predvidene v 26. in 40. členu ZUN, ki omogočajo izdelavo
ustrezne lokacijske dokumentacije. Izpodbijani Odlok o PUP pa potrebnih pogojev
in meril ne ureja na tak način, da bi bilo mogoče že na njegovi podlagi za posege
na večjih zaključenih območjih izdelati lokacijsko dokumentacijo. V drugi
alineji točke b) v novem 42.a členu je namreč predvideno, da mora investitor za
večja zaključena območja izdelati arhitekturno urbanistično rešitev, ki jo
potrdi mestna uprava.
Navedena "urbanistična rešitev", ki
je predvidena v citiranem členu, je nekakšen vmesni člen med prostorskimi
ureditvenimi pogoji in lokacijsko dokumentacijo. Vendar pa ta
"urbanistična rešitev" predstavlja ureditev, ki nima pravne podlage v
ZUN. Iz 26. in 55. člena ZUN izhaja, da se lokacijska dokumentacija izdela
neposredno na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
Zato s prostorskimi ureditvenimi pogoji ni
mogoče določiti, da je pred pričetkom izdelovanja lokacijske dokumentacije
treba pripraviti še dodatne dokumente (kot je v tem primeru "urbanistična
rešitev"), ki jih potrdi ustrezna občinska oziroma mestna uprava. Takšne
urbanistične rešitve pomenijo po svoji vsebini spremembo oziroma dopolnitev
prostorskih ureditvenih pogojev, vendar pa se ne sprejemajo po postopku, ki je
po ZUN predviden za spremembo prostorskih izvedbenih aktov.
29. Prostorski ureditveni pogoji so po
določbah ZUN prostorski izvedbeni akt, ki se pripravlja in sprejema tudi s
pomočjo javne razgrnitve in javne obravnave (37. člen in 38. člen ZUN), na
kateri sodeluje zainteresirana javnost, torej tudi sosedje in druge prizadete
fizične in pravne osebe. K javno razgrnjenem osnutku dajejo pripombe in
predloge in tako vplivajo na vsebino odloka in so na tak način tudi seznanjeni
z bodočo gradnjo. Zato tudi 40. člen ZUN jasno določa, kaj mora vsebovati vsak
odlok o prostorskih ureditvenih pogojih: poleg meje obravnavanega območja in
funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve tudi (konkretne)
pogoje za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje obravnavanega območja.
Odlok določi tudi dopustna odstopanja pri gabaritih in namembnosti objektov
oziroma naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ
pri izvedbi prostorskega izvedbenega akta.
30. Ker izpodbijani Odlok o PUP ne določa
vseh pogojev, ki so po ZUN potrebni za izdelavo lokacijske dokumentacije,
temveč za manjkajoče pogoje predvideva še sprejem "urbanističnih
rešitev", ki jih potrdi mestna uprava, je v neskladju s 26., 37., 38. in
40. členom ZUN. Navedeno neskladje z ZUN mora občina odpraviti v roku šestih
mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Da bo
neskladje odpravljeno, bo morala v Odlok o PUP vključiti tudi tiste elemente,
za katere je v izpodbijanem odloku predvidena izdelava urbanističnih rešitev,
in njegove dopolnitve sprejeti po postopku, določenem v 37. do 39. členu ZUN.
31. V obdobju, ki ga je Ustavno sodišče
določilo za uskladitev, se lahko izpodbijani odlok o PUP uporablja le za
posamične posege v prostor, ko se lokacijska dokumentacija lahko izdela že
neposredno na podlagi izpodbijanega odloka o PUP, torej takrat, kadar so pogoji
in merila za izdelavo lokacijske dokumentacije v Odloku dovolj konkretizirani.
32. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo
neskladnost izpodbijanega odloka o PUP z ZUN že iz navedenih razlogov, ni
presojalo drugih navedb v pobudi.
33. Z Odlokom o dolgoročnem planu so
postavljena izhodišča za posege na območju urejanja ŠP 6/5 Tkalnica. Po 2.
