Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v
Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 64/06, 137/06, 58/07,
67/08) in v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 253. člena in 1. točke
prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št.
90/08 – Statut UM UPB6) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v
Mariboru na 5. izredni seji dne 18. 3. 2009 in Upravni odbor Univerze v
Mariboru na 2. izredni seji dne 6. 4. 2009 naslednji
STATUT
Univerze v Mariboru
(uradno prečiščeno besedilo)
(Statut UM-UPB7)
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Univerza v Mariboru je avtonomna, znanstvenoraziskovalna in
najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na
določenih znanstvenih oziroma strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj
znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev
javno veljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe.
Univerza v Mariboru opravlja svoje poslanstvo skladno s prvim
odstavkom tega člena na mednarodnem, nacionalnem in regionalnem nivoju.
Univerzo v Mariboru sestavljajo članice in druge
organizacijske enote, ki jih določa Statut.
Univerza v Mariboru nadaljuje tradicijo visokega šolstva v
Mariboru iz leta 1859, delo Združenja visokošolskih zavodov Maribor iz leta
1959 in leta 1975 ustanovljene Univerze.
2. člen
Univerza v Mariboru deluje po načelih avtonomije, ki ji
zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega
ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem
študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov, določanje študijskega režima,
volitve in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev in druga upravičenja skladno z zakonom.
Pri visokošolski dejavnosti na Univerzi ni dopustno delovanje
političnih strank ali izvajanje politične propagande.
Pripadniki policije ali oboroženih sil nimajo pravice vstopa
v prostore Univerze oziroma njenih članic, razen v primerih nujnega
posredovanja, ko je v nevarnosti življenje ali ko za posredovanje zaprosi
rektor, dekan oziroma direktor ali ravnatelj druge članice ter druga
pooblaščena oseba Univerze.
3. člen
Ustanovitelj Univerze v Mariboru je Republika Slovenija.
4. člen
Univerza v Mariboru prek fakultet in visokih strokovnih šol
opravlja visokošolsko dejavnost in z izvajanjem nacionalnega programa visokega
šolstva kot javne službe omogoča državljanom Republike Slovenije uresničevanje
ustavne pravice do pridobivanja in izpopolnjevanja univerzitetnega in
visokošolskega strokovnega izobraževanja.
Študij na Univerzi v Mariboru se omogoča tudi Slovencem brez
slovenskega državljanstva, ob upoštevanju načela vzajemnosti in ob
izpolnjevanju drugih pogojev pa tudi tujcem.
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do
izobraževanja na Univerzi v Mariboru pod enakimi pogoji kot državljani
Republike Slovenije.
Univerza v Mariboru v skladu s sklenjenimi mednarodnimi
pogodbami omogoča študij tujim študentom na univerzi oziroma članicah univerze
skladno s pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe.
4.a člen
V tem Statutu se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so
zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški
spol.
II. STATUSNA DOLOČILA
1. Univerza, fakultete, visoke strokovne šole, pridružene
članice
5. člen
Ime univerze je: Univerza v Mariboru
Skrajšano ime: UM
Sedež: Maribor, Slomškov trg 15
Univerza v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: univerza) je
pravna oseba.
Samo univerza ima pravdno sposobnost v postopkih pred
državnimi organi in sodišči, razen v primerih iz 14. člena tega Statuta.
6. člen
V univerzi so fakultete, visoke strokovne šole in drugi
zavodi kot članice univerze, lahko pa se vanjo kot pridružene članice vključijo
tudi samostojni visokošolski in drugi zavodi pod pogoji, ki jih določa ta
Statut.
7. člen
V univerzi so naslednje fakultete in visoke strokovne šole (v
nadaljnjem besedilu: članice univerze):
1.
Univerza v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Skrajšano ime: UM EPF
Sedež: Maribor, Razlagova 14
2.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko
Skrajšano ime: UM FERI
Sedež: Maribor, Smetanova 17
3.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
Skrajšano ime: UM FE
Sedež: Krško, Hočevarjev trg 1
4.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Skrajšano ime: UM FG
Sedež: Maribor, Smetanova 17
5.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Skrajšano ime: UM FKKT
Sedež: Maribor, Smetanova 17
6.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Skrajšano ime: UM FKBV
Sedež: Hoče, Pivola 10
7.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Skrajšano ime: UM FL
Sedež: Celje, Mariborska 7
8.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Skrajšano ime: UM FNM
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
9.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
Skrajšano ime: UM FOV
Sedež: Kranj, Kidričeva cesta 55 a
10.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo
Skrajšano ime: UM FS
Sedež: Maribor, Smetanova 17
11.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za turizem
Skrajšano ime: UM FT
Sedež: Brežice, Trg izgnancev 12
12.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
Skrajšano ime: UM FVV
Sedež: Ljubljana, Kotnikova 8
13.
Univerza v Mariboru
Fakulteta za zdravstvene vede
Skrajšano ime: UM FZV
Sedež: Maribor, Žitna 15
14.
Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Skrajšano ime: UM FF
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
15.
Univerza v Mariboru
Medicinska fakulteta
Skrajšano ime: UM MF
Sedež Maribor, Slomškov trg 15
16.
Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta
Skrajšano ime: UM PEF
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
17.
Univerza v Mariboru
Pravna fakulteta
Skrajšano ime: UM PF
Sedež: Maribor, Mladinska ulica 9
in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: druge članice
univerze):
1.
Univerza v Mariboru
Univerzitetna knjižnica Maribor
Skrajšano ime: UM UKM
Sedež: Maribor, Gospejna 10
2.
Univerza v Mariboru
Študentski domovi
Skrajšano ime: UM ŠD
Sedež: Maribor, Gosposvetska cesta 83.
Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon, se lahko v
okviru univerze kot nove članice univerze ustanovijo še druge fakultete in
visoke strokovne šole, lahko pa se ustanovijo oziroma vključijo tudi druge
članice univerze, obstoječe članice pa se lahko delijo, spojijo, pripojijo ali
na drugi način prenehajo.
O statusnem preoblikovanju univerze po prvem odstavku tega
člena sklepa Senat univerze z večino glasov vseh svojih članov.
8. člen
Članice univerze iz prejšnjega člena imajo pravico nastopati
v pravnem prometu, na način, v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta Statut.
9. člen
V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo
samostojni visokošolski in drugi zavodi:
-
če opravljajo visokošolsko izobraževalno ali raziskovalno dejavnost ali
dejavnost, ki je infrastrukturni pogoj za opravljanje izobraževalne ali
raziskovalne dejavnosti,
-
če opravljajo dejavnost, ki je potrebna za uresničevanje visokošolske
dejavnosti in jo s svojo dejavnostjo omogočajo,
-
če s svojo dejavnostjo dopolnjujejo visokošolsko dejavnost univerze,
članic univerze ali z njimi v večji meri sodelujejo.
O sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega
zavoda kot pridružene članice univerze odloča Senat univerze v skladu z
določili tega statuta.
10. člen
Pridružene članice univerze imajo:
3.
pravico habilitirati svoje delavce pri pristojnih organih univerze,
članic univerze, po postopku in merilih, ki veljajo za visokošolske delavce
univerze,
4.
pravico uporabljati knjižnično-informacijski sistem univerze,
5.
pravico dajati mnenja v zadevah s področja njihove dejavnosti,
6.
pravico, v svojem imenu navesti, da je pridružena članica univerze,
7.
pravico sodelovati pri mednarodnih projektih univerze oziroma članic univerze,
8.
pravico prek svojega predstavnika v organih univerze sodelovati v
zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice na način, kot to določa
sklep o pridruženem članstvu.
2. Dejavnost univerze in članic univerze
11. člen
Univerza zagotavlja razvoj znanosti, umetnosti in strok ter
prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z
naravoslovnega, tehniškega in tehnološkega, zdravstvenega, kmetijskega,
družboslovnega in humanističnega znanstvenega oziroma umetniškega in strokovnega
področja.
Univerza lahko prek svojih članic neposredno organizira
izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov
s področij, naštetih v prvem odstavku tega člena.
Univerza izvaja javna pooblastila.
Univerza organizira in usklajuje tudi izvajanje dejavnosti in
javnih pooblastil, potrebnih za uresničevanje dejavnosti iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena.
12. člen
Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol (članic
univerze) opravlja izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške
dejavnosti, ki temeljijo na eni ali več sorodnih ali med seboj povezanih
znanstvenih disciplinah oziroma umetniških področjih in strok na v drugem
odstavku tega člena navedenih študijskih področjih.
Študijska področja in primeroma našteti študiji, razvrščeni v
skladu z Iscedovo klasifikacijo (Unesco, november 1997), na posameznih
fakultetah so:
-
Ekonomsko-poslovna fakulteta: (31) družbene vede (ekonomija); (34)
poslovne in upravne vede (poslovanje, davčno svetovanje, podjetništvo,
menedžment, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo);
-
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: (52) tehniške
vede (elektrotehnika, elektronika, energetska tehnika, telekomunikacije); (48)
računalništvo (računalništvo, informatika);
-
Fakulteta za energetiko: (54) proizvodne tehnologije;
-
Fakulteta za gradbeništvo: (52) tehniške vede, (58) arhitektura in
gradbeništvo (gradbeništvo); (84) transportne storitve (promet);
-
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: (44) vede o neživi naravi
(kemija); (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije (kemijska
tehnologija);
-
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: (62) kmetijstvo,
gozdarstvo in ribištvo (kmetijstvo, agronomija, zootehnika, kmetijska tehnika,
agrarna ekonomika);
-
Fakulteta za logistiko: (84) transportne storitve;
-
Fakulteta za naravoslovje in matematiko: (14) izobraževanje učiteljev in
pedagoške vede [biologija, fizika, kemija, matematika, računalništvo, tehnika];
(42) vede o živi naravi; (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in
statistika;
-
Fakulteta za organizacijske vede: (34) poslovne in upravne vede
(organizacija dela, menedžment);
-
Fakulteta za strojništvo; (52) tehniške vede (strojništvo); (54)
proizvodne tehnologije (tekstilstvo); (85) varstvo okolja (tehniško varstvo
okolja);
-
Fakulteta za varnostne vede: (86) varnost (varnost in notranje zadeve);
-
Fakulteta za zdravstvene vede: (72) zdravstvo (zdravstvena nega,
gerontološka zdravstvena nega);
-
Filozofska fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede
[pedagogika, jeziki, filozofija, sociologija, zgodovina, geografija], (22)
humanistične vede (filozofija, slovenski jezik, nemški jezik, zgodovina), (31)
družbene vede [sociologija];
-
Medicinska fakulteta: (72) zdravstvo (medicina);
-
Pedagoška fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (razredni
pouk, likovna pedagogika, glasbena pedagogika, predšolska vzgoja); (81) osebne
storitve;
-
Pravna fakulteta: (38) pravo (mednarodno, gospodarsko, korporacijsko,
davčno pravo);
-
Fakulteta za turizem: (81) osebne storitve.
V okviru študijskih področij se izvajajo posamezni študijski
programi, ki se lahko dopolnjujejo, preoblikujejo ali na novo uvajajo skladno s
predpisanimi postopki.
Študijske programe z dveh ali več študijskih področij oziroma
interdisciplinarne študijske programe lahko izvaja več članic univerze skupaj.
13. člen
Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol razvija
znanstvene discipline, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, ter
znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij ter
opravljajo znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnost z enega ali več
sorodnih ali med seboj interdisciplinarno povezanih znanstvenih oziroma
umetniških področij, disciplin in strok.
Članice univerze izvajajo temeljno raziskovalne,
aplikativnoraziskovalne, razvojne in druge projekte ter javna pooblastila.
Članice univerze organizirajo oziroma izvajajo tudi
dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje dejavnosti, določenih v tem in v
prejšnjem členu.
Na predlog senatov članic lahko Senat univerze sprejme
splošni akt, s katerim skladno z načelom matičnosti določi razvoj znanstvenih
disciplin iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
Članice univerze lahko opravljajo tudi izobraževalne,
raziskovalne, strokovne, razvojne in svetovalne ter umetniške dejavnosti ter
druge, s temi dejavnostmi povezane dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni
program, če to ne ovira izvajanja njihove osnovne izobraževalne in
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljene v prejšnjih členih tega statuta,
in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri njihovem opravljanju.
Razmerje med univerzo in članico, povezano z dejavnostjo iz
prvega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni
odbor univerze.
V aktu iz drugega odstavka se določijo povračilo stroškov,
uporaba znaka univerze in druge zadeve v zvezi s pridobivanjem prihodka iz
prvega odstavka tega člena.
Izhodišče za določitev višine nadomestila je prihodek, ki ga
članica pridobi z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena.
Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena po
uveljavitvi akta iz drugega odstavka tega člena imajo članice pravno sposobnost
in lahko pridobijo davčno številko za nastopanje v pravnem prometu.
Članica ima pravdno sposobnost v primeru uveljavljanja
interesov pred državnimi organi in sodišči izključno iz naslova sredstev, ki se
pridobivajo skladno s prvim odstavkom tega člena. Te sposobnosti pa nimajo v
odnosu do univerze.
15. člen
Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna
knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu,
znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira
knjižnično-informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo
knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi,
koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem
gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim
uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z
območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in
posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in
opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru.
16. člen
Študentski domovi Maribor opravljajo dejavnost dajanja
lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v
najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov
in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane
oziroma gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve, ki se
določijo v prilogi k temu Statutu.
17. člen
Dejavnosti, ki jih opravljajo univerza in članice univerze po
določilih 11., 12., 13. in 15. ter 16. člena tega Statuta, so navedene v
prilogi, ki je sestavni del tega statuta.
Dejavnosti članic univerze po 14. členu in dejavnosti drugih
članic univerze, ki ne spadajo v javno službo, se določijo kot druge dejavnosti
v prilogi k Statutu.
3. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih
članic v pravnem prometu
18. člen
Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu
in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za
dejavnosti, ki so določene v Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru, in
dejavnosti, ki so določene v tem Statutu, brez omejitev.
Pri odtujitvi in obremenitvi nepremičnine oziroma opreme
večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in
znanstveno-raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega
statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja.
Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je
v skladu z Zakonom o javnih naročilih potreben javni razpis.
Univerza upravlja in razpolaga z nepremičnino, pridobljeno iz
drugih virov v skladu z namenom, za katerega je bila pridobljena.
Univerza odgovarja za obveznosti iz prvega in drugega
odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem.
Univerza odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem
organizacijske enote, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze,
izključno iz neproračunskih sredstev, ki niso namenjena izvajanju javne službe
univerze.
19. člen
Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju
dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega
se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze, vsaka
v okviru svoje dejavnosti, ki je opredeljena v tem Statutu, in v mejah sredstev
za izvajanje te dejavnosti.
Za obveznosti, ki nastanejo iz prvega odstavka tega člena,
odgovarja univerza s premoženjem, ki ga članica univerze uporablja pri
opravljanju te dejavnosti.
Članice univerze ne morejo razpolagati z nepremičninami,
namenjenimi za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva, pridobljenimi
iz javnih sredstev ali iz drugih virov.
20. člen
Članice univerze razpolagajo z nepremičnino, namenjeno za
opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega Statuta, na podlagi predhodnega sklepa
(soglasja) Upravnega odbora univerze.
Pri izvajanju dejavnosti iz 14. člena tega Statuta nastopajo
članice univerze v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in za
obveznosti, ki nastanejo s takšnega poslovanja, odgovarjajo z vsem premoženjem,
pridobljenim z opravljanjem te dejavnosti, brez omejitev.
Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članic ne odgovarjata.
21. člen
Pri opravljanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta imajo
pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze
naslednje organizacijske enote članic univerze:
1 Na Ekonomsko-poslovni fakulteti:
1.1 Raziskovalni
in izobraževalni center
1.2. Inštitut za
marketing
1.3. Inštitut za
ekonomske odnose s tujino
1.4. Inštitut za
ekonomsko diagnozo in prognozo
1.5. Inštitut za
organizacijo in informatiko
1.6. Inštitut za
finance in bančništvo
1.7. Inštitut za
gospodarsko pravo
1.8. Inštitut za
operacijske raziskave
1.9. Inštitut za
tehnologijo
1.10. Inštitut za
transport in poslovno logistiko
1.11. Inštitut za
projektni management
1.12. Inštitut za
računovodstvo, revizijo in davščine
1.13. Inštitut za
podjetništvo in management malih podjetij
1.14. Inštitut za
razvoj managementa
1.15. Inštitut za
tuje jezike in tuje poslovne jezike.
2 Na Fakulteti za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko:
2.1 Inštitut za
elektrotehniko in računalništvo
2.2 Inštitut za
močnostno elektrotehniko
2.3 Inštitut za
avtomatiko
2.4 Inštitut za
robotiko
2.5 Inštitut za
elektroniko in telekomunikacije
2.6 Inštitut za
računalništvo
2.7 Inštitut za
informatiko
2.8 Inštitut za
matematiko in fiziko
2.9 Inštitut za
medijske komunikacije.
3 Na Fakulteti za gradbeništvo:
3.1 Inštitut za
geotehniko
3.2 Inštitut za
gradbeništvo
3.3 Inštitut za
prometne vede
3.4 Inštitut za
arhitekturo in prostor
3.5 Center za
izobraževanje in strokovni izpopolnjevanje.
4 Na Fakulteti za kemijo in kemijsko
tehnologijo:
4.1 Inštitut za
kemijske raziskave.
5 Na Fakulteti za organizacijske vede:
5.1 Inštitut za
organizacijo in management.
6 Na Fakulteti za strojništvo:
6.1 Inštitut za
konstrukterstvo in oblikovanje
6.2. Inštitut za
energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo
6.3 Inštitut za
proizvodno strojništvo
6.4 Raziskovalni
inštitut za strojništvo
6.5 Inštitut za
inženirske materiale in oblikovanje
6.6 Inštitut za
mehaniko
6.7 Inštitut za
tehnologijo materialov.
7 Na Pedagoški fakulteti:
7.1 Znanstveni
inštitut
7.2 Center za
pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
8 Na Pravni fakulteti:
8.1 Inštitut za
civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo
8.2 Inštitut za
finančno pravo in javne finance
8.3 Inštitut za
javno upravo in narodne skupnosti
8.4 Inštitut za
delovna razmerja in socialno varnost
8.5 Inštitut za
filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava
8.6 Center za
pravno izobraževanje in raziskovanje
8.7 Inštitut za
ekonomsko analizo prava.
9 Na Fakulteti za kmetijstvo:
9.1 Univerzitetni
kmetijski center Fakultete za kmetijstvo
9.2 Univerzitetni
center za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo
9.3 Center za
sadjarstvo in predelavo sadja
9.4 Center za
poljedelstvo in vrtnarstvo
9.5 Center za
živinorejo
9.6 Center za
kmetijsko tehniko in fitomedicino
9.7 Center za
gozdarstvo z botaničnim vrtom
9.8. Center za
travništvo in pridelovanje krme
9.9. Inštitut za
ekološko kmetovanje
9.10. Center za
vseživljenjsko izobraževanje in poklicno uspešnost
10 Na Fakulteti za zdravstvene vede:
10.1 Raziskovalni
inštitut
10.2 Inštitut za
zdravstveno nego
10.3 Razvojni
inštitut
10.4 Center za
izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
11 Na Fakulteti za logistiko:
11.1 Center za
univerzitetne študije in raziskave v Krškem
11.2 Raziskovalni
inštitut Celje
11.3 Inštitut za
projektni management in management tehnologij
11.4 Inštitut za
logistiko.
12 Na Fakulteti za energetiko:
12.1 Center za
univerzitetne študije in raziskave v Velenju
12.2
Znanstvenoraziskovalni in razvojni inštitut
12.3 Inštitut za
energetiko.
13 Na Fakulteti za varnostne vede:
13.1 Inštitut za
varstvoslovje.
14 Na Medicinski fakulteti:
14.1 Inštitut za
fiziologijo
14.2 Inštitut za
patologijo
14.3 Inštitut za
socialno medicino in higieno
14.4 Inštitut za
sodno medicino
14.5 Inštitut za
biomedicinske vede
14.6 Inštitut za
anatomijo, histologijo in embriologijo
14.7 Center za
humano genetiko in farmakogenomiko.
15 Na Fakulteti za naravoslovje in
matematiko:
15.1 Znanstveni in
razvojni center FNM
15.2 Center za
vseživljenjsko učenje FNM.
Navedene organizacijske enote nastopajo v pravnem prometu in
imajo vsa pooblastila, ki jih izvršujejo v imenu in za račun univerze, če so
organizirane na nivoju univerze oziroma članice univerze, v katere sestavi so.
V tem členu navedene organizacijske enote nimajo pravice
razpolaganja z nepremičninami.
Dejavnosti, ki jih opravljajo organizacijske enote univerze
in članic univerze, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu, so navedene
v prilogi, ki je sestavni del tega Statuta.
Senat Univerze in Upravni odbor Univerze lahko ne glede na
določbe tega Statuta v enakem besedilu z aktom o ustanovitvi ustanovita ali
spremenita organizacijske enote, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu
v imenu in za račun članice univerze ali v imenu in za račun univerze. V
primeru, da akt o ustanovitvi takšne organizacijske enote to določa, lahko
takšna organizacijska enota dobi status podružnice in se lahko registrira kot
podružnica univerze.
4. Zastopanje in predstavljanje
22. člen
Univerzo zastopa in predstavlja rektor samostojno brez
omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje
upravnega odbora univerze.
Če je nepremičnina pridobljena iz javnih sredstev, je
potrebno tudi soglasje ustanovitelja univerze.
Rektorja univerze nadomeščajo prorektorji iz vrst
visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami, kot jih ima rektor. Prorektorji so
zastopniki univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi rektor.
Zastopnik univerze je tudi glavni tajnik univerze, ki zastopa
univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih
določi rektor.
Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in
predstavljanje univerze pisno pooblasti druge osebe.
Poslovne listine iz pristojnosti rektorja sopodpisujejo poleg
rektorja oziroma pooblaščenega prorektorja glavni tajnik univerze in
pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja določi Upravni odbor univerze.
Poslovne listine iz pristojnosti dekanov članic, ravnatelja
ter direktorjev drugih članic, tajnikov članic, in drugih delavcev univerze,
članic in drugih članic se podpisujejo v skladu z določili akta o finančnem
poslovanju, ki ga na predlog rektorja sprejme Upravni odbor univerze.
23. člen
Članico univerze in univerzo v mejah iz 19. člena tega
statuta zastopa in predstavlja dekan samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju
z nepremičninami, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega
statuta, ko je potrebno soglasje Upravnega odbora univerze.
Dekana članice univerze nadomeščajo prodekani iz vrst
visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan.
