Ustavno sodišče je v postopku za preizkus
pobud Zmaga Ukmarja iz Sežane, Martina Davorina Ukmarja iz Nove Gorice ter
Dragice Čehovin in Adolfa Čehovina iz Štanjela na seji dne 13. januarja 2005
s k l e n i l o:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Odloka o
uvedbi samoprispevka na območju Vaške skupnosti Gornja Branica (Uradni list RS,
št. 108/03) se sprejme.
2. Izvrševanje Odloka o uvedbi samoprispevka na območju Vaške
skupnosti Gornja Branica se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o uvedbi
samoprispevka na območju Vaške skupnosti Gornja Branica (v nadaljevanju:
Odlok), na podlagi katerega jim je Občina Komen izdala odločbe o odmeri
samoprispevka. Navajajo, da je Odlok v neskladju s 1. členom Zakona o
samoprispevku (Uradni list RS, št. 87/01 – v nadaljevanju: ZSam-1), ker uvaja
samoprispevek za gradnjo oziroma rekonstrukcijo vaškega kulturnega doma v
Gornji Branici, ki je zasebna nepremičnina – župnišče v lasti Rimskokatoliške cerkve.
Menijo, da se lahko na podlagi 1. člena ZSam-1 samoprispevek uvede le za
gradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture, ki jo zagotavlja
občina. Po njihovem mnenju okoliščina, da naj bi imela občina navedeno
nepremičnino v najemu za 60 let, dejstva, da gre za vlaganje sredstev
samoprispevka v zasebno premoženje, ne more spremeniti.
Izpodbijani odlok naj bi bil nezakonit tudi
zato, ker ne določa višine sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, kot to
izhaja iz 12. člena ZSam-1. Nezakonita naj bi bila tudi določba 13. člena
Odloka, po kateri Vaški odbor vaške skupnosti s sklepi odloča o uporabi
morebitnega zbranega presežka sredstev samoprispevka za javne namene na območju
vaške skupnosti. Po določbi četrtega odstavka 13. člena ZSam-1 se sme namreč
presežek sredstev uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje
lokalne javne infrastrukture, ne pa za kakršnekoli javne namene. Pobudniki
Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijani odlok odpravi, hkrati pa do
končne odločitve v celoti zadrži njegovo izvrševanje. Predlog za začasno
zadržanje izvrševanja Odloka utemeljujejo z že začetim izvrševanjem odločb o
odmeri samoprispevka in s plačilom prvega obroka. S tem naj bi že nastajale
težko popravljive posledice, saj se dela oziroma vlaganje v zasebno
nepremičnino že izvajajo, obroki plačila pa zapadejo vsakih šest mesecev.
2. V odgovoru na pobudo Občinski svet
občine Komen meni, da je pobuda neutemeljena. V zvezi s predlogom za zadržanje
izvrševanja izpodbijanega odloka navaja, da je plačevanje samoprispevka že v
teku in se zato dejanska situacija z zadržanjem ne bi bistveno spremenila. V
primeru morebitne odprave Odloka bi morala namreč Občina Komen zavezancem za
samoprispevek plačane zneske vrniti. Ker so bili prvi obroki že plačani, bi
taka obveznost nastopila tudi v primeru, če bi Ustavno sodišče zadržalo
nadaljnje izvrševanje Odloka. Glede na to Občinski svet meni, da z nadaljnjim
izvajanjem Odloka ne bodo nastale težko popravljive škodljive posledice, ker
posledice ne bodo bistveno drugačne kot pred odločanjem. Po mnenju Občinskega
sveta gre le za vprašanje višine zneskov, ki bi jih bila Občina dolžna vrniti
zavezancem za samoprispevek, ob tem pa ni mogoče govoriti o težko popravljivih
škodljivih posledicah.
B)
3. Pobudniki kot zavezanci za plačilo
samoprispevka, uvedenega na podlagi izpodbijanega odloka, izkazujejo pravni
interes. Ustavno sodišče je pobudo za oceno zakonitosti Odloka sprejelo. V
nadaljnjem postopku bo ocenilo, ali je izpodbijani odlok v skladu z določbami ZSam-1.
4. Ustavno sodišče lahko na podlagi 39.
člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju:
ZUstS) do končne odločitve zadrži izvrševanje predpisa ali splošnega akta za
izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale
težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem
zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tudi tehta med škodljivimi
posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega ali
nezakonitega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se
izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale. Ustavno sodišče ugotavlja, da
začasno zadržanje pomeni le prekinitev dokončne ureditve (adaptacije) vaškega
kulturnega doma v Gornji Branici, medtem ko bi z nadaljnjim zbiranjem
samoprispevka lahko nastale škodljive posledice, ki bodo težko popravljive tako
za krajane, ki so zavezani plačevati samoprispevek, kot tudi za Občino Komen,
ki bi ob morebitni odpravi izpodbijanega odloka morala vrniti že zbrani
samoprispevek. Iz odgovora Občine Komen namreč izhaja, da so sredstva
samoprispevka edini vir financiranja za rekonstrukcijo vaškega kulturnega doma
v Gornji Branici in da dela že potekajo.
C)
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi
tretjega odstavka 26. člena ZUstS in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr.
Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper
Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik
in dr. Dragica Wedam Lukić. Prvo točko sklepa je sprejelo soglasno. Drugo točko
izreka je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnika
Čebulj in Tratnik ter sodnica Škrk.
Št. U-I-337/04-10
Ljubljana, dne 13. januarja 2005.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l. r.