členu navedenega odloka se površini južnega dela območja urejanja ŠP 6/5
Tkalnica spremeni namenska raba iz površine za proizvodnjo, skladišča in
terminale v površino za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti - z oznako ŠS
6/12 Brod. Po 3. členu Odloka pa se navedeno območje uredi s prostorskimi
ureditvenimi pogoji.
34. Iz podatkov in navedb v odgovoru na
pobudo in iz listinske dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je postopek
priprave in sprejemanja izpodbijanega akta potekal v skladu z določbami ZUN.
Zanj je bil izdelan program priprave (34. člen ZUN), na podlagi tega programa
so bile izdelane posebne strokovne podlage (23. člen ZUN), osnutek akta pa je
bil javno razgrnjen več kot 30 dni (37. člen ZUN). Med javno razgrnitvijo je
bila organizirana javna obravnava (38. člen ZUN), po končani javni razgrnitvi
so bila pripravljena stališča do pripomb in posredovana Mestnemu svetu hkrati z
osnutkom izpodbijanega akta (39. člen ZUN).
Pripomba pobudnikov, da je postopek priprave
in sprejemanje izpodbijanega akta tekel pospešeno, ni relevantna, saj ZUN ne
določa roka, v katerem mora biti ta postopek opravljen.
35. Postopek priprave in sprejemanja Odloka o
dolgoročnem planu naj bi bil po navedbah pobudnikov v neskladju z ZUN tudi
zaradi tega, ker osnutek akta ni bil razgrnjen v Krajevni skupnosti
Vižmarje-Brod. V odgovoru na pobudo je pojasnjeno, da javna razgrnitev v
navedeni krajevni skupnosti ni mogla biti opravljena zaradi tega, ker je ta
krajevna skupnost (kot tudi druge krajevne skupnosti v Ljubljani) prenehala
obstajati že 31. 12. 1998. Vendar pa je bilo prebivalcem obravnavanega območja
kljub temu omogočeno, da se seznanijo s predvidenimi spremembami posegov v
prostor. Gradivo za javno razgrnitev je pripravljalec poslal Izpostavi Mestne
občine Ljubljana za Vižmarje in Brod skupaj z letaki, ki so krajane obveščali o
poteku javne razgrnitve. Na vseh mestih razgrnitve so bile tudi knjige pripomb,
v katere bi zainteresirani krajani lahko vpisovali svoje pripombe in predloge.
Krajani, ki so si gradivo ogledali v prostorih Izpostave Vižmarje-Brod, pa so
bili obveščeni, da lahko pripombe pošljejo pripravljalcu tudi pismeno po pošti.
Iz navedenega izhaja, da v postopku priprave in sprejemanja izpodbijanega
odloka o dolgoročnem planu niso bile kršene določbe 37. člena ZUN.
36. V zvezi s trditvijo pobudnikov, da sta
bila oba izpodbijana akta sprejeta na isti seji Mestnega sveta, kar ni v skladu
z Zakonom, Ustavno sodišče ugotavlja, da je priprava obeh izpodbijanih aktov
sicer res potekala sočasno, vendar to samo po sebi še ne pomeni kršitve Zakona,
še posebej v primerih kot je ta, ko vsebuje osnutek planskega akta v bistvu le
poseg, ki je operacionaliziran v osnutku prostorskega izvedbenega akta (odločba
št. U-I-64/98 z dne 21. 9. 2000, Uradni list RS, št. 100/2000 in OdlUS IX,
211).
37. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost
Odloka o PUP z Zakonom le iz v odločbi navedenih razlogov, ne pa tudi iz
razloga, ki ga navajajo pobudniki (območje ŠS 6/12 Brod bi se moralo urejati z
zazidalnim načrtom, ne pa s prostorskimi ureditvenimi pogoji), je odločilo, da
je Odlok o dolgoročnem planu tudi v tem delu (3. člen) skladen z Zakonom.
38. Glede na navedeno je Ustavno sodišče
odločilo, da Odlok o dolgoročnem planu ni v neskladju z Zakonom.
C.
39. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na
podlagi 21., 43. in 48. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-
Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko,
Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze
Ude. Odločbo je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i c a
dr. Dragica Wedam-Lukić