Prodekani so zastopniki članice univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi
dekan.
Dekan lahko v posameznih primerih za zastopanje in
predstavljanje fakultete oziroma visoke strokovne šole pisno pooblasti druge
osebe.
24. člen
Organizacijsko enoto univerze in članice univerze, ki ima po
tem Statutu pooblastila v pravnem prometu, zastopa in predstavlja predstojnik
te enote.
Predstojnik organizacijske enote univerze zagotavlja
zakonitost in učinkovitost poslovanja organizacijske enote in za svoje delo
odgovarja rektorju univerze, predstojnik organizacijske enote fakultete ali
druge članice univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost delovanja
organizacijske enote in za svoje delo odgovarja dekanu članice oziroma
ravnatelju ali direktorju druge članice univerze.
5. Računi univerze in članic univerze
25. člen
Univerza vodi svoja sredstva na enem ali več računih v skladu
s predpisi.
Javna sredstva, ki jih univerza in njene članice pridobivajo
iz proračuna RS za izvajanje javne službe, se vodijo na računu univerze in
ločeno na podračunih članic.
Pri opravljanju dejavnosti po 14. členu tega Statuta lahko
članice univerze vodijo druga sredstva na svojih računih v skladu s predpisi. O
odprtju, vodenju in ukinitvi lastnega računa članice odloča poslovodni odbor
članice.
V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja
članice po 14. členu in 20. členu Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali
rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice in so
namenjena izvajanju javne službe univerze skladno z drugim odstavkom tega člena
in z 18. in 19. členom Statuta.
V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja
organizacijske enote univerze, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun
univerze po prvem odstavku 21. člena statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči
ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice ter
so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno s šestim odstavkom 18.
člena Statuta.
Gospodarjenje s premoženjem, finančno in računovodsko
poslovanje ter celovit nadzor zakonitosti poslovanja univerze in njenih članic
se določi in zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi v splošnih aktih univerze.
25.a člen
Kadar rektor Univerze prenese na dekana članice, direktorja
druge članice ali na druge osebe pooblastila in naloge, za katere je po zakonu
in tem Statutu pristojen rektor, mora pooblaščena oseba zagotavljati
zakonitost, pravilnost in skrbno izvajanje prenesenih nalog, tako da z njenimi
odločitvami ne nastajajo kršitve zakona in predpisov ali druga škoda.
Če pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka nastanejo
kršitve predpisov ali druga škoda oziroma prihaja do drugih ovir, ki
onemogočajo normalno poslovanje univerze, je za take odločitve v celoti in
polno odgovorna članica oziroma druga članica univerze. V takih primerih z
izvršbo in rubežem ni mogoče poseči po sredstvih univerze in sredstvih drugih
članic. Članica jamči za plačilo svojih obveznost z vsemi sredstvi, ki so v
njeni lasti.
Rektor lahko izdano pooblastilo prekliče in razveljavi, če so
podani zgoraj navedeni ali drugi utemeljeni razlogi.
6. Pečat in simboli univerze
26. člen
Univerza in članice univerze imajo pečat, v katerem je ime
univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze in grb Republike Slovenije,
lahko pa tudi njihov sedež.
27. člen
Znak univerze se uporablja na listinah univerze in njenih
članic.
Članice univerze imajo lahko tudi poseben znak, s katerim
označujejo svojo dejavnost.
Celostno podobo univerze ureja poseben splošni akt.
28. člen
Dan univerze je 18. september, v spomin na 18. 9. 1975, ko je
bila svečano razglašena ustanovitev univerze.
Na Dan univerze se na posebni svečanosti praviloma
promovirajo novi doktorji znanosti in podeljujejo častni doktorati ter opravi
svečana predaja rektorske funkcije.
29. člen
Univerza ima Rektorjev dan in Dan študentov, ki sta
pedagoškega procesa prosta dneva.
Na Rektorjev dan se na posebni svečanosti podeljujejo
priznanja univerze in organizirajo kulturne in druge prireditve, pomembne za
univerzo, njene študente in delavce.
Na Dan študentov se prirejajo športna tekmovanja in izvajajo
druge interesne dejavnosti študentov.
Rektorjev dan določi rektor univerze za vsako leto posebej v
začetku študijskega leta. Dan študentov je praviloma pred koncem letnega semestra
v mesecu maju in se natančneje določi s študijskim koledarjem.
7. Meduniverzitetno sodelovanje
30. člen
Univerza sodeluje z drugimi univerzami doma in v svetu zaradi
oblikovanja in izvajanja skupnih znanstvenoraziskovalnih projektov, študijskih
programov, izmenjave visokošolskih učiteljev, znanstvenih in drugih delavcev,
izmenjave študentov, izmenjave znanstvenih in strokovnih publikacij,
znanstvenih informacij, udeležbe na znanstvenih srečanjih, simpozijih in
konferencah in izvajanja drugih visokošolskih aktivnosti.
O medsebojnem sodelovanju in o vključevanju univerze v
mednarodne univerzitetne mreže sklepa univerza z univerzami posebne bilateralne
in multilateralne sporazume, pogodbe in dogovore, v katerih se podrobneje
opredeljujejo oblike in načini medsebojnega sodelovanja.
III. ORGANIZIRANOST UNIVERZE IN ČLANIC UNIVERZE
1. Organizacijske oblike visokošolskega dela
31. člen
Univerza in njene članice imajo naslednje organizacijske
enote:
1.
katedre,
2.
inštitute,
3.
oddelke,
4.
pedagoško-raziskovalne centre,
5.
centre,
6.
laboratorije,
7.
knjižnice.
Dvoje ali več kateder se lahko povezuje v oddelke, dvoje ali
več oddelkov pa se lahko povezuje v pedagoško-raziskovalne centre.
Organizacijske enote imajo pooblastila v pravnem prometu, če
z opravljanjem dejavnosti iz 14. člena pridobivajo del prihodka in če tako
določa ta Statut.
32. člen
Katedre se oblikujejo za določen predmet ali na določenem
zaokroženem delu študijskega področja zaradi usklajevanja in razvijanja
izobraževalnega in s tem povezanega znanstvenoraziskovalnega dela na tem
področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
V katedre se povezujejo visokošolski učitelji, znanstveni
delavci in visokošolski sodelavci ene članice univerze, lahko pa tudi
visokošolski učitelji dveh ali več članic univerze. V katedro pa se lahko
povezujejo tudi strokovnjaki zunaj univerze.
Da se študentom omogoči poglobljen študij in uvajanje v
raziskovalno delo, se v delo katedre lahko vključujejo tudi študenti.
33. člen
Katedre na svojem področju:
1.
sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega
dela;
2.
obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih
programov, in usmerjajo, usklajujejo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno
delo;
3.
z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami,
razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter
znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;
4.
skrbijo, da se znanstveno raziskovalni dosežki in nova spoznanja
prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh
študija;
5.
razvijajo sodobne pedagoške metode in usklajujejo strokovno
terminologijo;
6.
spremljajo in analizirajo študijske uspehe in uspehe na
znanstveno-raziskovalnem področju in o njih poročajo;
7.
skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in sodelavcev;
8.
predlagajo teme diplomskih del;
9.
načrtujejo in verificirajo študijsko literaturo in druge pripomočke;
10.
organizirajo strokovna posvetovanja in obravnavajo poročila o udeležbi
na strokovnih posvetovanjih;
11.
sodelujejo z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v
okviru univerze in zunaj nje,
12.
lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja.
34. člen
Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v
skladu z zahtevami in potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela.
O organizacijskih spremembah kateder odloča Senat članice
univerze na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je
organizirana pri univerzi, pa Senat univerze na predlog rektorja univerze.
35. člen
Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog katedre članice
imenuje in razrešuje dekan članice, na predlog univerzitetne katedre pa ga
imenuje in razrešuje rektor univerze. Predstojnik katedre se imenuje za štiri
leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
36. člen
Predstojnik katedre:
1.
organizira in vodi delo katedre;
2.
sklicuje in vodi seje katedre;
3.
skrbi za redno izvajanje izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega
dela s področja katedre;
4.
izvršuje sklepe senata in dekana, ki se nanašajo na delo katedre;
5.
poroča o delu katedre dekanu in Senatu članice univerze; če je katedra
organizirana pri univerzi, pa rektorju univerze.
37. člen
Oddelki se oblikujejo na določenem širšem delu študijskega področja
zaradi usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane
znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder ter zaradi razvijanja znanstvenih
disciplin in strok s tega področja.
Oddelke ustanavlja in ukinja Senat članice univerze na
predlog dekana članice univerze.
Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga za
štiri leta imenuje dekan članice univerze. Po preteku te dobe je lahko ponovno
imenovan.
38. člen
Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju
za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za
opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz
javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del.
Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter
študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki.
Dejavnosti in funkcijo katedre lahko opravlja tudi inštitut.
39. člen
Inštituti na svojem področju:
1.
organizirajo in opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost;
2.
sodelujejo pri pripravi programov znanstvenoraziskovalnega dela članice
univerze;
3.
opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve;
4.
sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov;
5.
s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za
razvoj znanstvenih disciplin in strok;
6.
pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri
podiplomskem študiju študentov;
7.
sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem
področju;
8.
preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstvenoraziskovalnih
izsledkov v prakso;
9.
omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo;
10.
organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje
dejavnosti;
11.
sodelujejo s katedrami z istega področja;
12.
lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja.
40. člen
Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v
skladu s potrebami in z zahtevami znanstvenoraziskovalnega dela, na enak način,
kot je v tem Statutu določeno za katedre.
41. člen
Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje
in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik inštituta je imenovan za dobo
štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan.
42. člen
Predstojnik inštituta:
1.
organizira, vodi in usklajuje delo inštituta;
2.
je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo
izvajanje;
3.
skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta;
4.
oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in
nalog;
5.
skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi
organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci;
6.
pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja;
7.
spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za
prevzem raziskovalnih del s področja inštituta;
8.
pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih
projektih in nalogah;
9.
obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oziroma
drugih raziskovalnih storitev;
10.
poroča dekanu o delu in zadevah inštituta.
43. člen
Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega
in izobraževalnega dela.
44. člen
Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in
spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih
metod dela, spoznanj in dosežkov ter tudi za opravljanje računalniških in
informacijsko-dokumentacijske dejavnosti.
Centri se oblikujejo v skladu s potrebami na način, ki je v
tem Statutu določen za katedre in inštitute.
45. člen
Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in
razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik centra je imenovan za štiri leta
in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor
univerze.
46. člen
Dvoje ali več oddelkov se lahko organizira v pedagoško-raziskovalne
centre, kadar gre za trajnejšo obliko organizacije pedagoškega in znanstvenega
dela na širšem delu študijskega področja, ki presega funkcijo posameznega
oddelka.
Za ustanovitev in organizacijo pedagoško-raziskovalnih
centrov se smiselno uporabljajo določbe Statuta, ki veljajo za oddelke.
Pedagoško-raziskovalni centri se lahko ustanovijo tudi na nivoju univerze pri
univerzi.
47. člen
Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in
posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo
visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem, visokošolskim sodelavcem in
študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih
izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in
izdelujejo bibliografije visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev.
Knjižnice se povezujejo v knjižnično-informacijski sistem
univerze.
48. člen
Člen je bil izbrisan.
2. Univerzitetna uprava
2.1. Organizacija univerzitetne uprave
49. člen
Univerzitetno upravo sestavljajo rektorat univerze in
strokovne službe članic univerze (dekanat oziroma tajništva) in se organizira
tako, da je zagotovljeno smotrno, učinkovito, pravočasno in racionalno
izvajanje odločitev organov univerze in zakonskih ter drugih upravnih nalog univerze
in njenih članic.
Organiziranost in sistemizacijo univerze in članic ter drugih
članic sprejme in določi:
-
na predlog dekanov za pedagoški, znanstveni oziroma umetniški del za
članico,
-
na predlog direktorja oziroma ravnatelja za strokovni del za drugo
članico,
-
na predlog dekanov oziroma ravnatelja oziroma direktorja ter mnenja
glavnega tajnika za upravni del,
-
ter glavnega tajnika za rektorat,
na podlagi izhodišč za sistemizacijo delovnih mest, rektor
univerze s splošnim aktom, ne glede na ostale določbe tega Statuta.
Rektor univerze lahko s posebnim aktom za določene naloge
univerze oblikuje posebne organizacijske enote.
2.2. Rektorat univerze
50. člen
Rektorat univerze organizira in strokovno usklajuje izvajanje
in opravljanje naslednjih nalog:
-
znanstvenoraziskovalno, izobraževalno in umetniško delo,
-
zagotavlja izvajanje razvojnih nalog in programa univerze,
-
zagotavlja integrirano finančno-računovodsko funkcijo univerze,
-
splošne pravne in kadrovske zadeve univerze,
-
meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje univerze,
-
informacijsko infrastrukturo in informacijski sistem univerze,
-
vzdrževanje, investicije in prostorski razvoj univerze.
Rektorat univerze opravlja tudi druga strokovna,
organizacijska, finančna, administrativna, tehnična, pomožna in druga podobna
dela in naloge, ki so skupnega pomena za univerzo in njene članice.
2.3. Dekanati oziroma tajništva članic univerze
51. člen
Strokovne službe članic univerze (dekanati oziroma tajništva)
izvajajo in opravljajo upravnoadministrativne ter finančnogospodarske in
strokovnotehnične naloge članic. Organiziranost in naloge strokovnih služb
članic se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.
52. člen
Univerzitetno upravo vodi glavni tajnik univerze, ki ga po
javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata univerze imenuje rektor univerze za
dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
Glavni tajnik univerze odgovarja za svoje delo rektorju
univerze.
Glavni tajnik univerze ima pomočnike oziroma predstojnike, ki
jih imenuje rektor univerze na predlog glavnega tajnika za posamezna delovna
področja.
53. člen
Strokovne službe članice univerze vodi tajnik, ki ga po
javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata članice na predlog dekana članice
ter mnenja glavnega tajnika univerze imenuje rektor za dobo 4 let in je lahko
po enakem postopku ponovno imenovan. Strokovne službe druge članice vodi
tajnik, ki ga po javnem razpisu na predlog ravnatelja oziroma direktorja ter
predhodnim mnenjem strokovnega sveta in glavnega tajnika univerze imenuje
rektor za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
Za opravljanje vseh nalog, ki spadajo v pristojnost članice
oziroma pristojnost dekana, odgovarja tajnik članice dekanu članice. Tajnik
članice opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o
visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom
Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili dekana
članice. V ta namen na podlagi pooblastila dekana izdaja sklepe, odločbe,
organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje
in delo strokovnih služb članice Univerze v Mariboru.
Za izvajanje strokovnih nalog v okviru javnega nacionalnega
programa, ki ga opravlja članica, ter za izvajanje skupnih nalog in razvojnega
programa univerze odgovarjajo tajniki članic dekanu, rektorju in glavnemu
tajniku univerze.
54. člen
Glavni tajnik univerze, pomočniki glavnega tajnika univerze
in tajniki članic univerze imajo posebna pooblastila in odgovornosti.
Posebna pooblastila in odgovornosti pri ravnanju s sredstvi
in drugim premoženjem imajo tudi računovodja univerze in računovodje članic
univerze.
Dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika,
njegovih pomočnikov, tajnikov članic univerze in računovodij kot tudi pogoji za
zasedbo teh delovnih mest so določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji
univerze in članic.
55. člen
Glavni tajnik univerze, tajnik članice univerze in drugi
delavci s posebnimi pooblastili so lahko predčasno razrešeni.
O njihovi predčasni razrešitvi odloča rektor univerze oziroma
dekan članice univerze ob predhodnem mnenju Senata.
Pri razrešitvi glavnega tajnika univerze oziroma tajnika
članice univerze se smiselno uporabljajo določila 299. člena tega Statuta.
56. člen
S splošnim aktom univerze, ki ga sprejme upravni odbor
univerze, se lahko uredijo pogoji za sklenitev individualnih pogodb ter druga
vprašanja položaja, odgovornosti in obveznosti posameznikov, ki lahko sklenejo
individualno pogodbo.
IV. IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE
DEJAVNOSTI
A) Izobraževalna in umetniška dejavnost
1. Študijski programi
57. člen
Študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih
programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje.
58. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in
podiplomski.
Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev
univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev
magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.
58.a člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo
stopenjsko:
a)
prva stopnja:
-
visokošolski strokovni študijski programi,
-
univerzitetni študijski programi;
b)
druga stopnja:
-
magistrski študijski programi;
c)
tretja stopnja:
-
doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, druge in
tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.
59. člen
Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika
vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje,
dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.
Poleg programov iz prejšnjega odstavka lahko članice Univerze
organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje,
poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje
študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
59.a člen
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev
izobrazbe, ki jih članica univerze sprejme in izvaja skupaj z enim ali več
visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.
Za skupne študijske programe se poleg določb Zakona o visokem
šolstvu upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih
programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za
pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi izvajalci,
ki so sodelovali pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna
listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo
sodelujoči izvajalci. Skupno diplomo potrdi Senat Univerze v Mariboru.
60. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski
programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih
področjih, ki jih za posamezne fakultete oziroma visoke strokovne šole določa
ta Statut.
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske
programe za izpopolnjevanje sprejme Senat univerze na predlog Senata članice
univerze.
Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne
študijske smeri sprejme Senat univerze na predlog senatov članic univerze.
Senat univerze si mora k študijskemu programu pridobiti
soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije
za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o
podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu.
61. člen
Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem
študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo
kot javno službo.
Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge
študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne
ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz
173. člena tega Statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri
izvajanju teh študijskih programov.
62. člen
Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov
urejajo članice univerze s študijskim programom.
Članice Univerze pri oblikovanju obveznih sestavin posameznih
študijskih programov, študijskih obveznosti in trajanja študija upoštevajo
veljavna določila Zakona o visokem šolstvu in tega Statuta.
2. Organizacija in izvajanje izobraževalnega dela za
pridobitev dodiplomske izobrazbe
a) Oblike visokošolskega izobraževalnega dela
63. člen
Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem
procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko
izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi
kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta Statut.
64. člen
Oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju
študijskih programov so: predavanja, seminarji, vaje, uvajanje v raziskovalno
delo, delovna praksa, mentorsko delo, izobraževanje na daljavo, tutorski način
poučevanja oziroma pomoči študentom in druge oblike individualnega študija ter
študijske ekskurzije.
Organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela
potekajo v večjih ali manjših skupinah študentov, lahko pa tudi individualno, v
skladu s predpisanimi normativi.
Organizirane oblike visokošolskega izobraževanja lahko
potekajo tudi v obliki vseživljenjskega izobraževanja.
65. člen
Predavanja so oblika izobraževalnega dela, pri katerih
visokošolski učitelj posreduje bistvene vsebine predmeta, upoštevaje sodobne
znanstvene dosežke in predpisana predhodna znanja, ob uporabi razpoložljive
izobraževalne tehnologije. Predavanja potekajo po študijskem programu. Na
predavanjih morajo študenti spoznati vsebino, metodologijo in sistematiko
predmeta.
66. člen
Seminarji so oblika izobraževalnega dela, pri katerih se pri
obravnavi določenih zaokroženih vprašanj iz posameznega predmeta metodično
vzpostavlja neposredno sodelovanje med visokošolskim učiteljem in študentom.
Seminarji potekajo po študijskem programu in morajo študenta usposobiti za
samostojno dojemanje snovi in reševanje problemov v okviru predmeta. Učitelj je
dolžan posredovati literaturo, ustrezne učne pripomočke in razpoložljivo
izobraževalno tehnologijo; vse to omogoča učinkovito delo v seminarju.
67. člen
Vaje se izvajajo kot praktične vaje, klinične vaje,
praktikumi, na pedagoških študijskih smereh pa tudi hospitacije, nastopi in
pedagoška praksa.
Z vajami si študenti ob vodstvu učiteljev in ob pomoči
visokošolskih sodelavcev utrjujejo znanja in pridobivajo izkušnje in
spretnosti.
Hospitacije, nastopi in pedagoška praksa študentov imajo
namen usposobiti študenta za izvajanje izobraževalnega dela. Priprave nanje in
njihovo analizo vodijo visokošolski učitelji specialnih didaktik posameznih
predmetov, skupaj s strokovnimi sodelavci za izvajanje praktičnega pouka.
68. člen
Mentorsko delo in druge oblike individualnega dela se
organizirajo dogovorno med študenti in učitelji in obsegajo usmerjanje,
svetovanje, študijske razgovore in druge metode učiteljeve pomoči pri
izobraževalnem in raziskovalnem delu ter pri izobraževalnih in raziskovalnih
nalogah. V ta namen ima učitelj tudi govorilne ure.
69. člen
Oblike uvajanja študentov v raziskovalno delo so:
-
sodelovanje pri raziskavah, ki jih organizirajo raziskovalni inštituti,
-
seminarji in seminarske naloge,
-
raziskovalno delo študentov pod mentorstvom učiteljev v okviru posebnih
študijsko-raziskovalnih projektov in pri diplomskih nalogah.
70. člen
Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju in je
obvezni sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov, ovrednoten
s kreditnimi točkami, lahko je tudi sestavni del univerzitetnih študijskih
programov ter omogoča študentom spoznavanje dela, organiziranosti in
upravljanja in se tako pod strokovnim vodstvom pripravljajo na bodoče praktično
delo.
Članice univerze sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in
vrednotenju praktičnega usposabljanja z organizacijami uporabnikov in z njimi
urejajo medsebojne obveznosti.
b) Učni jezik
71. člen
Učni jezik je slovenski.
Univerza v Mariboru skrbi za razvoj slovenščine kot
strokovnega oziroma znanstvenega jezika.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči
učenje slovenščine.
Študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre
za opravljanje javne službe, in sicer:
-
študijski programi tujih jezikov,
-
deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo
gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine ali je vaje vpisano
večje število tujih študentov,
-
študijski programi, če se ti programi izvajajo na članici Univerze tudi
v slovenskem jeziku.
72. člen
Študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem
jeziku v enem od naslednjih primerov:
-
če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz
ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju,
-
če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu
visokega šolstva,
-
če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti
oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom, ali je vanje vpisano večje
število tujih študentov.
Članica Univerze je dolžna zagotoviti, da se študijski
program oziroma njegovi deli izvajajo v tujem jeziku, ki ustreza jezikovnemu
znanju večine domačih študentov na tem programu.
V primeru, da gre za študijske programe, v katere so
vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega
študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne
obveznosti.
73. člen
O izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem
jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program.
74. člen
O izvajanju študijskih programov ali delov študijskih
programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih
pogodb in sporazumov, odloča na predlog Komisije za študijske zadeve univerze
Senat univerze. Senat Univerze sprejme pravila za izdelavo in zagovor
diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku.
c) Pravica do vpisa, razpis za vpis in vpisni postopek
1. Pravica do vpisa
75. člen
Pravica do visokošolskega izobraževanja in status študenta se
pridobi z vpisom na univerzo.
Študenti se vpisujejo v posamezni letnik ali semester.
76. člen
V študijski program za pridobitev dodiplomske univerzitetne
izobrazbe in v študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se
lahko vpiše, kdor je opravil maturo.
V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na
posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno
maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega
strokovnega področja ter izpit iz enega izmed predmetov mature.
Ustreznost programa pridobljene srednje strokovne izobrazbe
ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.
V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe
se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po
ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določene s
študijskim programom.
Poleg mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita se
lahko s študijskim programom kot pogoj za vpis določijo tudi posebne
nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.
Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom
določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega,
drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, če izkazuje izjemno umetniško
nadarjenost.
76.a člen
Pogoje za vpis iz 76. člena tega Statuta izpolnjuje tudi,
kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano.
2. Javna objava razpisa za vpis
77. člen
Univerza javno objavi razpis za vpis v začetni letnik
dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih
izvajajo njene članice.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe se objavi
najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta, razpis v
podiplomsko izobraževanje pa najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega
leta.
78. člen
Vsebino razpisa za vpis določi Senat univerze na predlog
Senata članice univerze.
V razpisu se objavijo imena članic univerze in študijski
programi, kraj izvajanja študijskih programov, v katere se vpisuje, trajanje
študija, pogoji za vpis, število prostih vpisnih mest in postopki ter roki za
prijavo na razpis in izvedba vpisa.
79. člen
Po objavi razpisa v dodiplomske študijske programe
organizirajo univerza in njene članice informativni dan, na katerem vse
zainteresirane seznanijo z razpisom, možnostmi in pogoji izobraževanja, s
poklici, za katere izobražujejo, možnostmi nadaljnega izobraževanja ter drugimi
informacijami, pomembnimi za odločitev o izbiri študija.
Informativni dan se organizira na dan, določen v objavi
razpisa.
3. Prijava za vpis in izbirni postopek
80. člen
Kandidati za vpis v začetni letnik dodiplomskih študijskih
programov pošljejo svojo prijavo s predpisanimi podatki v predpisanem roku
visokošolski prijavno-informacijski službi univerze, ki na osnovi prijav
ugotovi skupne potrebe po visokošolskem izobraževanju na posameznih študijskih
programih.
81. člen
Če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število
razpisanih mest glede na prostorske, kadrovske in opremske zmogljivosti članic
univerze, omeji senat univerze na predlog Senata članice univerze vpis.
82. člen
V predpisanem izbirnem postopku se kandidati razvrščajo glede
na veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. Univerza si mora za omejitev
vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi.
4. Vpisni postopek
83. člen
Vpis v začetni letnik za dodiplomski redni in izredni študij
se opravi v skladu z razpisom za vpis.
84. člen
Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat po
prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka pritoži na Univerzitetno komisijo
za pritožbe študentov, in sicer v roku, ki je določen v sklepu o rezultatu
izbirnega postopka.
Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je
dokončna.
85. člen
Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s
študijskim programom in tem Statutom določene obveznosti.
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za
napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze
na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko
odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter
je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več
kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale
obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so
določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez
katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS
točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po
prvem odstavku tega člena.
V primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima
študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v
roku 8 dni.
86. člen
Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug
študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno v
tem Statutu za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja.
Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v
rednih rokih, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze dovoli
vpis tudi po preteku teh rokov, vendar najpozneje do roka, ki ga določi
ustanovitelj v aktu, ki ureja vprašanja razpisa za vpis in izvedbe vpisa v
visokem šolstvu.
87. člen
Študent, ki mu ni bil odobren vpis v isti ali višji letnik
dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih
obveznosti po študijskem programu oziroma Komisija za študijske zadeve članice
ni odločila v roku 15 dni, se ima pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo
za pritožbe študentov v roku 8 dni.
Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je
dokončna.
88. člen
Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se
prijavljajo na vpis skladno s Pravilnikom o študiju tujcev in Slovencev brez
slovenskega državljanstva.
O izpolnjevanju pogojev za vključitev Slovencev brez
slovenskega državljanstva in tujih državljanov v prvi letnik dodiplomskih
študijskih programov odloča visokošolska prijavno-informacijska služba
univerze, o izpolnjevanju pogojev za vključitev Slovencev brez slovenskega
državljanstva in tujih državljanov v podiplomske študijske programe in v
programe za izpopolnjevanje ter o izpolnjevanju pogojev za nadaljevanje študija
po merilih za prehode pa pristojni organ članice Univerze v Mariboru. K prijavi
oziroma vpisu morajo tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva
predložiti:
1.
overjen prevod rojstnega lista ali drugo listino, iz katere je razvidno
državljanstvo;
2.
fotokopije spričeval zadnjih dveh letnikov srednje šole in zaključnega
spričevala, overjene pri notarju, uradni osebi upravne enote ali pri uradnih
osebah visokošolske prijavno-informacijske službe univerz in samostojnih
visokošolskih zavodov, ter prevode teh spričeval v slovenski jezik;
3.
odločbo o priznavanju v tujini pridobljenega srednješolskega spričevala;
4.
potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ustrezni
ravni. Članice univerze določijo raven zahtevanega znanja slovenskega jezika in
termin, do katerega mora študent opraviti izpit iz slovenskega jezika.
Potrdilo o znanju slovenskega jezika za vpis na univerzo
lahko kandidat pridobi tudi, če v postopku pred posebno komisijo članice
univerze ta komisija na osnovi razgovora s kandidatom preveri kandidatovo
znanje slovenskega jezika in ga oceni kot ustrezno. V tem primeru se šteje, da
kandidat izpolnjuje pogoje iz 4. točke prejšnjega odstavka tega člena.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se šteje,
da izpolnjujejo pogoje iz četrte točke prejšnjega odstavka tega člena, če so
končali osnovno in/ali srednjo šolo v Republiki Sloveniji ali dvojezično
srednjo šolo ali so že pridobili diplomo na dodiplomskem študijskem programu v
Republiki Sloveniji.
č) Študijsko leto
89. člen
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra v
naslednjem koledarskem letu. Študijsko leto se deli na zimski in poletni
semester.
S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto
razporedi začetek in konec predavanj v posameznih semestrih, razporejajo počitnice
in določajo univerzitetni prazniki in drugi pomembni dnevi oziroma jubileji. S
študijskim koledarjem univerze se za posamezno študijsko leto določijo
pedagoškega dela prosti dnevi.
V dodiplomskem študiju obsegajo predavanja, seminarji in vaje
na leto 30 tednov z najmanj 20 in največ 30 urami tedensko. Obseg študijske
prakse določajo študijski programi. Če študijski program vsebuje praktično
usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42
tednov na leto.
Visokošolsko izobraževalno delo se lahko organizira tudi
strnjeno, vendar mora biti to časovno usklajeno s študijskim koledarjem in
potrjeno na Senatu članice.
d) Izredni študij
90. člen
Če študijski program omogoča, da se organizacija in časovna
razporeditev predavanj, seminarjev in vaj lahko prilagaja časovnim možnostim
študentov in se izvaja kot izredni študij, se lahko v skladu z akreditiranim
študijskim programom in dislociranimi enotami, izvaja na naslednje načine:
1.
Predavanja, seminarji in vaje se praviloma razporejajo zunaj običajnega
dnevnega delovnega časa zlasti ob koncu tedna, na dela proste dneve in na dneve
tedenskega počitka.
2.
Izobraževalno delo se organizira strnjeno.
3.
Predmeti se podajo zgoščeno in zmanjša se število ur obveznega
sodelovanja pri izobraževalnem delu, posebej pri predmetih, pri katerih so
vsebine študentu iz njegovih delovnih izkušenj znane.
4.
Oprosti se obvezna športna vzgoja in obvezna udeležba pri vajah za
predmete, pri katerih je mogoče spoznanja pridobiti pri praktičnem delu na
delovnem mestu.
5.
Ob večjem interesu in ob zagotovitvi prostorskih in drugih materialnih
pogojev se izobraževanje organizira zunaj sedeža fakultete oziroma visoke
strokovne šole.
6.
Preverjanje znanja se razporedi na dela proste dneve.
O načinu izvajanja izrednega študija odloča Senat članice
univerze na predlog Komisije za študijske zadeve.
e) Interdisciplinarni študijski programi
91. člen
Če interdisciplinarne študijske programe izvajata dve ali več
članic univerze, izvaja vsaka članica predmete iz svojih predmetnih področij.
Vsaka članica univerze odgovarja za del študijskega programa,
ki ga izvaja.
92. člen
S posebnim splošnim aktom univerze in na njegovi osnovi s
posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih
oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih
delih, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe
interdisciplinarnega študija.
f) Študij po kreditnem sistemu
93. člen
Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem študija
skladno z določili Zakona o visokem šolstvu, z merili, ki jih sprejme Svet
Republike Slovenije za visoko šolstvo in priporočili Evropske unije.
g) Vzporedni in zaporedni študij
94. člen
Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku
študija povprečno izpitno oceno najmanj osem, lahko Komisija za študijske
zadeve Senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali
več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze. Pri tem
hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj
idr.).
Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma dovoli
hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno
zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.
Diplomanti Filozofske fakultete UM, Pedagoške fakultete UM
ter Fakultete za naravoslovje in matematiko UM lahko po diplomi vpišejo
zaporedno tudi en sam dvopredmetni študijski programi na Filozofski fakulteti
UM, Pedagoški fakulteti UM ali Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, če fakulteta
zaporedni študij v skladu z razpisom za vpis omogoča. Natančnejše pogoje za
vpis na zaporedni študij določi posamezna fakulteta v razpisu za vpis.
h) Individualni študij
95. člen
Pri individualnem študiju se organizirane oblike
visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov
(predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami.
Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se
v študijski program ne vpiše dovolj študentov.
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po
individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih
zavodov, če to omogoča študijski program.
i) Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje
96. člen
Člen je bil izbrisan.
97. člen
Člen je bil izbrisan.
98. člen
Člen je bil izbrisan.
99. člen
Člen je bil izbrisan.
100. člen
Člen je bil izbrisan.
101. člen
Člen je bil izbrisan.
102. člen
Člen je bil izbrisan.
103. člen
Člen je bil izbrisan.
104. člen
Člen je bil izbrisan.
105. člen
Člen je bil izbrisan.
106. člen
Člen je bil izbrisan.
107. člen
Člen je bil izbrisan.
108. člen
Člen je bil izbrisan.
109. člen
Člen je bil izbrisan.
110. člen
Oblike, potek, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druga
vprašanja v zvezi s študijem in izpitnim redom ter vprašanja glede izpisa iz
univerze se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze
po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
j) Napredovanje, izjemno napredovanje in hitrejše napredovanje
111. člen
Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene
obveznosti, napredujejo v naslednji letnik.
Ob pogojih, ki so določeni v drugem odstavku 85. člena tega
statuta, lahko študent izjemoma napreduje v višji letnik, tudi če ni izpolnil
vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti.
112. člen
Študentom, ki dosegajo nadpoprečne uspehe, se omogoči, da
končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.
Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno
opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih
letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj osem.
Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še
pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z
opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih
predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov
dveh ali več letnikov.
O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta Komisija
za študijske zadeve Senata fakultete oziroma visoke strokovne šole.
112.a člen
Študent ima pravico do zviševanja ocen pri posamezni učni
enoti pred zaključkom študija skladno s splošnim aktom univerze.
k) Prehod med študijskimi programi
113. člen
V teku svojega visokošolskega študija lahko študent preneha
izobraževanje po študijskem programu, v katerega se je prvotno vpisal, in
nadaljuje izobraževanje po drugem študijskem programu.
Pri prehodu v drug študijski program se lahko študentu
priznajo vse obveznosti ali samo del obveznosti, ki jih je študent opravil po
prvem študijskem programu, kot opravljene obveznosti iz drugega študijskega
programa.
Za prehod v smislu tega člena se ne šteje sprememba
študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnjevanja obveznosti v prejšnjem
študijskem programu ali smeri.
113.a člen
Prehode med študijskimi programi iz 58.a člena tega Statuta
določajo Merila za prehode med študijskimi programi, ki jih sprejmeta Svet
Republike Slovenije za visoko šolstvo in ta Statut. Z njimi se določijo pogoji
za prehode med študijskimi programi iste stopnje ter pogoji za prehod iz
višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje.
114. člen
Natančnejši pogoji in merila za prehod med posameznimi
sorodnimi programi se lahko določijo v študijskem programu. Vloge za prehod med
drugimi programi obravnava individualno pristojni organ članice.
115. člen
Prehod iz enega študijskega programa je možen v začetku
študijskega leta.
Ob prehodu predloži študent izpisnico iz prejšnjega
študijskega programa in potrdilo o do tedaj opravljenih študijskih obveznostih.
116. člen
Člen je bil izbrisan.
117. člen
O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski
program odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve članice
univerze, pri kateri namerava študent nadaljevati študij. Pri prehodu iz enega
študijskega programa v drugega in pri vzporednem študiju se študentu priznajo
izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost
znanja, ki se zahtevajo po študijskih programih.
Pri odločitvi o prehodu iz enega študijskega programa v
drugega določi Komisija za študijske zadeve članice študentu pogoje na osnovi
naslednjih meril:
-
izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program,
-
število razpoložljivih študijskih mest,
-
študijske obveznosti (pri kreditno ovrednotenih programih tudi kreditne
točke) iz prejšnjega programa, ki se lahko priznajo,
-
obveznosti, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem
programu.
Na odločitev Komisije za študijske zadeve članice se je
mogoče v roku 8 dni pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
l) Prehod med univerzami
118. člen
Študent lahko preneha izobraževanje na visokošolskem zavodu,
na katerega se je vpisal, in študij nadaljuje na Univerzi v Mariboru.
Za prehod med visokošolskimi zavodi se ne šteje vpis v
začetni letnik fakultete oziroma visoke strokovne šole Univerze v Mariboru,
čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na
univerzi, na kateri je do tedaj študiral.
119. člen
Študent, ki prehaja in nadaljuje študij na Univerzi v
Mariboru, mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik v študijskem
programu, v katerega je bil do sedaj vpisan.
O prehodu študenta po tem členu odloča Senat članice univerze
na prošnjo.
Senat članice univerze lahko študentu, ki želi nadaljevati
študij na Univerzi v Mariboru, določi za vpis v višji letnik morebitne
diferencialne izpite ali druge obveznosti po študijskem programu.
m) Ponavljanje letnika
120. člen
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v
višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem
izobraževanju ponavlja letnik.
121. člen
Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve
članice univerze študentu, ki je:
-
redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah
visokošolskega izobraževalnega dela in
-
opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS.
Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi
študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih
oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj
kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni
razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta.
Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni
dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba
Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
n) Nadaljevanje študija po prekinitvi
122. člen
Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga
dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v tem času ni
spremenil.
Če je študent prekinil študij in se je v času prekinitve
študija spremenil študijski program, v katerega je bil vpisan, se dovoli nadaljevanje
oziroma dokončanje študija pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti
(diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjeni študijski
program. Če zaradi uvajanja novih študijskih programov to ni mogoče, lahko na
ustrezen način nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih.
Študentu začne teči prekinitev od izgube statusa študenta.
123. člen
O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe
študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za
študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta.
Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni
dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere
odločitev je dokončna.
3. Organizacija in izvajanje izobraževanja za pridobitev
podiplomske izobrazbe
a) Skupne določbe
124. člen
Podiplomske študijske programe izvajajo članice Univerze v
Mariboru.
Senat univerze na predlog Senata članice univerze sprejme
podiplomske študijske programe. Senat univerze si mora za študijski program
pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
125. člen
Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat v roku
8 dni od seznanitve z odločitvijo pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe
študentov. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
O izvajanju in nadaljevanju podiplomskega študija odloča
Senat članice univerze na predlog komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve in
v skladu s pogoji, določenimi s študijskim programom.
O ugovoru študenta v zvezi z izvajanjem podiplomskega študija
odloča na prvi stopnji Senat članice. Ugovor se poda pisno.
Če je kršeno izvajanje in nadaljevanje podiplomskega študija,
se lahko študent podiplomskega študija pritoži na Komisijo za pritožbe
študentov Univerze, ki zadevo obravnava in poda ustrezen predlog Senatu
univerze.
Senat univerze o zadevi dokončno odloči. Na osnovi odločitve
Senata izda rektor univerze odločbo.
126. člen
Člen je bil izbrisan.
c) Magistrski študij
127. člen
Magistrski študij je usmerjen v znanstvenoraziskovalno delo.
Obsega uvajanje v raziskovalno delo in razvijanje sposobnosti kandidata za
opravljanje raziskovalnega dela na področju določene znanstvene discipline ter
študij predmetov za poglabljanje in razširjanje znanj, potrebnih za pripravo in
izdelavo magistrske naloge.
127.a člen
Magistrski študijski programi skladno z 58.a členom tega
Statuta omogočajo študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih,
usposabljajo jih za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem
področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem okviru in v novih
ali spremenjenih okoliščinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje
najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije,
socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezni
sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma
temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
128. člen
Pogoji za vpis v magistrske študijske programe so določeni z
Zakonom o visokem šolstvu in magistrskim študijskim programom.
V magistrske študijske programe po 58.a členu tega Statuta se
lahko vpiše, kdor je končal:
-
študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij;
-
študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred
vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te
obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od
10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na
prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred
vpisom v magistrski študijski program.
Strokovna področja iz prve alineje in študijske obveznosti iz
druge alineje prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim
programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis
določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali
ustrezne delovne izkušnje.
128.a člen
Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje
tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
128.b člen
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe
se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega
dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih s študijskim programom določenih
predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem
izpitu, določenem s študijskim programom.
129. člen
Člen je bil izbrisan.
130. člen
Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija
traja dve leti.
130.a člen
Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija
skladno z 58.a členom tega Statuta traja eno do dve leti in obsega 60 do 120
kreditnih točk, vendar tako,da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim
programom prve stopnje traja pet let. Magistrski študijski programi, ki
obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali
študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj
pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega
programa.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za
poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi
direktivami.
Študij po študijskih programih druge stopnje (magistrski
študijski programi) se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom.
Pri določanju dolžine študija se upoštevajo veljavna določila
Zakona o visokem šolstvu.
130.b člen
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev
univerzitetne izobrazbe, specializacije in magisterija se pri vpisu v nove
podiplomske študijske programe priznajo študijske obveznosti ali določijo
dodatne študijske obveznosti v obsegu, kot ga določa Zakon o visokem šolstvu. O
priznavanju in določanju dodatnih študijskih obveznosti odloča skladno z akreditiranim
študijskim programom pristojni organ članice.
Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev
univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske
programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznajo
študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Za diplomante dosedanjih
študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki izobražujejo za
poklice, urejene z direktivami Evropske unije in ovrednotene s 300 kreditnimi
točkami ali več, se pri vpisu v doktorske študijske programe, uporablja določbe
Zakona o visokem šolstvu, ki urejajo to vprašanje.
131. člen
Senat članice univerze določi podiplomskemu študentu
mentorja.
Mentor pri izdelavi magistrske naloge je visokošolski učitelj
z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven
na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrska naloga.
132. člen
Ob koncu magistrskega študija izdela podiplomski študent
magistrsko delo.
Magistrsko delo je samostojno raziskovalno delo, s katerim
kandidat dokazuje, da obvlada določeno področje stroke in znanosti, povezano s
temo magistrskega dela in metode znanstvenoraziskovalnega dela.
133. člen
Magistrsko delo oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje
Senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju
oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat magistrirati.
Magistrsko delo zagovarja kandidat praviloma pred komisijo iz
prvega odstavka tega člena.
134. člen
V postopku zagovora in promocije magistrske naloge ter
drugimi zadevami glede postopka magisterija se smiselno uporabljajo določbe
členov 147. do vključno 161. člena tega statuta.
Postopek priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem
programu 2. stopnje ureja splošni akt o postopku priprave in zagovora
magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje.
č) Doktorski študij
135. člen
Doktorat znanosti si lahko pridobijo kandidati, ki:
1.
končajo študij po programu za pridobitev doktorata znanosti in če
uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo,
2.
imajo magisterij iz ustreznih znanstvenih disciplin, če uspešno
zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo,
3.
so izredno uspešni študenti v študijskem programu za pridobitev
magisterija, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo iz
iste znanstvene discipline oziroma področja (ne da bi predhodno izdelali
magistrsko nalogo),
136. člen
Možnost nadaljevanja podiplomskega študija po tretji alinei
prejšnjega člena se omogoča podiplomskim študentom, ki so opravili vse izpite
in so bili iz predmetov magistrskega študija ocenjeni s povprečno oceno, kot jo
določa študijski program, oziroma z oceno najmanj osem ter izkazujejo poglobljeno
samostojno in izvirno raziskovalno delo. Senat fakultete skladno s to določbo
po potrebi določi program prehoda z magistrskega študija na enovit doktorski
študij.
136.a člen
Doktorski študijski programi skladno z 58.a členom tega
Statuta obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.
V te doktorske študijske programe se lahko vpiše, kdor je
končal:
-
študijski program druge stopnje;
-
enega od študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z
direktivami Evropske unije, ki so usklajeni s temi direktivami, in so
ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami;
-
najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega
strokovnega področja in ima izkazane vidne uspehe pri raziskovalnem ali
strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.
136.b člen
Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje
tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno
priznano.
136.c člen
Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe
iz 136.a člena se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena,
ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s
študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma
psihofizičnih sposobnosti.
137. člen
Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren
prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat pridobiti doktorat
znanosti.
138. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora članici
univerze za vpis v program doktorskega študija predložiti dokazila o izpolnjevanju
vpisnih pogojev skladno s 136. ali 136.a členom tega Statuta in Zakonom o
visokem šolstvu Republike Slovenije.
139. člen
Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora
predložiti članici univerze, na kateri je vpisan, prijavo teme doktorske disertacije
z:
-
biografskimi podatki, predlogom teme in predlogom potencialnega mentorja
ter dispozicijo doktorske disertacije,
-
dokazili o izpolnjevanju pogojev za prijavo,
-
praviloma bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS.
Senat članice univerze imenuje na prvi seji komisijo za oceno
teme doktorske disertacije, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za
pridobitev doktorata znanosti in oceni ustreznost predlagane teme (oceni, ali
dajejo predložena tema in vprašanja, ki jih kandidat namerava obravnavati v
disertaciji, kandidatu dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek k
ustrezni znanstveni disciplini).
Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj tri
člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji in znanstveni
delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat
znanosti. En član komisije je praviloma visokošolski učitelj druge univerze. Če
je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti
sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop.
Komisija je dolžna pripraviti svojo oceno in mnenje praviloma
v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od njenega imenovanja in ga
predložiti senatu članice, ki ga obravnava na svoji prvi naslednji seji.
Če je poročilo komisije pozitivno, komisija skupaj z mnenjem
predlaga senatu članice mentorja, ki bo spremljal kandidatovo delo pri izdelavi
disertacije in mu dajal navodila za delo.
139.a člen
Članica univerze zagotavlja doktorskemu kandidatu pomoč pri
pripravi doktorske disertacije.
Če je tema interdisciplinarna, se praviloma imenuje dodatni
mentor – somentor.
Mentor oziroma somentor kandidatu za pridobitev doktorata
znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni
profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z
disertacijo povezane discipline.
Mentor oziroma somentor je dolžan omogočiti kandidatu občasne
stike zaradi izvajanja svetovalnih funkcij.
Znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ugotavlja Senat
univerze.
Kriterije iz tretjega odstavka tega člena lahko na predlog
članic univerze s splošnim aktom določi Senat univerze.
Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje
predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja,
skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo
na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij.
140. člen
Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje
predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja,
skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo
na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij.
Senat univerze sprejme svojo odločitev o predlagani temi
doktorske disertacije in mentorja oziroma somentorjev v dveh mesecih od vložene
zahteve.
141. člen
Na predlog univerze oziroma komisije za oceno teme
disertacije določi pristojni organ univerze kandidatu rok, v katerem naj
predlagano temo spremeni oziroma svojo prijavo po navodilih dopolni, od članice
pa lahko zahteva, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.
142. člen
Senat univerze izda kandidatu sklep o svoji odločitvi in o
tem seznani članico.
Sprejeto temo vpiše univerza v posebno evidenco doktorskih
kandidatov z datumom odobritve.
143. člen
Člen je bil izbrisan.
144. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v
štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti
izdelano doktorsko disertacijo v zadostnih izvodih.
Za doktorsko disertacijo lahko kandidat predloži tudi
znanstveno delo ali več takih del, ki pomenijo zaokroženo celoto.
Doktorska disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela,
pri katerem pa mora biti razviden samostojen prispevek kandidata.
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti, ki iz opravičenih
razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka
tega člena, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči Senat članice
univerze.
Če kandidat za doktorat znanosti ne predloži doktorske
disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne
zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da
je tema prosta.
145. člen
Senat članice univerze imenuje na svoji prvi seji, vendar
najkasneje v tridesetih dneh od prejema doktorske disertacije komisijo za oceno
disertacije.
Komisija za oceno disertacije ima predsednika in najmanj dva
člana in se imenuje izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev
članice univerze, lahko pa tudi z drugih univerz, ki imajo doktorat znanosti in
so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini,
iz katere želi kandidat doktorirati.
146. člen
Komisija za oceno disertacije je dolžna v roku treh mesecev
od imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije
in ga s svojim predlogom predložiti Senatu članice univerze.
Senat članice univerze doktorsko disertacijo sprejme ali
zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni; za to mu določi
primeren rok.
Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno
predložiti, da bi si z njo pridobil doktorat znanosti.
147. člen
Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in
sprejeta, določi dekan članice univerze, na predlog komisije za oceno
disertacije in v sporazumu s kandidatom, dan zagovora disertacije.
Zagovor disertacije se mora opraviti praviloma v roku enega
meseca, najpozneje pa v treh mesecih od dneva, ko je bila disertacija na
podlagi pozitivne ocene sprejeta.
Doktorska disertacija se javno zagovarja pred komisijo, ki jo
praviloma sestavljajo člani komisije za oceno disertacije.
148. člen
Najmanj sedem dni pred dnevom zagovora disertacije objavi
članica univerza na svoji oglasni deski in v dnevnem časopisu ime in priimek
kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj zagovora z navedbo, da je
disertacija pred zagovorom na vpogled v tajništvu članice univerze in da je
zagovor javen.
149. člen
Predsednik komisije začne zasedanje, sporoči podatke o
kandidatu, o njegovem prejšnjem znanstvenoraziskovalnem delu kakor tudi podatke
o izpolnjevanju pogojev za obrambo disertacije.
Član komisije, ki ga določi predsednik komisije, prebere
poročilo komisije o oceni disertacije, sklep o sprejemu disertacije in akt o
imenovanju komisije.
Na poziv predsednika komisije poda nato kandidat ustno
predmet disertacije, znanstvene metode, ki jih je uporabil, in glavne
znanstvene rezultate disertacije.
Nato postavljajo člani komisije kandidatu pisna vprašanja in
dajejo pripombe ter zahtevajo pojasnila v zvezi z vsebino doktorske
disertacije.
Kandidat odgovarja na postavljena vprašanja in pripombe ter
brani svoje znanstvene izsledke in rezultate.
Po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove predsednik
komisije druge navzoče, da lahko kandidatu zastavijo vprašanja.
Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, zaključi
predsednik komisije javni zagovor disertacije.
150. člen
Komisija nato na tajnem posvetovanju glasuje, ali je kandidat
uspešno zagovarjal disertacijo.
Predsednik komisije javno razglasi sklep komisije in zaključi
zasedanje.
151. člen
Če komisija med zagovorom disertacije spozna, da je potrebno
naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor
disertacije prekine in ga odloži največ za tri mesece. Po tem roku sprejme
dokončno odločitev.
152. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na zagovor disertacije,
sklene komisija, da je kandidat od zagovora disertacije odstopil.
153. člen
O ustnem zagovoru disertacije se vodi zapisnik, ki ga
podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
154. člen
O poteku in rezultatu zagovora disertacije poroča komisija
dekanu članice univerze, da o tem, zaradi promocije, obvesti rektorja univerze.
155. člen
Promocije doktorjev znanosti opravlja rektor univerze.
Promocija se opravlja javno in svečano.
Dan, čas in kraj promocije določi rektor univerze.
156. člen
Svečanost, na kateri se promovirajo doktorji znanosti, začne
in vodi rektor univerze, ki da besedo dekanu članice univerze ali mentorju ali
somentorju, na kateri je kandidat zagovarjal doktorsko disertacijo. Dekan ali
mentor ali somentor na kratko poda podatke o življenju in delu kandidata, o
njegovi strokovni in znanstveni dejavnosti, o poteku zagovora, o predmetu
disertacije in o znanstvenih rezultatih v disertaciji.
Na koncu rektor objavi, da so izpolnjeni pogoji za podelitev
doktorata znanosti, proglasi kandidata za doktorja znanosti določenega
znanstvenega področja oziroma discipline in mu izroči diplomo.
Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti,
pričnejo teči z dnem promocije kandidata.
157. člen
V doktorski disertaciji vsebovana spoznanja mora kandidat
praviloma še pred zagovorom, najkasneje pa pred promocijo objaviti v znanstveni
publikaciji (kot izvirni znanstveni članek ali pregledni znanstveni članek ali
samostojni znanstveni sestavek v monografiji ali poglavje v monografski
publikaciji) ali kot samostojno znanstveno publikacijo (znanstvena
monografija), tako, da je dostopna svetovni javnosti. Spoznanja morajo biti
objavljena tudi v tujem svetovnem jeziku (razen za nacionalne vede).
Kriteriji oziroma podrobnejša merila glede objav iz
prejšnjega odstavka sprejme Senat UM na predlog senata članice za posamezno
članico.
158. člen
Univerza vodi knjigo doktoratov kot javno evidenco podeljenih
doktoratov. V knjigo doktoratov se vpisujejo: ime in priimek doktorja znanosti,
rojstni podatki, naslov disertacije, znanstvenoraziskovalno področje oziroma
znanstvena disciplina, iz katere je pridobljen doktorat, članica univerze, na
kateri je potekal postopek za pridobitev doktorata, sestav komisije, ki je
ocenila disertacijo, in datum javnega zagovora.
159. člen
Če se po zagovoru disertacije oziroma po promociji pojavi
utemeljen sum, da doktorska disertacija ni rezultat kandidatove lastne
ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, se začne postopek za odvzem doktorata
znanosti.
160. člen
Predlog za uvedbo postopka za odvzem doktorata se da pisno
Senatu članice univerze, na kateri je bil opravljen zagovor doktorske
disertacije.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena začne postopek in
imenuje komisijo treh članov z nalogo, da preuči utemeljenost suma, da
disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov.
Komisija mora biti sestavljena skladno z določilom drugega odstavka 139. člena
tega statuta. O predlogu mora komisija prizadetega zaslišati in skrbno
pretehtati njegov zagovor.
Če komisija ugotovi, da sum ni utemeljen, obvesti Senat
članice univerze, da postopek ustavi. O tem obvesti tudi predlagatelja.
Če komisija ugotovi, da disertacija ni rezultat kandidatove
lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, poroča o tem organu, ki jo je
imenoval, in hkrati predlaga odvzem doktorata znanosti. O tem obvesti dekan
osebo, ki se ji oporeka pridobljeni doktorat znanosti.
161. člen
Senat članice univerze mora poročilo iz prejšnjega člena
obravnavati v tridesetih dneh in o predlogu komisije odločiti.
Na sejo se vabi oseba, ki se ji oporeka doktorat znanosti. Če
ta ne pride in svojega izostanka ne opraviči, lahko organ iz prvega odstavka
tega člena odloči tudi brez njene navzočnosti.
O odvzemu doktorata znanosti odloča Senat članice univerze z
večino glasov vseh članov.
O sklepu iz prejšnjega odstavka obvesti dekan članice
univerze rektorja univerze.
Rektor univerze sprejme sklep o preklicu diplome o doktoratu
znanosti in odredi njen izbris iz knjige doktoratov. Sklep o preklicu se objavi
tudi v uradnem listu.
d) Častni doktorat
162. člen
Za izjemne dosežke na področju znanosti, izobraževanja,
umetnosti, kulture in na drugih področjih, povezanih z visokošolsko
dejavnostjo, lahko univerza posameznim osebam podeli častni doktorat.
Častni doktorat se lahko podeli tudi tujim državljanom.
O podelitvi častnega doktorata odloči Senat univerze na
predlog Senata ustrezne članice univerze ali na lastno pobudo.
163. člen
Promocija častnega doktorja se opravi javno in svečano.
Svečanost vodi rektor univerze. Dekan članice univerze, ki je
predlagala podelitev častnega doktorata oziroma od Senata univerze pooblaščeni
dekan članice univerze, kadar je Senat univerze o podelitvi častnega doktorata
odločil na lastno pobudo, poda na kratko biografske podatke kandidata in
razloge, zaradi katerih se mu podeljuje častni doktorat. Rektor univerze objavi
nato sklep Senata univerze o podelitvi častnega doktorata s kratko obrazložitvijo
razlogov o podelitvi in nato izroči promoviranemu doktorju diplomo.
164. člen
Vsebino diplome o podelitvi častnega doktorata določi Senat
univerze, ko odloči o podelitvi. V diplomi je navedena članica univerze, ki je
predlagala podelitev častnega doktorata, sklep Senata univerze, razlogi za
podelitev častnega doktorata in datum promocije.
Diplomo o podelitvi častnega doktorata podpišeta rektor
univerze in dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega
doktorata.
165. člen
Univerza vodi o podeljenih častnih doktoratih poseben razvid.
4. Strokovni in znanstveni naslov
166. člen
Po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za
pridobitev izobrazbe dobi študent diplomo.
Z diplomo dobi študent strokovni oziroma znanstveni naslov,
kot ga skladno z zakonom določa študijski program.
Diplomo izda univerza, podpišeta pa jo rektor univerze in
dekan članice univerze.
167. člen
Po uspešno končanih programih za izpopolnjevanja strokovne
izobrazbe ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe prejme
udeleženec izobraževanja potrdilo, v katerem sta navedena program in trajanje
izobraževanja, število pridobljenih kreditnih točk, lahko pa tudi dela in
naloge, za katere se je izpopolnjeval.
Potrdilo o izpolnjevanju strokovne izobrazbe izda članica
univerze. Potrdilo podpiše dekan.
Sestavni del diplome je Priloga k diplomi. Univerza jo izdaja
v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca so
skladne z določili Zakona o visokem šolstvu.
168. člen
Diplome in potrdila so javne listine, če so bili študijski
programi sprejeti na način in po postopku, ki jih za študijske programe z javno
veljavnostjo določa zakon in ta Statut.
Oblika in vsebina diplome in potrdila se podrobneje urejata s
posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze in se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
169. člen
Razen diplom, prilog k diplomi in potrdil o dokončanju
dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in usposabljanja izdajo članice
Univerze na osnovi svojih evidenc še naslednje listine:
-
frekventacijsko potrdilo,
-
potrdilo o opravljenih izpitih,
-
potrdilo o diplomiranju,
-
študentsko izkaznico.
5. Priznavanje tujega izobraževanja in ekvivalence v tujini
pridobljenih spričeval in diplom
170. člen
Način, postopek, dokumentacijo in evidence ter druga
vprašanja na področju priznavanja tujega izobraževanja se uredi s splošnim
aktom, ki ga sprejme Senat Univerze v Mariboru.
171. člen
Člen je bil izbrisan.
6. Poletne šole
172. člen
Univerza lahko organizira poletne šole, na katerih se udeleženci
izobražujejo in usposabljajo po posebnih programih ali po delih študijskih
programov za pridobitev izobrazbe.
O izvedbi poletne šole odloča Senat univerze na predlog
Senata članice univerze.
Poletno šolo lahko izvajajo ena članica ali več članic univerze
skupaj, lahko pa tudi v sodelovanju z univerzami v tujini.
B) Raziskovalna dejavnost
173. člen
Fakultete – članice univerze opravljajo
znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju ene ali več med seboj povezanih
znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, in
skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin.
174. člen
Članice univerze usmerjajo znanstvenoraziskovalno delo v
okviru letnega programa dela.
Pri oblikovanju programa znanstvenoraziskovalnega dela
upoštevajo članice univerze področja nacionalnega pomena in težišča
raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejme Senat univerze.
175. člen
Razen znanstvenoraziskovalnega dela, povezanega z izvajanjem
študijskih programov, izvajajo članice univerze tudi temeljno raziskovalne,
aplikativno-raziskovalne in druge projekte ter določena javna pooblastila,
lahko pa opravljajo tudi svetovalno delo in druga strokovna dela, če to ne
ovira njihovega rednega visokošolskega izobraževalnega in znanstveno
raziskovalnega dela in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri
opravljanju tega dela.
176. člen
Univerzitetni učitelji in znanstveni delavci opravljajo svoje
znanstveno- raziskovalno delo v okviru organizacijskih enot univerze oziroma
članic univerze.
Izjemoma lahko rektor univerze na predlog Senata članice
univerze dovoli posameznemu učitelju oziroma znanstvenemu delavcu, da opravlja
del svojega raziskovalnega dela zunaj programa iz 174. člena tega Statuta.
177. člen
Članice univerze so dolžne pristojnim službam univerze zaradi
evidence sprotno javiti podatke o znanstvenoraziskovalnem delu univerzitetnih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
178. člen
Pri izvajanju projektov, javnih pooblastil, opravljanju
svetovalnega in drugega dela zaračunavajo članice univerze stroške po tarifi,
ki jo sprejme Upravni odbor univerze.
V. VISOKOŠOLSKI IN DRUGI DELAVCI
1. Splošna določila
179. člen
Delo na univerzi in pri članicah univerze opravljajo
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci in drugi
delavci, ki opravljajo upravna administrativna, strokovno – tehnična in druga
dela kot svoj glavni poklic.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski
sodelavci in drugi delavci opravljajo visokošolsko in drugo dejavnost v skladu
s poklicno etiko in pri tem se morajo pri svojem delu vzdržati vsakršne
politične dejavnosti.
2. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski
sodelavci
180. člen
Visokošolsko izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in
umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in
visokošolski sodelavci, ki so si po zakonu in tem Statutu pridobili ustrezen
naziv.
181. člen
Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni
profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih
programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.
Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega,
raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k
razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni,
samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in
skrbijo za prenos tega znanja.
182. člen
Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji
znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program.
Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv
visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.
183. člen
Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar,
strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj
tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje.
Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju
izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
184. člen
V določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca
in visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor poleg v zakonu določene
izobrazbe in drugih pogojev izpolnjuje tudi zahteve, ki jih določajo merila za
izvolitev v nazive, ki jih sprejme Senat univerze.
Z upoštevanjem položaja lektorjev in bibliotekarjev univerza
v svojih merilih skladno z zakonom in posebnimi predpisi določa tudi pogoje za
pridobitev naziva lektorja in bibliotekarja.
Merila za izvolitev v nazive morajo biti mednarodno
primerljiva in se objavijo v uradnem biltenu univerze.
185. člen
V nazive predavatelj, višji predavatelj, lektor, docent in
izredni profesor kakor tudi v naziv znanstveni sodelavec in višji znanstveni
sodelavec se visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci volijo za dobo
petih let in so lahko po poteku te dobe, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih
določajo zakon in merila, ponovno voljeni.
V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika se voli
za neomejeno dobo.
Če univerza izostri merila za izvolitev v naziva rednega
profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni
svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv
po novih merilih.
186. člen
V tujini pridobljene habilitacije Univerza v Mariboru prizna
v skladu z merili in po postopku, določenim s splošnim aktom.
187. člen
Asistent je voljen v naziv za dobo treh let. Asistent je v ta
naziv lahko voljen največ trikrat, izjemoma, na utemeljen predlog Senata
članice univerze, po predhodnem soglasju Senata univerze, še za eno triletno
dobo.
V naziv strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec,
strokovni svetnik, učitelj tujega jezika, učitelj veščin in učitelj športne
vzgoje so prvič izvoljeni za dobo treh let, pri nadaljnjih izvolitvah pa za
dobo petih let.
187.a člen
Izvolitvena doba visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev se lahko podaljša za čas odsotnosti z dela
zaradi dopusta za varstvo in nego otroka, služenja vojaškega roka, opravljanja
funkcije na državnem nivoju v okviru zaposlitve izven UM ali če ima oseba dolgotrajne
zdravstvene težave. Ob tem si je potrebno pridobiti mnenje senata članice
univerze, na kateri je oseba zaposlena, v primeru opravljanja funkcije na
državnem nivoju pa Senata univerze. Odločbo o podaljšanju izvolitvene dobe izda
na predlog visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega
sodelavca dekan članice, na kateri je visokošolski učitelj voljen, v primeru
sprejetja odločitve na Senatu univerze pa rektor univerze.
V primeru umika vloge s strani kandidata v postopku izvolitve
v naziv, sklep o ustavitvi postopka izda rektor univerze.
188. člen
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski
sodelavci so lahko v višji naziv izvoljeni še pred iztekom izvolitvene dobe, če
so si po izvolitvi pridobili magisterij, specializacijo ali doktorat znanosti
in izpolnjujejo tudi druge pogoje za višji naziv.
Visokošolski učitelji so lahko še pred potekom izvolitvene
dobe izvoljeni v višji naziv le, če so bili vsaj eno izvolitveno dobo v
dosedanjem nižjem nazivu.
V primerih, če je kandidat dosegel izjemne rezultate na
raziskovalnem in pedagoškem področju, je možna tudi izjemna in predčasna
izvolitev v višji naziv v drugi polovici izvolitvenega obdobja, ne glede na
določbo drugega odstavka tega člena. O izjemni in predčasni izvolitvi odloča Senat
univerze na predlog Senata članice in na podlagi mnenja Habilitacijske
komisije.
189. člen
Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in
visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
189.a člen
V primerih, ko visokošolskim učiteljem oziroma visokošolskim
sodelavcem poteče veljavna izvolitev v naziv in postopek za pridobitev naziva
še ni dokončen, lahko na predlog visokošolskega učitelja oziroma visokošolskega
sodelavca Senat univerze na podlagi mnenja senata članice izda ustrezen sklep,
da lahko opravljajo pedagoško delo in sicer najdlje do dokončnosti postopka
izvolitve v naziv v okviru Univerze v Mariboru.
Na podlagi sklepa iz 1. odst. tega člena delavec izpolnjuje
zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta.
3. Postopek habilitacij
190. člen
V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev, razen v naziv rednega profesorja in znanstvenega
svetnika, volijo Senati članic univerze po postopku, ki je določen v tem
Statutu. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli po enakem postopku Senat
univerze. Odločitev senata članice oziroma senata univerze glede izvolitve v
naziv je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku.
Postopke habilitacij predpiše s posebnim splošnim aktom Senat
univerze. V postopku habilitacij ni možna izvedba ustne obravnave oziroma
zaslišanja. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila Zakona o
splošnem upravnem postopku, v kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom
določeno drugače oziroma v kolikor postopki niso drugače določeni, kot jih
določa ZUP.
191. člen
Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv
visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se
začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze.
Pri ponovni izvolitvi je potrebno predlog oziroma prošnjo
vložiti najkasneje šest mesecev pred potekom izvolitvene dobe.
192. člen
V predlogu oziroma prošnji mora biti navedeno predmetno
področje oziroma predmet, za katerega si kandidat želi pridobiti naziv,
priložene pa morajo biti vse potrebne listine in dokazila, ki so opredeljena v
posebnih navodilih.
Če je prošnja ali so priloge nepopolne, nerazumljive ali niso
pravilno sestavljene pozove strokovna služba univerze kandidata, da
pomanjkljivosti v roku, določenem v zahtevi za dopolnitev, odpravi.
Če kandidat pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, se
šteje, da je predlog umaknil.
193. člen
Strokovne službe univerze obvestijo članico univerze o
prejetju popolne vloge v roku 3 dni.
Senat članice najkasneje v roku enega meseca po prejetju
obvestila o vložitvi popolne vloge imenuje komisijo najmanj treh poročevalcev
za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za
izvolitev v naziv in dodatnega člana, ki je na voljo v primeru, ko kateri izmed
prvotno imenovanih članov ne odda poročila.
Kolikor senat članice ne imenuje članov komisije iz drugega
odstavka tega člena v roku, jih imenuje v roku 8 dni rektor univerze po posvetu
z dekanom s seznama poročevalcev za določeno znanstveno oziroma umetniško
področje, ki so že bili člani komisij v prejšnjih postopkih.
Komisija mora biti sestavljena iz visokošolskih učiteljev in
znanstvenih delavcev, ki imajo isti ali višji naziv, kot je naziv, za katerega
kandidat kandidira.
V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki
imata naziv s področja oziroma predmeta, za katerega se kandidat voli. Vsaj
eden izmed članov komisije mora biti z druge fakultete oziroma visoke strokovne
šole. V komisiji lahko sodeluje tudi en upokojeni učitelj oziroma znanstveni
delavec.
193.a člen
Strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo
vlogo izvedenca po Zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in ne morejo
sodelovati pri obravnavi in odločanju o izvolitvi v naziv kandidata, za
katerega so izdelali strokovno poročilo, na Senatu članice UM, na
Habilitacijski komisiji UM ali Senatu UM.
194. člen
Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo o
tem, kako kandidat izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti,
znanstvene oziroma umetniške ustvarjalnosti, praktičnih izkušenj v stroki in
glede pedagoške sposobnosti, ter predlaga naziv, v katerega se naj kandidat
izvoli.
Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška usposobljenost
ugotavlja s preizkusnim predavanjem, dekan članice imenuje posebno komisijo v
roku 8 dni od prejema obvestila o vložitvi popolne vloge s strani kandidata.
Komisija v sporazumu s kandidatom določi temo in datum preizkusnega predavanja,
ki mora biti v roku 15 dni od imenovanja, ter oceni uspeh preizkusnega predavanja.
O tem izdela komisija posebno poročilo v roku 3 dni po opravljenem preizkusnem
predavanju.
195. člen
Mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem
odnosu do študentov dajo tudi študenti. Strokovna služba univerze pozove v roku
8 dni od prejema popolne vloge kandidata Študentski svet članice k podaji
mnenja ter mu dostavi rezultate ankete. Če študenti ne dajo mnenja v enem
mesecu od poziva, se šteje, da je mnenje pozitivno. Pozitivno mnenje študentov
je procesni pogoj za nadaljevanje postopka.
196. člen
Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo in
poda predlog za ustrezni naziv, ko preuči predlog in ko prejme drugo
dokumentacijo, najkasneje v roku dveh mesecev od njenega imenovanja.
Poročilo mora vsebovati:
1.
mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata ter o njegovi znanstveni
oziroma umetniški ustvarjalnosti;
2.
mnenje o praktičnih izkušnjah kandidata in njihovi ustreznosti;
3.
mnenje, v kolikšni meri temelji kandidatova celotna dejavnost na
dosežkih sodobne znanosti;
4.
mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti;
5.
predlog naziva, v katerega se naj kandidat izvoli.
V kolikor komisija za izdelavo strokovnega poročila oziroma
posamezen poročevalec ne odda popolnega poročila, ga strokovna služba univerze
pozove na dopolnitev in mu določi rok za dopolnitev, ki se ga mora poročevalec
držati. V kolikor poročevalec ne odda poročila tudi po na novo določenem roku,
se pozove k oddaji poročila dodatnega poročevalca.
197. člen
S poročilom komisije se mora seznaniti kandidat, ki lahko v
petnajstih dneh poda nanj svoje pripombe.
Kandidatu mora biti pri tem omogočen vpogled v vso
dokumentacijo, ki je bila za podlago pri izdelavi poročila.
Poročilo s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami
kandidata strokovna služba rektorata v postopku ponovne izvolitve v naziv
predloži v obravnavo in odločanje Senatu članice univerze. V postopku prve
izvolitve v naziv se dokumentacija predloži v obravnavo na Habilitacijsko
komisijo univerze in nato v podajo predhodnega mnenja na Senat univerze.
Postopek se konča z izvolitvijo na senatu članice. V primeru izvolitve rednih
profesorjev in znanstvenih svetnikov se postopek konča z izvolitvijo na Senatu
univerze.
Če se kandidat prvič voli v naziv ali prvič v višji naziv, si
mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze.
198. člen
V primerih iz četrtega odstavka prejšnjega člena obravnava
najprej poročilo Habilitacijska komisija Senata univerze.
Na predlog Habilitacijske komisije sprejme Senat univerze
ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče, kandidate v naziv rednega
profesorja oziroma znanstvenega svetnika pa izvoli ali izvolitev zavrne.
Odločitev senata univerze glede podaje soglasja je volilna odločitev in ne
odločitev po prostem preudarku. V primeru, če soglasje ni podano, ne obstojijo
procesne predpostavke za nadaljevanje postopka izvolitve.
199. člen
Če pri prvi izvolitvi iz objektivnih ali izjemnih razlogov
(npr. težko dosegljiva ali obširna dokumentacija, odsotnost članov komisije za
izdelavo strokovnega poročila, bolezen, višja sila) ni mogoče izvesti postopka
izvolitve v predpisanih rokih, se lahko dovoli podaljšanje rokov.
O podaljšanju rokov odloča Senat članice ali strokovna služba
univerze po pooblastilu Senata članice.
O podaljšanju rokov se obvesti tudi kandidat.
200. člen
Če je Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze
zahtevala dopolnitev dokumentacije za izvolitev v naziv, se mora dopolnitev
opraviti v roku, ki ga določi Habilitacijska komisija ali strokovna služba
univerze. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Če kandidat zahtevane dokumentacije v roku iz prejšnjega
odstavka tega člena ne dopolni, se šteje, da je predlog za izvolitev umaknil.
201. člen
Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski
sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v
naziv določenih pogojev, prične Senat članice univerze, ki je za izvolitev
pristojen, postopek za odvzem naziva.
V postopku za odvzem naziva se primerno uporabljajo določbe
tega statuta za izvolitev v naziv. Visokošolskega učitelja, znanstvenega
delavca ali visokošolskega sodelavca je potrebno seznaniti s predlogom in
razlogi za odvzem naziva in mu omogočiti, da pojasni svoje stališče.
Ob uvedbi postopka za odvzem naziva lahko Senat članice
univerze odloči, da visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma
visokošolski sodelavec začasno, do dokončne odločitve o odvzemu naziva, ne
opravlja pedagoškega dela.
202. člen
Zoper odločbo Senata članice univerze, izdane v postopku za
izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, je dopustna pritožba na
Senat univerze. Pritožba se vloži v petnajstih dneh od dneva, ko je bila
vročena odločba, ki se izpodbija.
Zoper odločbo Senata univerze, izdano v postopku za izvolitev
v naziv, oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor.
4. Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev
in visokošolskih sodelavcev
203. člen
Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev
in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo skladno s potrebami delovnega
procesa. Za javno objavo se šteje objava na pristojni območni enoti Zavoda za
zaposlovanje.
204. člen
Visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski
sodelavec, ki ni ponovno izvoljen v naziv ali pa mu je bil naziv odvzet, ne
more več opravljati izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega
dela na univerzi, zato se skladno z delovnopravno zakonodajo preveri, ali mu je
mogoče ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Če pa take možnosti ni ali
delavec ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, mu preneha
pogodba o zaposlitvi, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt
univerze.
205. člen
Raziskovalno dejavnost opravljajo razen visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tudi raziskovalci,
ki so izvoljeni v nazive skladno s posebnimi predpisi. V nazive raziskovalcev
voli Senat članice oziroma Senat univerze skladno s kriteriji, ki jih določajo
posebni predpisi.
206. člen
Univerza in članice univerze lahko izvajanje posameznih delov
predmeta oziroma predmetnega področja prepustijo zasebnemu visokošolskemu
učitelju, lahko pa za določen čas k sodelovanju povabijo priznane učitelje,
znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za
izvolitev v naziv.
5. Sobotno leto
207. člen
Visokošolski učitelj ima vsakih šest let nepretrganega dela
pravico do odsotnosti zaradi poglobljenega izpopolnjevanja na področju
raziskovalne dejavnosti. Odsotnost lahko traja največ dvanajst mesecev.
V času odsotnosti po prvem odstavku tega člena pripada
visokošolskemu učitelju nadomestilo v višini plače, ki bi jo visokošolski
učitelj prejemal, če bi delal.
208. člen
O pravici do odsotnosti po prejšnjem členu odloči rektor na
predlog dekana in pisne vloge kandidata.
Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v
času odsotnosti visokošolskega učitelja.
Pisna vloga kandidata mora biti vložena najmanj eno študijsko
leto pred začetkom planirane odsotnosti.
6. Strokovni, administrativni in drugi delavci
209. člen
Strokovna, organizacijska, finančna, administrativna,
tehnična in druga dela opravljajo delavci, ki imajo ustrezno strokovno
izobrazbo, delovne izkušnje, znanja in zmožnosti, ki jih določi splošni akt
univerze.
Njihova delovna razmerja urejajo zakon, kolektivna pogodba in
splošni akti univerze.
7. Disciplinska odgovornost zaposlenih
210. člen
Visokošolski in drugi delavci, zaposleni na univerzi, so
odgovorni za kršitve in neizpolnjevanje delovnih obveznosti, ki jih določajo
zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi.
Kršitev delovnih obveznosti delavcev, njihovo disciplinsko
odgovornost za kršitve in disciplinske ukrepe izreka delodajalec ali od njega
pooblaščena oseba.
8. Odškodninska odgovornost zaposlenih
210.a člen
Visokošolski in drugi delavci, ki na delu ali v zvezi z delom
namenoma ali iz hude malomarnosti povzročijo škodo delodajalcu, so odškodninsko
odgovorni, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in
pogodba o zaposlitvi.
VI. ŠTUDENTI
1. Status študenta
211. člen
Študent je oseba, ki je vpisana na univerzo.
Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa
vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po
določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Študenti invalidi so osebe, ki se zaradi dolgotrajnih
fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi
študenti, srečujejo z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in
učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. Pridobitev
statusa študenta invalida se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga
sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
Svoj študentski status izkazuje študent s študentsko
izkaznico.
Upravni odbor univerze uredi sistem študentskih evidenc s
posebnim splošnim aktom.
212. člen
Status študenta preneha, če študent:
1.
diplomira,
2.
ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
3.
se izpiše,
4.
se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,
5.
je bil izključen z univerze,
6.
dokonča podiplomski študij,
7.
ne dokonča podiplomskega študija v enem letu po poteku časa,
predvidenega za izvedbo študijskega programa.
V primerih iz druge, četrte in sedme alinee prejšnjega
odstavka se lahko študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več
študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika,
študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem področju in
študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja
najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov,
vojaškega roka, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v
tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze), status
študenta podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do
podaljšanja študentskega statusa za eno leto, za vsakega živorojenega otroka.
O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za študijske
zadeve Senata članice univerze.
213. člen
Člen je bil izbrisan.
214. člen
Osebe, ki jim preneha status študenta, po določilih iz druge,
četrte in sedme alinee 212. člena tega Statuta obdržijo pravico do opravljanja
izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se
izobražujejo.
Pravico iz prvega odstavka tega člena lahko osebe iz prvega
odstavka tega člena uveljavijo v rokih, ki jih določa zakon.
2. Pravice in dolžnosti študentov
215. člen
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi,
z zakonom, tem Statutom in študijskimi programi določenimi pogoji.
Pri tem imajo pravico oziroma dolžnost, da:
1.
obiskujejo predavanja, vaje, seminarje in sodelujejo v drugih oblikah
izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela,
2.
se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji,
ki so veljali ob vpisu,
3.
se lahko izobražujejo hkrati po več študijskih programih, po
interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih,
4.
redno opravljajo izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti,
predvidene s študijskim programom, in da izdelajo diplomsko delo,
5.
prisostvujejo izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja,
6.
ponavljajo izpite pod pogoji in na način, kot je določeno v splošnih
aktih univerze,
7.
lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski
program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu
ali smeri,
8.
lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno
s študijskim programom,
9.
uporabljajo knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge
študijske pripomočke, v zvezi s svojim izobraževanjem izpolnijo študentsko
anketo,
10.
so obveščeni o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces,
11.
sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih,
12.
sodelujejo pri razreševanju materialnih vprašanj študentov,
13.
so deležni določenih materialnih ugodnosti (kot npr. regresirana
prehrana, bivanje v študentskih domovih),
14.
koristijo pravice iz zdravstvenega varstva in druge ugodnosti, v skladu
s posebnimi predpisi,
15.
varujejo ugled univerze in njenih članic ter ugled učiteljev in
študentov,
16.
se ravnajo po določilih tega Statuta in drugih splošnih aktih univerze
ter sklepih organov univerze, fakultet oziroma visokih strokovnih šol,
17.
razvijajo dobre medsebojne odnose in odnose z učitelji,
18.
varujejo premoženje in sredstva univerze, fakultet oziroma visokih
strokovnih šol,
19.
poravnavajo materialno škodo, ki so jo povzročili namenoma ali iz velike
malomarnosti,
20.
sodelujejo pri upravljanju univerze, fakultete oziroma visoke strokovne
šole v skladu z zakonom in tem Statutom,
21.
uveljavljajo svoje pravice v postopku in na način, kot je določeno v tem
Statutu,
22.
kot predstavniki študentov odgovorno izpolnjujejo svoje obveznosti v
organih univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole,
23.
opravljajo še druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, ta
Statut ali drugi splošni akti, ali jim jih na njihovi podlagi nalagajo sklepi
pristojnih organov univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole.
216. člen
Študenti invalidi imajo pri izvajanju študijskih programov
posebne prilagoditve pri obiskovanju predavanj, seminarjev, vaj in pri načinu
opravljanja preizkusa znanja.
Prilagajanje študijskega procesa študentom invalidom se
podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme Senat univerze po
predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
O načinu olajšav posameznim študentom invalidom odloča
Komisija za študijske zadeve članice univerze.
216.a člen
Posebne prilagoditve pri obiskovanju predavanj, seminarjev,
vaj in pri načinu opravljanja preizkusa znanj imajo tudi študenti s posebnim
statusom.
Poseben splošni akt univerze, ki ga sprejme senat univerze po
predhodnem soglasju študentskega sveta univerze, opredeli pogoje in pristojnost
podelitve posebnega statusa.
O načinu olajšav posameznim študentom s posebnim statusom
odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze.
217. člen
Študenti, ki se izobražujejo po interdisciplinarnih programih
ali hkrati po več študijskih programih, ki ga izvaja dvoje ali več fakultet
oziroma visokih strokovnih šol, uveljavljajo svoje pravice predvsem na tisti
fakulteti oziroma visoki strokovni šoli, ki se šteje kot matična.
218. člen
Študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot izredni
študij, imajo v načelu enake pravice in dolžnosti kot študenti študijskih
programov, ki se izvajajo kot redni študij, razen pravic in dolžnosti, ki so s
posebnimi predpisi ali s tem statutom določene le za študente študijskih
programov, ki se izvajajo kot redni študij.
Študenti imajo, ne glede na to, ali se študij izvaja kot
redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter
pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi,
če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Študent izrednega študija se lahko prepiše oziroma vpiše v
redni študij, če izpolnjuje predpisane pogoje za redni študij in če ima članica
univerze materialne pogoje.
219. člen
Slovenci brez slovenskega državljanstva in tuji državljani se
lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih
programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje pod
pogoji, ki jih določajo zakon, drugi predpisi, študijski programi in ta Statut.
220. člen
Ne glede na omejitve, ki jih določajo predpisi in ta Statut,
se lahko tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva za določen čas
vpisujejo na fakultete oziroma visoke strokovne šole, če gre za študentske
izmenjave na podlagi mednarodnih sporazumov oziroma bilateralnih in
multilateralnih sporazumov, ki jih je sklenila univerza.
3. Varstvo pravic študentov
221. člen
Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, se lahko
v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je
izvedel za kršitev, pisno pritoži.
Če ni s predpisom ali s tem statutom določen drug pritožbeni
organ, odloča o pritožbi Univerzitetna komisija za pritožbe študentov.
Odločitev pritožbenega organa je dokončna.
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi
oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko
sproži upravni spor.
4. Disciplinska odgovornost študentov
222. člen
Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti, ki jih
določajo zakon, ta Statut ali drugi splošni akti univerze, so študenti
odgovorni po določilih tega Statuta.
Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz
velike malomarnosti.
223. člen
Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študenta po
tem Statutu so hujše in lažje.
Hujše kršitve so:
1.
dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni
dolžnosti ter niso združljiva s statusom študenta;
2.
hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih univerze ali članice
univerze;
3.
dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi se neupravičeno okoristil ali
okoristil koga drugega;
4.
hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v
knjižnici;
5.
druga, tretja in naslednje kršitve izpitnega reda v obliki goljufanja
pri preverjanju znanja ali goljufanje pri izdelavi del;
5.a plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah,
programih in drugih pisnih izdelkih;
6.
poškodovanje premoženja univerze, članice oziroma druge članice
univerze, povzročeno naklepoma, iz velike malomarnosti;
7.
ponarejanje listin;
8.
vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje
ali zdravje študentov, učiteljev ali drugih delavcev;
9.
večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti;
10.
prihajanje v prostore univerze, članice oziroma druge članice univerze
pod vplivom alkohola ali drugih narkotičnih sredstev;
11.
vsako vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge
članice univerze v mednarodnem merilu.
224. člen
Lažje kršitve so:
1.
neprimerno vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge
članice univerze;
1.a prva kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri
preverjanju znanj;
2.
poskus goljufanja pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del;
3.
neprimeren odnos do drugih študentov, učiteljev in mentorjev;
4.
oviranje drugih študentov pri izobraževalnem procesu ali pri drugem delu
na univerzi, članici oziroma drugi članici univerze;
5.
nesmotrna poraba materiala, ki je namenjena izobraževalnemu ali
znanstveno-raziskovalnemu procesu.
225. člen
Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov
se lahko izrečejo naslednji ukrepi:
-
opomin,
-
ukor,
-
prepoved opravljanja izpita,
-
izključitev z univerze za dobo do dveh let,
-
trajna izključitev iz univerze.
Opomin se lahko izreče za lažje kršitve, ukor in izključitev
pa za hujše kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov.
Izključitev z univerze za dobo do dveh let se lahko izreče za
hujšo kršitev, s katero je bila povzročena večja materialna škoda ali druga
večja škoda za ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze, če
je bilo z dejanjem ogroženo življenje drugih študentov ali delavcev, če se je bistveno
oviral izobraževalni, znanstveno-raziskovalni ali drugi proces, za tretjo
kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja ali v primeru
goljufanja pri izdelavi del ali če so bili storilcu v zadnjih dveh letih za
hujše kršitve vsaj dvakrat izrečeni milejši ukrepi.
V primeru, da je bila izrečena izključitev iz univerze za
dobo do dveh let, se pri ponovni kršitvi pod pogoji iz tretjega odstavka izreče
trajna izključitev iz univerze.
S splošnim aktom univerze, ki ureja izpitni red in h kateremu
poda soglasje študentski svet univerze, se za izrekanje ukora in opomina
predpiše drugačen postopek, kot je predviden v členih 231 do 243.
225.a člen
Sankciji opomin in ukor, ko se izrekata za kršitev izpitnega
reda, se izrekata po skrajšanem postopku.
226. člen
Izrečeni ukrep opomina po rednem in skrajšanem postopku se
izvrši z vročitvijo študentu, izrečeni ukrep ukora po rednem postopku pa se
izvrši tako, da se po dokončnosti odločitve na primeren način objavi v
prostorih univerze, članice oziroma druge članice za 15 dni na oglasno desko
oziroma zagotovi javno objavo. Po skrajšanem postopku izrečeni ukrep ukora se
izvrši v skladu s splošnim aktom univerze, ki določa izpitni red.
Ukrep izključitve z univerze se izvrši tako, da se študentu
za določeno dobo prepove udeležitev se izobraževalnega,
znanstveno-raziskovalnega ali drugega dela na univerzi, fakulteti ali drugi
članici univerze in se po dokončnosti odločitve to na primeren način objavi za
15 dni.
227. člen
Uvedba in vodenje postopka zastarata pri lažjih kršitvah
dolžnosti in neizpolnjevanju obveznosti v treh mesecih, pri težjih kršitvah
dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti pa v šestih mesecih od dneva, ko je
bila kršitev storjena.
Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev ali neizpolnjevanje
obveznosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, zastarata uvedba in vodenje
postopka istočasno, kot zastara kazenski pregon.
Izvršitev izrečenega ukrepa zastara v šestdesetih dneh od
dneva, ko je postala odločba o ukrepu izvršljiva.
228. člen
Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov,
njihovo odgovornost za kršitve ugotavljajo in ukrepe izrekajo disciplinska
sodišča za študente ter v primeru prve in druge kršitve izpitnega reda po
skrajšanem postopku izvajalec izpita.
Disciplinska sodišča za študente so disciplinska sodišča I.
stopnje in disciplinsko sodišče II. stopnje.
229. člen
Disciplinska sodišča I. stopnje so pri članicah univerze.
Disciplinska sodišča I. stopnje imajo predsednika in dva
člana in enako število namestnikov.
Predsednika in enega člana ter njune namestnike imenuje dekan
članice univerze izmed učiteljev ali drugih strokovnih delavcev. Člana
disciplinskega sodišča in njegovega namestnika iz vrst študentov voli
Študentski svet članice univerze izmed študentov te članice univerze.
Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča I.
stopnje traja dve leti.
Nihče ne more hkrati biti član disciplinskega sodišča I. in
II. stopnje.
230. člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje je na univerzi in je skupno
za vse članice univerze.
Disciplinsko sodišče II. stopnje za študente ima predsednika
in 4 člane.
Predsednika in dva člana imenuje rektor univerze, dva člana
pa voli Študentski svet univerze iz vrst študentov.
Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča
II. stopnje traja dve leti.
5. Skrajšani postopek pri izreku sankcij
230.a člen
V primeru, da je študent pri preverjanju znanja prvič zaloten
pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče opomin
in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku skladno z
določili splošnega akta, ki ureja izpitni red.
Zoper izdani izrečeni opomin lahko študent v roku 15 dni od
izreka opomina vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje.
Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna.
Kolikor je pritožba študenta utemeljena, se mu mora omogočiti
opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.
230.b člen
V primeru, da je študent pri preverjanju znanja drugič
zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu
izreče ukor in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjih dveh izpitnih
rokih skladno z določili splošnega akta.
Zoper izdani izrečeni ukor lahko študent v roku 15 dni od
izreka ukora vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje.
Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna.
Kolikor je pritožba študenta utemeljena, se mu mora omogočiti
opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.
230.c člen
Disciplinsko sodišče I. stopnje pri skrajšanem postopku
uporablja določila, ki so določena v tem statutu za delo disciplinskega sodišča
II. stopnje pri rednem postopku.
6. Redni postopek pri izreku sankcij
231. člen
Kadar statut ali drugi splošni akt univerze ne določata
drugače, se ugotavljanje disciplinske odgovornosti študentov izvede po rednem
postopku.
Zahtevo za uvedbo postopka poda disciplinskemu sodišču I.
stopnje dekan članice univerze ali od njega pooblaščena oseba.
Zahteva za uvedbo postopka mora biti pisna in mora poleg
imena in priimka študenta, zoper katerega se zahteva uvedba postopka, in drugih
osebnih podatkov vsebovati opis storitve ali opustitve, ki predstavlja kršitev
dolžnosti oziroma neizpolnjevanje obveznosti, in navedbe o morebitnih dokazih
ter predlog, kakšni dokazi naj se priskrbijo še pred glavno obravnavo v
pripravljalnem postopku.
232. člen
Če je potrebno, da se ugotovijo ali dopolnijo dejstva in
okoliščine kršitve še pred glavno obravnavo v pripravljalnem postopku, določi
disciplinsko sodišče I. stopnje strokovnega delavca, ki opravi pripravljalni
postopek.
V pripravljalnem postopku se zbere dokazno gradivo, zasliši
študent, zoper katerega je predlagana uvedba postopka, zaslišijo in zberejo
drugi dokazi, da bi se ugotovilo, ali obstajajo pogoji za uvedbo postopka.
233. člen
Ko je pripravljalni postopek končan, preuči disciplinsko
sodišče zahtevo za uvedbo postopka in zbrano dokazno gradivo in odloči, ali se
postopek nadaljuje, ali pa če ugotovi, da za nadaljevanje postopka ni osnove,
postopek ustavi.
O ustavitvi postopka obvesti disciplinsko sodišče I. stopnje
študenta, zoper katerega je bil uveden postopek, in predlagatelja zahteve.
234. člen
Če se disciplinsko sodišče I. stopnje ne odloči, da se
postopek ustavi ali da se pripravljalni postopek dopolni, razpiše glavno
obravnavo.
Vabilo in zahteva za uvedbo postopka se osebno vroča študentu
najmanj osem dni pred glavno obravnavo.
V vabilu študentu je treba izrecno navesti, da se bo glavna
obravnava opravila tudi v njegovi odsotnosti, če svojega izostanka ne bo
opravičil.
Vabilo se pošlje tudi pričam, izvedencem in drugim osebam, ki
sodelujejo na glavni obravnavi.
235. člen
Predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje začne glavno
obravnavo, razglasi predmet obravnavanja, ugotovi navzočnost vseh povabljenih
in v primeru odsotnosti, ali so bili v redu povabljeni in ali so svoj izostanek
opravičili.
236. člen
Če na obravnavo ne pride študent, zoper katerega je uveden
postopek, disciplinsko sodišče I. stopnje odloči, ali se obravnava izvede v
njegovi odsotnosti ali pa se preloži.
Če je bil študent pravilno povabljen, pa svojega izostanka ni
opravičil, se lahko obravnava izvede v njegovi odsotnosti.
Če študent ni bil pravilno vabljen, je treba glavno
obravnavno preložiti in študenta pravilno povabiti nanjo.
Če je sicer pravilno vabljeni študent svoj izostanek
opravičil, vendar je to opravičilo neobrazloženo, neutemeljeno, lažno ali
očitno meri na zavlačevanje postopka, se lahko obravnava opravi v njegovi
odsotnosti.
237. člen
Po ugotovitvi navzočnosti prebere predsednik disciplinskega
sodišča I. stopnje zahtevo za uvedbo postopka in na kratko razloži potek
pripravljalnega postopka.
Nato povabi študenta, zoper katerega teče postopek, da se
izjasni o trditvah v zahtevi in da poda svoj zagovor.
Po izjavi študenta se izvedejo dokazi.
238. člen
Predsednik in člani disciplinskega sodišča I. stopnje lahko
postavljajo študentu kot tudi drugim osebam, ki sodelujejo v postopku,
vprašanja, ki vodijo k ugotovitvi določenih dejstev in okoliščin v zvezi s
kršitvijo.
Študent ima pravico, da na obravnavi pregleda dokaze, da
postavlja vprašanja pričam in izvedencem, da poda pripombe in pojasnila na
njihove izjave.
Z dovoljenjem predsednika disciplinskega sodišča I. stopnje
lahko postavljajo vprašanja tudi druge v postopku soudeležene osebe.
239. člen
Po končanem dokazovanju prepusti predsednik disciplinskega
sodišča I. stopnje besedo študentu, da v končnem govoru poda svojo obrambo.
Disciplinsko sodišče I. stopnje nato sklene glavno obravnavo
in se umakne na posvetovanje in odločanje.
240. člen
Disciplinsko sodišče I. stopnje študenta spozna za krivega in
izreče ustrezen ukrep ali pa ga oprosti krivde.
Pri izrekanju ukrepov upošteva disciplinsko sodišče stopnjo
odgovornosti, težo kršitve in njene posledice, škodo ter druge obteževalne in
olajševalne okoliščine.
O poteku glavne obravnave in o posvetovanju in odločanju se
vodi zapisnik.
241. člen
Predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje ustno razglasi
sprejeto odločitev. V osmih dneh po končani glavni obravnavi mora disciplinsko
sodišče izdati pisni odpravek odločbe in ga vročiti študentu, zoper katerega je
tekel postopek, in predlagatelju zahteve za uvedbo postopka.
242. člen
Zoper odločbo disciplinskega sodišča I. stopnje lahko študent
in predlagatelj zahteve v petnajstih dneh od prejema pisnega odpravka odločbe
vložita ugovor na disciplinsko sodišče II. stopnje.
243. člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje odločbo disciplinskega
sodišča I. stopnje ali potrdi ali spremeni ali jo razveljavi in zadevo vrne v
ponovno odločanje disciplinskemu sodišču I. stopnje.
Če ugovarja samo študent, se odločba disciplinskega sodišča
I. stopnje ne sme spremeniti v njegovo škodo tako, da bi se izrekel strožji
ukrep.
Disciplinsko sodišče II. stopnje mora odločiti najkasneje v
petnajstih dneh po prejemu ugovora.
244. člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na članice univerze
oziroma dekana, se smiselno upoštevajo tudi za druge članice univerze oziroma
direktorja ali ravnatelja druge članice univerze.
7. Nagrade in priznanja študentom za raziskovalno ali
umetniško delo
245. člen
Za izvirna raziskovalna dela in za zelo kakovostna in visoko
ocenjena diplomska dela podeljuje univerza dodiplomskim in podiplomskim
študentom posebne nagrade in priznanja.
O podelitvi nagrad in priznanj odloča Senat univerze in po
postopku, kot to določa poseben splošni akt univerze.
Nagrade in priznanja se praviloma študentom podeljujejo na
posebni svečanosti.
VII. ORGANI UNIVERZE, FAKULTET, VISOKIH STROKOVNIH ŠOL IN
DRUGIH ČLANIC UNIVERZE
A) Organi univerze
246. člen
Organi univerze so: rektor, Senat, Upravni odbor in
Študentski svet univerze.
Organi univerze imajo s statutom določene stalne komisije.
Za obravnavanje določenih vprašanj lahko organi univerze
oblikujejo tudi občasne komisije.
Kot posebno telo senata univerze se oblikuje častno
razsodišče. Sestava, delovne prisojnosti in način delovanja se določijo s
splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze.
247. člen
Organi članic univerze so: dekan, Senat, Akademski zbor
članice in Študentski svet.
Organi članic univerze imajo s tem statutom določene stalne
komisije, lahko pa oblikujejo tudi občasne komisije.
248. člen
Pri kandidiranju in oblikovanju organov in drugih komisij
univerze ter članic univerze se upošteva na osnovi strukture univerze
(struktura zaposlenih, struktura študentov) tudi ustrezna zastopanost
posameznih kategorij zaposlenih po enotah, članicah, strokah, starosti in
spolu.
Mandat predstavnikov študentov v organih univerze oziroma
članic se ob razpisu volitev oziroma imenovanja prilagodi tako, da mandat
predstavnikov študentov poteče sočasno s potekom mandata organu univerze ali članice.
Če se organ Univerze ali organ članice univerze razširi z
novimi člani, traja mandat teh predstavnikov do zaključka mandata organa v
trenutni sestavi.
249. člen
Člen je bil izbrisan.
1. Senat univerze
250. člen
Senat univerze je najvišji akademski in strokovni organ
univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji, ki so zaposleni na Univerzi
v Mariboru, kot predstavniki znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih
področij, ki morajo biti enakopravno in ustrezno zastopana v Senatu s tem, da
ima vsaka članica vsaj enega člana.
V Senat univerze Študentski svet univerze izvoli
predstavnike, ki morajo imeti status študenta, tako da ima Senat univerze
najmanj eno petino izvoljenih članov študentov.
Člane Senata univerze, ki so visokošolski učitelji, volijo s
tajnim glasovanjem Senati članic univerze tako, da so enakopravno in ustrezno
zastopane vse članice univerze in vse znanstvene in umetniške discipline in
strokovna in študijska področja univerze.
Rektor je član Senata po svojem položaju.
Ravnatelj UKM je član senata po svojem položaju, kolikor je
izvoljen v naziv visokošolski učitelj.
251. člen
Senat vsake članice univerze izvoli v Senat univerze po dva
predstavnika, tako da so enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene in
umetniške discipline ter strokovna področja.
Če se Senat ustrezno razširi s predstavniki nove članice,
traja mandat teh predstavnikov v Senatu do zaključka mandata Senata.
252. člen
Mandatna doba članov Senata univerze traja štiri leta,
predstavnikov študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku mandata
ponovno izvoljena v Senat Univerze.
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v
Senatu univerze:
-
če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, na kateri je bil
izvoljen,
-
če izgubi status študenta univerze,
-
če odstopi.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v
Senatu Univerze, izvolijo tisti, ki so ga izvolili novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko
bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
253. člen
Senat univerze:
1.
obravnava in sprejema Statut univerze in njegove spremembe in dopolnitve
skupaj z Upravnim oborom v enakem besedilu;
1.a ugotavlja izide volitev za rektorja in razglasi
izvoljenega kandidata za rektorja ter ga uvede v funkcijo rektorja s posebnim
sklepom in z izročitvijo rektorskih insignij, ki mu jih izroči prejšnji rektor,
če pa je prejšnji rektor odsoten, mu jih izroči najstarejši prorektor oziroma v
odsotnosti vseh prorektorjev najstarejši član Senata;
2.
sprejema splošne akte, ki se nanašajo na visokošolsko izobraževalno in
znanstvenoraziskovalno dejavnost;
3.
sodeluje pri načrtovanju razvoja visokošolskega izobraževanja in pri
oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva;
4.
sprejme razvojni načrt univerze ter predloge za preoblikovanje univerze;
5.
odloča o sklenitvi sporazumov o sodelovanju z univerzami in drugimi
institucijami;
6.
odloča o sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda
kot članico univerze ali kot pridruženo članico univerze;
7.
odloča o ustanovitvi in organizacijskih spremembah kateder, institutov
in centrov, organiziranih pri univerzi;
8.
daje predhodno soglasje k študijskim in umetniškim programom članic
univerze, s katerimi se pridobi javnoveljavna visokošolska izobrazba;
9.
na predlog članice univerze odloča o interdisciplinarnih študijskih
programih in interdisciplinarnih smereh ter usklajuje vzporedni študij;
10.
opredeljuje nova študijska področja, ki še niso zastopana na univerzi in
skrbi za njihovo uveljavitev;
11.
sprejme študijski koledar;
12.
sprejme in določi vsebino razpisa za vpis v dodiplomske in podiplomske
študijske programe;
13.
sprejme omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe ter obravnava in
sprejme poročilo o vpisu;
14.
daje predhodno soglasje k znanstvenoraziskovalnim programom članic
univerze, ki se izvajajo kot javna služba (visokošolski nacionalni raziskovalni
program);
15.
določa težišča raziskovalne dejavnosti in prioritetna raziskovalna
področja;
16.
daje mnenje o temah predlaganih doktorskih disertacij;
17.
sprejema merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev;
18.
voli v nazive rednega profesorja in znanstvenega svetnika in opravi
ponovne volitve v te nazive v primeru izostritev meril;
19.
daje soglasje k predlagani prvi izvolitvi v naziv in k predlagani
izvolitvi v višji naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in
visokošolskega sodelavca;
20.
na predlog članic univerze določi kandidate za volitve člana Državnega
sveta Republike Slovenije in izvoli predstavnike univerze v volilno telo za te
volitve;
21.
daje predhodno mnenje k imenovanju prorektorjev Univerze v Mariboru;
22.
ureja splošne obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev
(govorilne ure, tutorsko delo, mentorstvo itd.);
23.
imenuje člane svojih stalnih in občasnih komisij, razen članov, ki so
imenovani v stalne komisije po funkciji;
24.
obravnava kandidate za glavnega tajnika univerze in daje o njih mnenje;
25.
odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova »zaslužni profesor« in
naslova »častni senator«;
26.
odloča o podelitvi univerzitetnih nagrad in priznanj;
27.
obravnava pobude, mnenja in predloge Študentskega sveta univerze in
Študentske organizacije univerze;
28.
določa pravila za izračun povprečne in zaključne ocene študija;
29.
lahko odloča o zadevah, ki spadajo po zakonu in statutu v pristojnost
senatov članic, v kolikor le-ti ne odločijo v predpisanih rokih;
30.
lahko na predlog rektorja, skladno z avtonomijo univerze, odloča tudi o
vseh ostalih vprašanjih in zadevah delovanja Univerze v Mariboru, ki po Statutu
in zakonih ne spadajo v pristojnost ostalih organov univerze oziroma organov
članic univerze. Odločitve v teh primerih so dokončne;
31.
odloča v primerih, ko poteka postopek pred organi univerze oziroma
organi članic univerze in se zahteva izločitev organa, članov kolegijskih
organov in izvedencev. Odločitev Senata iz prejšnjega stavka je dovoljeno
izpodbijati istočasno z izpodbijanjem odločitve o glavni zadevi z uporabo
pravnega sredstva, ki je dovoljeno zoper glavno zadevo. Zahteve za izločitev
Senata univerze kot organa niso dovoljene;
32.
opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta Statut.
254. člen
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje
pristojnosti na sejah.
Seje Senata univerze so javne. Kadar bi Senat obravnaval
zadeve, ki bi utegnile škodovati interesom univerze, njenim članicam ali
posameznikom, lahko sklene, da se pri obravnavi določenih vprašanj javnost
izključi.
Seje Senata Univerze se ne sklicujejo v času senatnih
počitnic od 15. julija do 31. avgusta, razen v primeru odločitve o
neodložljivem nujnem vprašanju. Razen v zadevah iz prejšnjega stavka tega
odstavka, v času senatnih počitnic procesni roki ne tečejo.
255. člen
Senat univerze sklepa veljavno, če je na seji večina članov
Senata, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejem odločitve o statusnem preoblikovanju univerze, o
sprejemu visokošolskega ali drugega zavoda kot članice ali pridružene članice
univerze, za sprejem ali spreminjanje Statuta univerze, drugih splošnih aktov
ali razvojnih načrtov in o ponovni odločitvi na zahtevo Študentskega sveta
univerze je potrebna večina glasov vseh članov.
Glasovanje na seji Senata univerze je praviloma javno.
Volitve, za katerih izvedbo je po tem statutu pristojen Senat
univerze, se izvedejo s tajnim glasovanjem članov Senata.
V nujnih primerih lahko senat univerze na predlog rektorja
univerze o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji. Odločitve so na
korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh
članov senata Univerze.
256. člen
Seje Senata univerze sklicuje in vodi rektor univerze, ki
tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
V odsotnosti rektorja sklicuje in vodi sejo eden od
prorektorjev, ki ga rektor pooblasti.
257. člen
Rektor univerze skliče sejo senata po potrebi, mora pa jo
sklicati, kadar to zahteva Senat članice univerze ali tretjina članov Senata
univerze ali na zahtevo Študentskega sveta univerze.
258. člen
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj,
predlogov in stališč z delovnega področja Senata univerze ima Senat naslednje stalne
komisije:
1.
Habilitacijsko komisijo,
2.
Komisijo za dodiplomski študij,
3.
Komisijo za podiplomski študij,
4.
Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
5.
Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
6.
Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze.
Mandatna doba članov stalnih komisij traja štiri leta, mandat
članov iz vrst študentov pa traja dve leti. Člani stalnih komisij so lahko po
preteku te dobe ponovno imenovani.
259. člen
Habilitacijska komisija obravnava predloge za izvolitev
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v
ustrezne nazive v primerih, ki jih določa zakon in ta Statut, in predlaga
Senatu univerze ustrezno odločitev.
Habilitacijsko komisijo sestavljajo po en predstavnik iz
vsake članice, ki ga imenuje Senat univerze na predlog Senata članice univerze
iz vrst rednih profesorjev, en član na predlog SAZU iz vrst znanstvenih in
javnih delavcev z doktoratom znanosti, ter ena petina študentov, ki jih imenuje
Senat Univerze na predlog Študentskega sveta univerze.
Pri izvolitvi članov Habilitacijske komisije upošteva Senat
univerze, da ima vsaka članica univerze v Habilitacijski komisiji po enega
člana, tako da so sorazmerno zastopane tudi vse znanstvene discipline.
Po svojem položaju je član Habilitacijske komisije rektor
univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
260. člen
Komisija za dodiplomski študij obravnava dodiplomske
študijske programe, razpis za vpis v dodiplomske študijske programe, študijski
koledar, študijski in izpitni režim in druga vprašanja s področja
visokošolskega izobraževanja, predvsem dodiplomskega študija in daje Senatu
univerze predloge in mnenja. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za
dodiplomski študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za dodiplomski študij sestavljajo pristojni prorektor
in prodekani, zadolženi za dodiplomski študij oziroma študijske zadeve, ter
najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze
imenuje Senat univerze«
260.a člen
Komisija za podiplomski študij obravnava podiplomske
študijske programe, razpis za vpis v podiplomske študijske programe, predloge
tem doktorskih disertacij in druga vprašanja s tega področja in daje Senatu
univerze predloge in mnenja. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za
podiplomski študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za podiplomski študij sestavljajo pristojni
prorektor in prodekani, zadolženi za podiplomski študij oziroma študijske
zadeve, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta
univerze imenuje Senat univerze.
261. člen
Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve obravnava vprašanja
s tega področja in predlaga Senatu univerze ustrezne rešitve. Če ta Statut tako
določa, lahko Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve tudi samostojno odloča.
Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve sestavljajo
pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za raziskovalno dejavnost, in
najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze
imenuje Senat univerze.
262. člen
Komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje obravnava
vprašanja vključevanja univerze, njenih delavcev in študentov v mednarodno in
meduniverzitetno sodelovanje ter daje Senatu univerze ustrezne predloge. Če ta
Statut tako določa, lahko komisija tudi samostojno odloča.
Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje
sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za mednarodno
sodelovanje, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega
sveta univerze imenuje Senat univerze.
263. člen
Člen je bil izbrisan.
264. člen
Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze spremlja in
opravlja institucionalno in programsko ocenjevanje kakovosti in učinkovitosti
izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega dela članic univerze in
univerze kot celote.
Postopek evalvacije in samoevalvacije univerze in njenih
članic, sestavo in število članov Komisije določi Senat univerze s splošnim
aktom univerze.
265. člen
Komisije obravnavajo in sklepajo o vprašanjih s svojega
delovnega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica
njenih članov, ki predstavljajo več kot polovico članic, sklepe pa sprejema z
večino navzočih članov.
Če se član komisije trikrat zapored ne udeleži seje, kljub
temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsedujoči
komisije predlaga Senatu univerze razrešitev tega člana in imenovanje novega.
Komisije sklicuje in vodi rektor oziroma prorektor univerze,
pristojen za posamezno področje. Habilitacijsko komisijo sklicuje in vodi
rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
V primeru odsotnosti predsednika komisije, skliče in vodi
sejo komisije član komisije, ki ga pooblasti rektor.
266. člen
Komisije sproti obveščajo Senat univerze o svojih predlogih,
stališčih in mnenjih in so mu za svoje delo odgovorne.
2. Upravni odbor univerze
267. člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja univerze in ima 9
članov.
Upravni odbor sestavljajo:
-
trije predstavniki ustanovitelja,
-
štirje predstavniki univerze, od tega trije iz vrst delavcev, ki
opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in
visokošolski sodelavci) in en predstavnik drugih delavcev,
-
en predstavnik študentov in
-
en predstavnik delodajalcev.
Mandatna doba članov Upravnega odbora traja štiri leta,
predstavnika študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku te dobe
ponovno izvoljena v Upravni odbor univerze.
V Upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in
prorektorji univerze, dekani članic univerze ter poslovodni organ drugega
zavoda – članice univerze.
Predstavnika delodajalcev določi rektor Univerze v soglasju z
ustanoviteljem, in sicer izmed kandidatov, določenih v drugem odstavku 4. člena
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru
(Uradni list RS, št. 79/04).
268. člen
Predstavnike delavcev Univerze, ki opravljajo visokošolsko
dejavnost, volijo v upravni odbor Univerze vsi redno zaposleni visokošolski
učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Predstavniki delavcev Univerze, ki opravljajo visokošolsko
dejavnost, se volijo v Upravni odbor Univerze na osnovi treh volilnih enot, ki
se oblikujejo na osnovi naslednjih kriterijev:
-
volilna enota: en predstavnik iz Fakultete za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo,
Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za energetiko;
-
volilna enota: en predstavnik iz Pedagoške fakultete, Medicinske
fakultete, Fakultete za zdravstvene vede, Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede, Fakultete za naravoslovje in matematiko in Filozofske
fakultete;
-
volilna enota: en predstavnik iz Ekonomsko-poslovne fakultete, Pravne
fakultete, Fakultete za varnostne vede, Fakultete za logistiko, Fakultete za
organizacijske vede in Fakultete za turizem.
V primeru, da eno volilno enoto sestavlja več članic
univerze, se uveljavi načelo vrstnega reda, to pomeni, da je predstavnik vsake
članice v enem mandatnem obdobju član Upravnega odbora univerze, kolikor se
članice ne sporazumejo drugače s konsenzom.
Predstavnika drugih delavcev v Upravnem odboru izvolijo vsi
drugi delavci univerze, predstavnika študentov pa Študentski svet univerze.
Pri pogojih v razpisu volitev se upošteva načelo vrstnega
reda tudi za predstavnika drugih delavcev, in sicer tako, da ne morejo
kandidirati kandidati s tistih fakultet, drugih članic ali rektorata, če so
njihovi predstavniki pred tem že bili člani Upravnega odbora, dokler zastopanje
po vrstnem redu ni zaključeno (načelo vrstnega reda), seveda če se vse
prizadete članice, druge članice in rektorat ne sporazumejo drugače. Če je
izvoljen drugi delavec predstavnik članice, ki že ima predstavnika
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
postane član Upravnega odbora izvoljeni predstavnik drugih delavcev, ki je na
volitvah zasedel drugo mesto.
Volitve se izvedejo z neposrednim in tajnim glasovanjem. Vsak
volivec ima en glas.
269. člen
Kandidate za predstavnike visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v Upravni odbor predlagajo
Senati članic univerze, lahko pa tudi drugi zainteresirani predlagatelji.
Kandidati za predstavnika drugih delavcev pa se določijo na
javnih zborih nepedagoških oziroma drugih delavcev, ki jih skliče za delavce
rektorata univerze glavni tajnik, za delavce strokovnih služb članic pa tajniki
članic univerze. Sklici javnega zbora delavcev morajo biti sedem dni javno
objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic.
Kandidate za člana, tj. predstavnika študentov v Upravnem
odboru univerze, imajo pravico predlagati Študentski sveti članic univerze.
Seznami kandidatov za člane Upravnega odbora morajo biti
javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic najmanj deset dni
pred volitvami.
V Upravni odbor univerze je izvoljen, kdor dobi največ
glasov. V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se za te
kandidate volitve ponovijo.
270. člen
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v
Upravnem odboru:
-
če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, katere
predstavnik je bil v času izvolitve,
-
če izgubi status študenta univerze,
-
če odstopi,
-
če je odpoklican ali
-
če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v Upravnem odboru.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v
Upravnem odboru, izvolijo tisti, ki so ga izvolili, novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko
bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
271. člen
Upravni odbor univerze odloča o zadevah materialne narave in
skrbi za nemoteno materialno poslovanje univerze in njenih članic, zlasti pa:
1.
sprejme Statut univerze, njegove spremembe in dopolnitve;
2.
izvaja naloge, ki jih določa 10. člen Odloka o preoblikovanju Univerze v
Mariboru in 3. člen o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju
Univerze v Mariboru;
3.
sprejema in dopolnjuje razvojni načrt univerze;
4.
s splošnim aktom univerze določi postopke in druga vprašanja v zvezi z
volitvami v organe univerze;
5.
sklepa o ustanavljanju organizacij, katerih dejavnost je potrebna za
uresničevanje visokošolske izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
in izvaja do njih ustanoviteljske pravice;
6.
obravnava vprašanja, sprejema stališča, predloge, mnenja in priporočila
glede izboljšanja nastanitvenih, prehrambenih, zdravstvenih razmer in o drugih materialnih
vprašanjih;
7.
obravnava in odloča o vprašanjih materialne narave delavcev, če ni s
predpisom, tem Statutom ali drugim splošnim aktom določeno drugače;
8.
imenuje predsednika in člane svojih stalnih in občasnih komisij;
9.
spremlja izvajanje mednarodnih pogodb s področja javnega programa
visokošolskega študija in odloča o zagotavljanju sredstev za njihovo izvajanje;
10.
opravlja druge naloge, če tako določa zakon, Odlok o preoblikovanju
univerze, Statut ali drugi predpis.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa
razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata
univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov pa mnenje Študentskega
sveta stanovalcev. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne
službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge
članice univerze.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa
razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata
univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov pa mnenje Študentskega
sveta stanovalcev. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne
službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge
članice univerze.
272. člen
Upravni odbor dela na sejah.
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot
polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejemanje Statuta univerze, njegovih sprememb in
dopolnitev in prostorsko razvojnega načrta univerze je potrebna večina glasov
vseh članov Upravnega odbora.
V nujnih primerih lahko Upravni odbor na predlog predsednika
Upravnega odbora o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za
predlagani sklep glasovala večina vseh članov Upravnega odbora.
Če se član upravnega odbora trikrat zapored ne udeleži seje,
kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko
predsednik Upravnega odbora predlaga njegov odpoklic oziroma razrešitev in
izvolitev oziroma imenovanje novega člana.
273. člen
Upravni odbor univerze in njegovi člani so dolžni o svojem
delu obveščati in informirati univerzitetno javnost, vendar so pri tem člani
Upravnega odbora dolžni varovati podatke, ki pomenijo poslovno ali uradno
tajnost. Obveščanje javnosti in svoje delo Upravni odbor uredi s svojim
poslovnikom.
274. člen
Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika, ki
ju izvolijo člani Upravnega odbora izmed sebe tako, da izvolijo predsednika
izmed predstavnikov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev, namestnika predsednika pa izmed predstavnikov
ustanovitelja univerze ali nasprotno.
275. člen
Predsednik Upravnega odbora sklicuje in vodi seje Upravnega
odbora in skrbi za izvršitev na seji sprejetih sklepov.
Predsednik Upravnega odbora sklicuje seje po potrebi, mora pa
jo sklicati vsaj dvakrat na leto ali kadar to zahteva rektor univerze, dekan
članice univerze ali tretjina članov Upravnega odbora.
276. člen
Člen je bil izbrisan.
277. člen
Člen je bil izbrisan.
278. člen
Člen je bil izbrisan.
279. člen
Člen je bil izbrisan.
280. člen
Člen je bil izbrisan.
281. člen
Člen je bil izbrisan.
3. Študentski svet univerze
282. člen
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih, pomembnih za
študente, ima univerza Študentski svet.
Člane Študentskega sveta univerze volijo Študentski sveti
članic univerze ter Študentski svet stanovalcev študentskih domov izmed
študentov tako, da ima vsaka članica univerze ter Študentski domovi po enega
predstavnika.
Mandatna doba članov Študentskega sveta in študentov, ki jih
predlaga oziroma voli ali imenuje Študentski svet, traja dve leti.
Prorektor za študentska vprašanja je član Študentskega sveta
univerze po svojem položaju.
Na seje Študentskega sveta univerze se redno vabijo
predstavniki Študentske organizacije. O sejah organov univerze in članic se
obvešča tudi Študentska organizacija univerze.
283. člen
Študentski svet univerze:
1.
obravnava in daje Senatu univerze mnenje o Statutu univerze in k
njegovim spremembam in dopolnitvam;
2.
obravnava in daje mnenje o splošnih aktih, študijskih programih, drugih
aktih in programih ter predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti
študentov;
3.
daje mnenje o kandidatih za rektorja univerze;
4.
lahko predlaga kandidate za prorektorja za študentska vprašanja;
5.
voli in odpokliče predstavnika študentov v Upravni odbor univerze;
6.
daje mnenje k predlogom za kandidate za rektorja in prorektorje;
7.
predlaga kandidate iz vrst študentov v delovna telesa organov univerze
in komisij univerze na predlog Študentskih svetov članic univerze;
8.
sprejme splošni akt univerze, s katerim uredi delovanje in sestavo
Študentskih svetov članic in svetov letnikov članic univerze;
9.
v sodelovanju s Študentsko organizacijo univerze sprejema program
interesnih dejavnosti študentov univerze in skrbi za njegovo izvrševanje;
10.
opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta Statut ali drug splošni
akt univerze.
284. člen
Če mnenje, ki ga je dal Študentski svet univerze v zadevah iz
svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko Študentski svet zahteva, da
pristojni organ na prvi naslednji seji ponovno zadevo obravnava in o njej
odloči in o svojih stališčih obvesti Študentski svet.
285. člen
Seje študentskega sveta sklicuje in vodi prorektor za
študentska vprašanja, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Prorektor za študentska vprašanja sklicuje seje Študentskega
sveta po potrebi, na predlog 30 odstotkov članov Študentskega sveta univerze,
na predlog Študentskega sveta članice univerze ali na predlog Študentske
organizacije univerze.
V odsotnosti prorektorja za študentska vprašanja lahko skliče
in vodi sejo Študentskega sveta član tega organa, ki ga določi Študentski svet
univerze.
Seje Študentskega sveta univerze so javne.
Študentski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih več
kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
V nujnih primerih lahko Študentski svet na predlog
prorektorja za študentska vprašanja o posameznih zadevah odloči na
korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za
predlagani sklep glasovala večina vseh članov Študentskega sveta.
286. člen
Študentski svet univerze s soglasjem Upravnega odbora
univerze s splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi Študentskih svetov
uredi tudi delovanje in poslovanje Študentskega sveta univerze.
4. Rektor univerze
287. člen
Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze.
Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze,
predstavlja in zastopa univerzo in opravlja še naslednje naloge:
1.
usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in
drugo delo na univerzi;
2.
sklicuje in vodi seje Senata univerze in skrbi za izvrševanje njegovih
sklepov in sklepov Upravnega odbora univerze;
3.
skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih
obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze;
4.
ima pravico in dolžnost opozoriti organe in delavce s posebnimi
pooblastili univerze in članic univerze na nezakonite odločitve in jih v
primerih, ko ti na teh odločitvah vztrajajo, zadržati in o tem obvestiti
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo;
5.
skrbi za uresničevanje razvojnega načrta univerze in letnega finančnega
načrta;
6.
predlaga Senatu univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe
univerzitetnih kateder, inštitutov in centrov ter imenuje njihove predstojnike;
7.
določi organizacijo in sistemizacijo univerze in njenih članic s
splošnim aktom univerze, skladno s statutom;
8.
na predlog dekana odloča o delovnih razmerjih visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvajanje
študijskih, znanstvenoraziskovalnih in umetniških programov iz nacionalnega
programa visokega šolstva;
9.
na predlog dekana članice oziroma na predlog pooblaščenega delavca
odloča o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij druhih delavcev na univerzi
oziroma članici za nedoločen čas;
9.a s posebnim aktom določi postopke za vodenje kadrovske
baze univerze in sporočanja kadrovskih sprememb, s soglasjem Senata sprejema
merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega,
umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje
in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze);
10.
na predlog glavnega tajnika oziroma na predlog dekana članice daje
soglasje za delo pri drugih pravnih osebah;
11.
imenuje glavnega tajnika univerze na osnovi javnega razpisa in
predhodnega mnenja Senata univerze;
12.
na predlog dekana članice imenuje tajnika članice ter ga lahko razreši
iz razlogov po 299. členu Statuta UM;
13.
odloča o delovnih razmerjih delavcev rektorata in organizacijskih enot
na nivoju univerze ter imenuje vršilce dolžnosti za posamezne funkcije oziroma
dela;
14.
razpisuje volitve v organe univerze, če Statut ali drug splošni akt
univerze ne določa drugače;
15.
ustanavlja, imenuje in razrešuje delovne skupine, komisije in druga
delovna telesa na nivoju univerze;
16.
najmanj enkrat letno poroča o delu univerze Senatu in Upravnemu odboru
univerze ter ustanovitelju univerze;
17.
promovira doktorje znanosti in častne doktorje;
18.
podeljuje univerzitetna priznanja in nagrade;
19.
skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti univerze in izvaja
razvojni program univerze;
20.
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem Statutom
ali drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor univerze lahko za opravljanje nalog iz drugega
odstavka tega člena s posebnim aktom pooblasti dekane oziroma druge pooblaščene
delavce univerze in članic.
Rektor univerze zagotavlja zakonitost dela ter učinkovitost
poslovanja univerze. Za svoje delo rektor odgovarja Senatu univerze in
Upravnemu odboru univerze.
288. člen
Rektorja univerze volijo vsi visokošolski učitelji,
znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni.
Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki
so na univerzi zaposleni.
Rektor univerze je izvoljen za dobo štirih let, vendar največ
dvakrat zaporedoma.
Način izvolitve rektorja v skladu s statutom in zakonom se
podorbneje določi s Pravilnikom o volitvah rektorja Univerze v Mariboru.
289. člen
Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma
do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat
univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi.
V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko
bodo opravljene volitve.
Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši
kot mesec dni.
Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze
in Študentski svet univerze.
Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je
prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem
da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od
dneva prenehanja mandata rektorju.
289.a člen
Za kandidata za rektorja se lahko prijavi tudi javno priznan
visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, redno zaposlen na Univerzi v
Mariboru, s polnim delovnim časom, ki ga podpre s pisno izjavo, predloženo
volilni komisiji, najmanj 30 visokošolskih učiteljev, redno zaposlenih na
Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, med katerimi mora biti najmanj 16
rednih profesorjev.
290. člen
Za rektorja je lahko izvoljen javno priznan visokošolski
učitelj univerze z nazivom redni profesor, ki izkazuje:
-
da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami
ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in
znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
-
da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben
uspešno voditi univerzo;
-
da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev.
291. člen
Za zbiranje in urejanje predlogov kandidata za rektorja
imenuje Senat univerze posebno komisijo, ki jo sestavljajo 6 članov in
predsednik. Predsednik in člani volilne komisije ne smejo biti kandidati za
rektorja niti kandidati za prorektorja.
Komisija iz prejšnjega odstavka preveri, ali kandidati
izpolnjujejo s Statutom določene pogoje, pridobi soglasje kandidatov, pripravi
poročilo o poteku kandidacijskega postopka in ga skupaj s seznamom predlaganih
kandidatov do konca maja oziroma v 8 dneh po izteku roka za predlaganje
kandidatov za rektorja predloži Senatu univerze.
292. člen
Senat univerze obravnava poročilo o poteku kandidacijskega
postopka, ki ga poda predsednik volilne komisije, in ugotovi, kateri kandidat
je dobil večino glasov vseh volilnih upravičencev, ter ga razglasi za rektorja
in ga v skladu s Statutom uvede v opravljanje rektorske funkcije.
Kolikor Senat ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za
rektorja ni dobil večine glasov vseh volilnih upravičencev v prvem krogu, se
izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva
kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V primeru
enakega števila glasov prvih dveh ali več kandidatov sodelujejo vsi v drugem
krogu. Izvoljen je tisti kandidat za rektorja, ki dobi več glasov. V primeru
ponovnega enakega števila glasov se izvede žrebanje.
V primeru, da v prvem krogu volitev za rektorja Univerze
sodeluje samo en oziroma dva kandidata za rektorja, Senat Univerze ugotovi, da
je za rektorja univerze izvoljen tisti kandidat, ki je prejel več glasov. V
primeru enakega števila glasov kandidatov se izvede drugi krog. Izvoljen je
tisti kandidat za rektorja, ki dobi več glasov. V primeru ponovnega enakega
števila glasov se izvede žrebanje.
V primeru, da je zoper delo volilne komisije vložen ugovor,
mora Senat o ugovoru dokončno odločiti.
293. člen
Število študentov, ki imajo pravico voliti rektorja, se
določi na podlagi števila visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni, in se enakomerno
razporedi po članicah. Predstavnike študentov izvolijo na Študentskih svetih
članic izmed članov Študentskih svetov letnikov.
294. člen
Izmed kandidatov za rektorja, ki jih potrdi Senat, se
izvedejo neposredne in tajne volitve.
295. člen
Univerza ima praviloma štiri prorektorje, ki pomagajo
rektorju univerze pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi rektor. Po
potrebi ima lahko univerza tudi več prorektorjev.
Prorektorje univerze imenuje rektor univerze po predhodnem
mnenju Senata univerze, in sicer praviloma tri iz vrst visokošolskih učiteljev,
prorektorja za študentska vprašanja pa iz vrst študentov ali visokošolskih
učiteljev.
Prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev imenuje rektor za
dobo štirih let, prorektorja iz vrst študentov pa za dobo dveh let, s tem da je
lahko še enkrat imenovan.
296. člen
Prorektorji, ki so imenovani iz vrst visokošolskih učiteljev,
na podlagi pooblastila rektorja nadomeščajo rektorja Univerze z enakimi
pravicami in dolžnostmi, kot jih ima rektor Univerze.
297. člen
Za prorektorja Univerze iz vrst visokošolskih učiteljev je
lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki so s tem Statutom določeni za
rektorja Univerze, s tem da ni pogoj naziv redni profesor.
Za prorektorja iz vrst študentov je lahko imenovan zgleden
študent, ki uspešno in aktivno sodeluje v študijskem in raziskovalnem procesu.
298. člen
Rektor javno objavi razpis za pričetek postopka kandidiranja
za imenovanje enega ali več prorektorjev.
Kandidate za prorektorje lahko predlagajo Senati članic
univerze, Študentski svet univerze ali rektor univerze.
Kandidate za prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev
lahko predlaga tudi najmanj 20 visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na
Univerzi. Izmed predlaganih kandidatov izbere rektor univerze kandidate za
prorektorje, o katerih Senat univerze poda mnenje.
Na mandat prorektorja univerze ne vpliva dejstvo, da je bil v
času njegovega mandata izvoljen novi rektor. Če prorektor predloži novoizvoljenemu
rektorju izjavo o odstopu, jo novoizvoljeni rektor lahko sprejme ali pa tudi
ne. Če sprejme odstopno izjavo prorektorja, se za imenovanje novega prorektorja
smiselno uporabljajo določila statuta o imenovanju prorektorja.
299. člen
Rektor in prorektorji univerze so lahko predčasno razrešeni:
1.
na lastno zahtevo;
2.
če s svojim delom huje ali večkrat kršijo zakonodajo Republike Slovenije
ter predpise, Statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno nočejo
izvrševati zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravnajo v nasprotju z
njimi;
3.
če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračenjem
pooblastil prizadenejo univerzi ali njenim članicam večjo škodo ali če bi
zaradi njihovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala;
4.
če so bile z izvajanjem njihovih sklepov kršene zakonite pravice
delavcev ali študentov ali je bila po njihovi krivdi povzročena škoda univerzi
ali članicam univerze;
5.
če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje v univerzi
oziroma če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta;
6.
iz drugih utemeljenih razlogov.
Razrešitev rektorja lahko predlaga Senat univerze z
dvotretjinsko večino vseh svojih članov. Razrešitev rektorja se izvede po
enakem postopku, kot je bil izvoljen.
Glasovanje o razrešitvi rektorja se opravi v roku šestdeset
dni od sprejema predloga iz drugega odstavka tega člena. V primeru, da je
razrešitev rektorja sprejeta, se opravijo nove volitve za rektorja v roku
šestdeset dni od dneva glasovanja o razrešitvi. Razrešeni rektor vrši dolžnosti
rektorja do izvolitve novega.
V primeru, da predlog za razrešitev rektorja ni sprejet, se
razpišejo nove volitve v organ, ki je predlagal razrešitev rektorja, ki se
opravijo v roku trideset dni na osnovi rokov iz tretjega odstavka tega člena.
300. člen
Predlog za razrešitev rektorja univerze lahko poda:
-
Senat članice univerze,
-
Senat ali Upravni odbor univerze,
-
Študentski svet univerze.
301. člen
Če obstajajo razlogi iz prvega odstavka 299. člena, lahko
rektor univerze z odločbo predčasno razreši prorektorja.
302. člen
Za obravnavanje vprašanj in usklajevanje stališč v zadevah iz
visokošolske dejavnosti, ki so skupnega pomena za članice univerze, sklicuje
rektor univerze občasno kolegij dekanov univerze.
Kolegij dekanov je posvetovalni organ rektorja univerze.
303. člen
Za obravnavanje pomembnih zadev univerze in za dajanje mnenj,
pobud in predlogov v zvezi z njimi rektor univerze redno sklicuje in vodi
kolegij.
Kolegij rektorja je svetovalno telo in ga sestavljajo
prorektorji univerze, glavni tajnik univerze in pomočniki glavnega tajnika
univerze.
Za dajanje pojasnil, mnenj in predlogov lahko rektor pri
obravnavanju posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovne delavce.
303.a člen
Za pripravo organizacijskih, sistemizacijskih in drugih zadev
imenuje rektor stalno komisijo za sistemizacijo in organizacijo univerze.
Predsednika in člane imenuje rektor tako, da so zastopane vse
članice in druge članice univerze, enega člana imenuje iz vrst drugih delavcev
univerzitetne uprave. Mandatna doba predsednika in članov traja štiri leta in
so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
303.b člen
Rektor opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v
skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v
Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti. V
ta namen izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske
ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo na Univerzi v Mariboru.
Prav tako lahko rektor zadrži izvedbo akta, ki ga je sprejel
drug organ, funkcionar ali pooblaščeni delavec, če pri njegovi sestavi ni
upoštevan zakon, Statut UM ali drug splošni akt oziroma drug predpis oziroma
navodilo višjega ranga in krši načelo smotrnosti poslovanja univerze oziroma
članice univerze ter druge članice univerze, kot ga določa predmetna
zakonodaja.
5. Rektorska konferenca
304. člen
Za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena
oblikuje univerza z drugimi univerzami v Sloveniji rektorsko konferenco.
Pri delu rektorske konference sodelujejo z Univerze v
Mariboru rektor, prorektorji univerze in glavni tajnik univerze ter po presoji
rektorja tudi drugi funkcionarji, strokovni delavci in študenti.
305. člen
Rektorska konferenca sprejema skupna stališča, mnenja,
predloge in smernice za delo ter jih posreduje pristojnim državnim organom,
svojim fakultetam in visokim strokovnim šolam, po potrebi pa tudi drugim
organizacijam.
Po potrebi sprejmejo univerze poslovnik, s katerim sporazumno
podrobneje urejajo delo slovenske rektorske konference.
6. Pritožbeni organi
306. člen
Univerza ima univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in člani
imajo namestnike. Komisijo sestavljajo trije delavci in dva študenta.
Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike za dobo
štirih let imenuje in razrešuje Upravni odbor univerze. Člana, ki sta študenta,
Upravni odbor univerze v Mariboru na predlog Študentskega sveta Univerze v
Mariboru razrešuje in imenuje za dobo dveh let. Člani so lahko po poteku te dobe
ponovno imenovani.
Komisija za pritožbe študentov veljavno odloča, če je na seji
navzočih večina njihovih članov oziroma namestnikov, sklepi pa so veljavno
sprejeti, če so zanje glasovali najmanj trije člani oziroma namestniki.
307. člen
Komisija za pritožbe študentov odloča o pritožbah študentov
zoper odločitve organov univerze in organov članic univerze, ki so bile
sprejete na prvi stopnji, o pravicah in obveznostih študentov pa s predpisom
ali tem Statutom ni pristojen drug pritožbeni organ na nivoju univerze.
V tem pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo pravila
Zakona o splošnem upravnem postopku.
7. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
308. člen
Delodajalec v primerih, ko zakon ali drugi predpisi ne
določajo, s katerim aktom se urejajo pravice in dolžnosti delavcev, izdaja
delavcu sklepe ali odločbe, s katerimi konkretno uredi pravice in obveznosti iz
delovnega razmerja, in sicer v smislu izvedbe zakona in veljavnih predpisov.
Če obstajajo potrebe zaradi organizacije dela in dodeljevanja
delovnih nalog in obveznosti delavcem, lahko delodajalec izdaja obvezna
navodila, s katerimi določi in specificira zahteve za izvajanje delovnih
obveznosti.
Akti, ki so navedeni v prvem in drugem odstavku, morajo biti
skladni z zakonom, Statutom univerze in drugimi splošnimi akti univerze,
kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sicer so nični.
309. člen
Delavec ima pravico, da v primeru neizpolnjevanja obveznosti
ali kršitve pravic iz delovnega razmerja, pisno zahteva, naj delodajalec
kršitev odpravi oziroma naj svoje obveznosti izpolni, kot to določajo zakon,
kolektivna pogodba, splošni akt univerze in Pogodba o zaposlitvi.
Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja je za
odločanje v postopkih uveljavljanja pravic pristojen delodajalec ali od njega
pooblaščena oseba.
309.a člen
Univerza lahko s splošnim aktom v okviru avtonomije določi,
da se funkcija (npr. dekan, rektor, drugi delavci) izvaja v okviru
funkcionarskega delovnega mesta ali pa na delovnem mestu visokošolskega
učitelja ali drugega delavca univerze kot dodatna funkcija, ki se šteje za
opravljanje dodatnih delovnih obveznosti.
B) Organi članic univerze
1. Akademski zbor članice univerze
310. člen
Akademski zbor članice univerze sestavljajo vsi visokošolski
učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Pri delu Akademskega zbora članice sodelujejo tudi
predstavniki študentov, ki jih izvoli Študentski svet članice, tako da je
njihovo število najmanj ena petina članov Akademskega zbora. Predstavniki
študentov sodelujejo pri obravnavi in odločanju tistih vprašanj, ki se nanašajo
na pravice in dolžnosti študentov ter na študijske programe, ter sodelujejo pri
postopku izbire kandidata za dekana. Mandatna doba članov akademskega zbora
članice iz vrst študentov traja eno leto.
Akademski zbor članice:
-
izvoli Senat članice;
-
Senatu predlaga kandidate za dekana;
-
obravnava in sprejema program razvoja članice;
-
obravnava poročilo o delu članice ter daje predloge in pobude senatu
članice;
-
opravlja druge naloge, ki jih določa Statut.
Volitve, ki jih izvaja Akademski zbor članice, so tajne.
Volilno pravico imajo člani Akademskega zbora članice, ki so določeni v prvem
odstavku tega člena.
Akademski zbor članice izmed svojih članov, določenih v prvem
odstavku tega člena, izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi seje. Dekan
članice ne more biti izvoljen za predsednika Akademskega zbora.
Akademski zbor se oblikuje skladno z zakonom.
Kolikor bi število članov Akademskega zbora preseglo število
200, se predstavniki Akademskega zbora izvolijo z večino glasov za mandatno
dobo štirih let izmed visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in
znanstvenih sodelavcev po posameznih katedrah, inštitutih in oddelkih,
upoštevajoč enakopravno zastopanost pedagoških in znanstvenih nazivov ter
strokovnih področij, ki jih določi senat članice. Število članov po posamezni
katedri, inštitutu in oddelku se izračuna tako, da se število vseh članov
pomnoži s faktorjem 0,4. Volitve razpiše dekan članice.
Senat univerze s splošnim aktom določi natančnejša pravila in
postopke za oblikovanje akademskih zborov članic univerze.
310.a člen
Akademski zbor članic, ki še ne izvajajo vseh letnikov, se
oblikuje tako, da se v akademski zbor vključijo vsi visokošolski učitelji,
visokošolski sodelavci in znanstveni sodelavci, ki na kakršnikoli pravni
podlagi sodelujejo pri pedagoškem ali raziskovalnem delu in tisti visokošolski
učitelji in visokošolski sodelavci iz višjih letnikov, ki so sodelovanje
potrdili z izjavo o sodelovanju.
2. Senat članice univerze
311. člen
Senat članice univerze je strokovni organ članice univerze,
ki ga sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so zaposleni
na Univerzi v Mariboru. Praviloma sestavljajo senat članice visokošolski
učitelji in znanstveni delavci, ki zasedajo delovno mesto, sistemizirano v
okviru članice. Število članov Senata se določi s splošnim aktom iz 312. člena.
Člane Senata članice, ki so visokošolski učitelji ali
znanstveni delavci, voli Akademski zbor članice tako, da so enakopravno in
ustrezno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in
študijska področja članice.
V Senat članice se izvolijo tudi predstavniki študentov, ki
morajo imeti status študenta, tako da ima Senat članice najmanj eno petino
izvoljenih članov študentov.
Člane Senata članice, ki so predstavniki študentov, voli
Študentski svet članice.
Visoka strokovna šola lahko v Senat izvoli tudi visokošolske
učitelje, ki so pri njih zaposleni v delovnem razmerju do ene petine delovnega
časa, in učitelje z nazivom zaslužni profesor, če glede na določila tega člena
v Senatu ne bi bile enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene discipline
in strokovna ter študijska področja članic.
Dekan je član Senata po svojem položaju.
Član Senata članice je lahko tudi učitelj kliničnega
predmeta, ki je zaposlen na članici.
312. člen
S splošnim aktom se na osnovi predloga Senata članice
univerze uredijo sestava, volitve, oblikovanje in delovanje Senatov članic.
Splošni akt sprejme Senat univerze ne glede na določila 357. člena tega
Statuta.
313. člen
Mandatna doba članov Senata članice iz vrst visokošolskih
učiteljev traja štiri leta, mandatna doba članov Senata članice iz vrst
študentov traja eno leto. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno
izvoljena v Senat članice univerze.
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v
Senatu članice univerze:
-
če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, na kateri je bil
izvoljen,
-
če izgubi status študenta univerze na članici,
-
če odstopi.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v
Senatu članice Univerze, izvolijo tisti, ki so ga izvolili, novega
predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko
bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
314. člen
Senat članice univerze:
1.
sodeluje pri oblikovanju strokovnih izhodišč za oblikovanje nacionalnega
programa visokega šolstva;
2.
sprejema študijske in umetniške programe, skrbi za njihovo posodabljanje
ter sodeluje pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih programov;
3.
sprejema znanstvenoraziskovalne programe;
4.
predlaga omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe in obravnava in
sprejme analizo vpisa;
5.
odloča o vprašanjih izvajanja študijskih in raziskovalnih programov, če
tako določa zakon ali ta Statut;
6.
voli v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev skladno z določili tega statuta, razen v naziv rednega
profesorja in naziv znanstvenega svetnika;
7.
imenuje komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju
pogojev za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev;
8.
sprejema teme doktorskih disertacij, imenuje komisijo za oceno teme
doktorske disertacije in komisijo za oceno in za zagovor doktorske disertacije
oziroma komisijo za odvzem doktorskega naziva;
9.
voli člane Senata univerze glede na znanstvene in umetniške discipline
in strokovna področja, ki jih razvija članica univerze;
10.
predlaga rektorju univerze kandidata za dekana in kandidate za
prodekane;
11.
odloča o ustanavljanju in organizacijskih spremembah kateder,
inštitutov, centrov in drugih organizacijskih oblik visokošolskega dela;
12.
sprejema predloge za redno zaposlitev visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za izvajanje študijskih in
znanstveno-raziskovalnih programov;
13.
predlaga pogodbeno zaposlitev zasebnih visokošolskih učiteljev in
gostujočih visokošolskih učiteljev;
14.
obravnava splošne akte univerze in daje svoje predloge in stališča;
15.
daje predloge za podelitev častnega doktorata, častnega senatorja in
naziva »zaslužni profesor«;
16.
obravnava pobude in predloge Študentskega sveta univerze in Študentskih
svetov članic univerze;
17.
opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta Statut.
Pri sprejemanju študijskih programov, ki dajejo javno
veljavno izobrazbo, in pri sprejemanju programov znanstvenoraziskovalnega dela
in umetniškega dela, ki se izvajajo kot javna služba, si mora Senat članice
univerze pridobiti predhodno soglasje Senata univerze.
315. člen
Senat članice univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz
svoje pristojnosti na sejah.
Seje Senata članice univerze sklicuje in vodi dekan, ki tudi
skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Glede sklicevanja in javnosti sej, sklepčnosti in odločanja
Senata članice univerze se smiselno uporabljajo določila tega Statuta, ki
urejajo ta vprašanja pri Senatu univerze.
316. člen
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj,
predlogov in stališč z delovnega področja Senata članice univerze ima Senat
stalne komisije, in to:
-
Komisijo za študijske zadeve,
-
Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
-
Komisijo za mednarodno sodelovanje,
-
Komisijo za ocenjevanje kakovosti.
Pri članicah univerze z umetniškimi študijskimi programi se
oblikuje Komisija za študijske in umetniške zadeve.
317. člen
Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstvenoraziskovalne
zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje obravnavajo zadeve s svojega
delovnega področja in dajejo predloge Senatu članice univerze, v zadevah, ki so
posebej določene v tem Statutu, pa lahko tudi samostojno odločajo.
Komisija za študijske zadeve, Komisija za
znanstveno-raziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje imajo po
sedem članov in jo sestavljajo: prodekan za področje dejavnosti komisije in
štirje člani, ki jih imenuje Senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev
oziroma znanstvenih delavcev ter dva študenta. Mandatna doba članov komisij
traja štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa eno leto. Člani komisij so
lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
318. člen
Glede sklicevanja sej, sklepčnosti, obveščanja, sprejemanja
predlogov in odločanja komisij Senata članice univerze se smiselno uporabljajo
določila tega Statuta, ki urejajo ta vprašanja pri ustreznih komisijah Senata
univerze.
3. Poslovodni odbor članice univerze
319. člen
Poslovodni odbor članice univerze nadzira poslovanje članice
v zadevah materialne narave glede odločitev, ki jih sprejme dekan članice pri
upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je članica univerze pridobila v
pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Program dela članice in finančni načrt članice, ki pomenita
vsebine dela (storitve, projekte itd.) s ciljem operacionalizacije dejavnosti
iz 14. člena Statuta UM, sprejme poslovodni odbor članice. Članica univerze
mora s programom dela načrtovati oblike sodelovanja članice z gospodarstvom in
njeno dejavnost na trgu.
Poslovodni odbor odloča o zadevah materialne narave glede
razpolaganja s presežki sredstev, ki jih je članica univerze ustvarila skladno
s programom dela in finančnim načrtom ter zaključnim računom članice iz
dejavnosti po 14. členu Statuta univerze.
Poslovodni odbor skladno s Statutom določi svoje druge naloge
ter sprejme poslovnik, s katerim uredi svoje delo, kot tudi nadzor nad
poslovanjem članice iz prvega odstavka tega člena.
Ne glede na določila 320. člena Statuta UM je član
poslovodnega odbora članice po svoji funkciji prodekan za študentska vprašanja.
320. člen
Poslovodni odbor članice univerze ima tri do sedem članov, ki
jih izvoli Akademski zbor članice na predlog dekana. Člani Poslovodnega odbora
so lahko tudi drugi delavci članice.
Mandatna doba članov Poslovodnega odbora traja štiri leta.
Dekan in tajnik članice univerze sta člana Poslovodnega
odbora po svojem položaju.
321. člen
Poslovodni odbor dela in odloča na sejah.
Poslovodni odbor sklicuje in vodi dekan članice.
Poslovodni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več
kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
4. Študentski svet članice univerze in sveti letnikov
članice univerze
322. člen
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih s študijskega
področja, ki so pomembna za študente, ima članica univerze Študentski svet.
Študentski svet članice univerze sestavljajo predsedniki
vsakega letnika in po en član vsakega sveta letnika oziroma sveta absolventov
in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov.
Mandatna doba članov Študentskega sveta članice univerze in
mandatna doba študentov, ki jih voli ali imenuje Študentski svet članice, traja
eno leto, če ta Statut ne določa drugače.
Prodekan študent je član Študentskega sveta po svojem
položaju.
323. člen
V študentskih domovih je organ druge članice Študentski
domovi tudi Študentski svet stanovalcev, ki se oblikuje na način, da se
zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih študentskih domovih in
tudi zastopanost študentov, ki so prek koncesije v privatnih študentskih
domovih.
Študentski svet stanovalcev ima smiselno enake pristojnosti
in naloge, kot jih imajo Študentski sveti članic univerze.
Študentski svet stanovalcev izvoli z večino vseh članov
Študentskega sveta svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo
Študentskega sveta stanovalcev.
324. člen
Študentski svet članice univerze:
-
obravnava in daje mnenje v vseh splošnih, načelnih in posebnih
vprašanjih visokošolske dejavnosti članice univerze, ki se nanašajo na pravice
in dolžnosti študentov,
-
voli predstavnika v Študentski svet univerze,
-
daje mnenja o kandidatih za dekana oziroma kandidatih za direktorja
druge članice univerze,
-
opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta Statut ali drug splošni
akt univerze.
325. člen
Če mnenje, ki ga je dal Študentski svet članice univerze v
zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko Študentski svet
zahteva, da pristojni organ članice univerze na prvi naslednji seji zadevo
ponovno obravnava in o njej odloči in nato o svojih stališčih obvesti
Študentski svet.
326. člen
Seje Študentskega sveta sklicuje in vodi prodekan študent.
Seje Študentskega sveta članice univerze so javne.
Glede sklicevanja in vodenja sej ter sprejemanja sklepov
oziroma mnenj se smiselno uporabljajo določila tega Statuta, ki urejajo ta
vprašanja pri Študentskem svetu univerze.
327. člen
Študenti posameznih letnikov dodiplomskega študija,
absolventi in študenti podiplomskega študija volijo z neposrednim in tajnim
glasovanjem predsednika letnika in do štiri člane, ki skupaj s predsednikom
letnika oblikujejo svet letnika.
S splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi Študentskih
svetov članic univerze in Študentskih svetov letnikov se določijo in upoštevajo
specifični pogoji posameznih članic univerze.
Mandat predsednika letnika in drugih članov sveta letnika
traja eno leto.
327.a člen
Posamezne članice, ki organizirajo redni študij v
dislociranih enotah, lahko oblikujejo svet enote. Študentje rednega študija na
dislocirani enoti volijo z neposrednim in tajnim glasovanjem predsednika enote
in do štiri člane, ki skupaj s predsednikom enote oblikujejo svet enote.
Mandat predsednika enote in drugih članov sveta enote traja
eno leto.
328. člen
Svet letnika obravnava vprašanja, pomembna za izboljšanje
pedagoškega dela pri izvajanju študijskih programov, vprašanja za izboljšanje
študijskih uspehov študentov letnika in vprašanja za krepitev medsebojnega
sodelovanja med visokošolskimi učitelji, visokošolskimi sodelavci ter študenti
na pedagoškem, raziskovalnem in interesnem področju.
Svet letnika izvoli izmed svojih članov enega člana v
Študentski svet članice univerze. Predsednik letnika je član Študentskega sveta
članice univerze po svojem položaju.
329. člen
Svet letnika oblikuje predloge in mnenja ter jih posreduje
visokošolskim učiteljem in sodelavcem, ki izvajajo študijski program letnika,
in prek Študentskega sveta članice univerze drugim organom članice univerze in
univerze.
5. Dekan članice univerze
330. člen
Dekan je strokovni vodja članice univerze. Dekan članice ima
tudi druga pooblastila, ki jih določajo ta Statut, splošni akti univerze, ali
pa jih nanj prenese rektor univerze.
Dekan:
1.
zastopa in predstavlja ter vodi članico univerze in odloča o njenem
poslovanju v skladu s Statutom UM;
2.
v zadevah izvajanja nacionalnega programa visokega šolstva zastopa
univerzo v pravnem prometu v obsegu dejavnosti članice univerze in s
pooblastili, ki jih skladno s predpisi določa ta Statut;
3.
organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno,
umetniško in drugo delo;
4.
predlaga uvedbo novih študijskih in umetniških programov ter izvajanje
novih raziskovalnih projektov;
5.
skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
5.a skrbi in odgovarja za finančno poslovanje članice in
rektorju skladno z zahtevami Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in
drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 omogoča stalen
vpogled v poslovanje;
6.
opozarja organe članice univerze in delavce s posebnimi pooblastili na
nezakonite odločitve in v primerih, ko ti pri nezakonitih odločitvah vztrajajo,
zadrži takšno izvršitev in nemudoma obvesti organe univerze;
7.
sklicuje in vodi seje Senata članice univerze in skrbi za izvrševanje
njegovih sklepov;
8.
najmanj enkrat na leto poroča o delu Senatu članice univerze in rektorju
univerze;
9.
predlaga Senatu članice univerze ustanavljanje in organizacijske
spremembe kateder, inštitutov, centrov in drugih organizacijskih oblik
visokošolskega dela ter imenuje njihove predstojnike;
10.
ugotavlja kadrovske in materialne potrebe za izvajanje visokošolske
dejavnosti članice univerze in jih posreduje univerzi;
11.
skrbi, da visokošolski in drugi delavci redno izpolnjujejo svoje naloge,
in sprejme ukrepe za izboljšanje organizacije izobraževalnega in znanstvenega
dela;
12.
na osnovi javnega razpisa in predhodnega mnenja Senata članice univerze
predlaga rektorju univerze imenovanje tajnika članice univerze;
13.
v primeru kršitev iz 299. člena statuta ima dekan pravico, da razreši
tajnika članice univerze;
14.
odloča o delovnih razmerjih delavcev članice univerze iz pristojnosti
rektorja na podlagi posebnega predhodnega pooblastila rektorja univerze in
odgovarja za zakonitosti z delovnimi razmerji delavcev članice univerze;
15.
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem Statutom
ali drugimi splošnimi akti univerze;
16.
skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti članice univerze in
izvaja razvojni program članice univerze,
17.
razpisuje volitve v organe članice Univerze, če Statut ali drug splošni
akt ne določa drugače,
18.
je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
članice univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega
ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija
članice).
Dekan članice univerze zagotavlja zakonitost dela in
učinkovitost poslovanja članice in za svoje delo odgovarja rektorju univerze,
Akademskemu zboru članice, senatu članice in Upravnemu odboru univerze.
331. člen
Dekana članice univerze imenuje rektor univerze na predlog
Senata članice univerze za dobo štirih let, vendar največ dvakrat zapored.
332. člen
Za dekana je lahko imenovan visokošolski učitelj članice
univerze, ki je redno zaposlen na univerzi in s polnim delovnim časom dela v
okviru članice in ki je sposoben s svojim znanjem, strokovnostjo,
razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju članice univerze
in jo uspešno voditi.
Na Medicinski fakulteti je za dekana imenovan visokošolski
učitelj, ki je zaposlen na tej fakulteti in je diplomiral na medicinski
fakulteti. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je za dekana imenovan
visokošolski učitelj, priznan strokovnjak s področja zdravstvenih ved.
333. člen
Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski
učitelj članice univerze.
Predloge je potrebno poslati predsedniku Akademskega zbora
članice.
334. člen
Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate
za dekana, ki jih predlaga Senatu članice. Akademski zbor članice lahko
predlaga Senatu članice največ tri kandidate, ki so prejeli največ glasov.
Senat članice obravnava prispele kandidature za dekana.
Rektorju predlaga v imenovanje kandidata za dekana članice, ki je na tajnem
glasovanju na Senatu članice prejel večino glasov vseh članov Senata članice.
Če Senat članice ugotovi, da noben kandidat za dekana ni prejel večine glasov
vseh članov Senata članice, se izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v
katerem sodelujeta tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ
glasov. Izvoljen je tisti kandidat za dekana, ki dobi največ glasov. Rektor na
podlagi predloga Senata članice imenuje dekana članice.
V primeru, da Senat članice ni predlagal rektorju za
imenovanje kandidata za dekana, ki je dobil največ glasov na volitvah v
Akademskem zboru članice, lahko rektor zavrne predlagano imenovanje in ponovi
razpis volitev.
335. člen
Članica Univerze ima praviloma štiri prodekane, in sicer
prodekana, zadolženega za izobraževalno dejavnost, prodekana, zadolženega za
raziskovalno dejavnost, prodekana, zadolženega za mednarodno sodelovanje in
prodekana, zadolženega za študentska vprašanja. Kandidacijske postopke za
imenovanje prodekanov javno razpiše dekan. Izmed prispelih kandidatur izbere
dekan članice kandidate za prodekana, o katerih poda Senat članice mnenje. V
primeru prodekana, zadolženega za študentska vprašanja, si mora dekan članice
pred posredovanjem predloga na Senat članice pridobiti mnenje Študentskega
sveta članice. Prodekane članice imenuje rektor Univerze na predlog dekana
članice in po predhodnem mnenju Senata članice oziroma Študentskega sveta
članice za mandatno dobo štirih let. Mandatna doba prodekanov iz vrst študentov
traja dve leti, s tem, da je lahko še enkrat imenovan.
Prodekani, zadolženi za izobraževalne dejavnosti, za
raziskovalne dejavnosti, za mednarodno sodelovanje ter prodekani, zadolženi za
druge dejavnosti, se imenujejo izmed visokošolskih učiteljev, zaposlenih na
Univerzi v Mariboru.
Prodekani, zadolženi za študentska vprašanja, se lahko
imenujejo iz vrst zglednih študentov ali iz vrst visokošolskih učiteljev.
336. člen
Prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev nadomeščajo dekana
na osnovi pooblastila, in sicer z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima
dekan.
337. člen
Dekan oziroma prodekani so lahko predčasno razrešeni iz
razlogov, ki so v tem Statutu navedeni za razrešitev rektorja oziroma
prorektorjev.
O razrešitvi dekana oziroma prodekanov odloča rektor univerze
na predlog Senata članice univerze ali Akademskega zbora članice univerze ali
Senata univerze ali Upravnega odbora univerze in v primerih, če gre za
prodekana za študentska vprašanja, ki je študent, tudi na predlog Študentskega
sveta članice oziroma univerze. Razrešitev dekana oziroma prodekanov lahko
predlaga tudi rektor univerze. V tem primeru potrebuje mnenje Senata ali
Upravnega odbora univerze.
337.a člen
Dekan opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu
z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru,
Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in
pooblastili rektorja Univerze. V ta namen izdaja sklepe, odločbe,
organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje
in delo na članici Univerze v Mariboru.
C) Skupna določila za organe univerze in članice univerze
1. Občasne komisije oziroma delovna telesa
338. člen
Za preučevanje posameznih vprašanj in za izdelavo predlogov
lahko organi univerze in organi članic univerze ustanovijo občasne komisije in
druga delovna telesa.
S sklepom o ustanovitvi komisije oziroma delovnega telesa se
določijo njihov sestav in njihove naloge.
Občasne komisije oziroma delovna telesa poročajo o svojem
delu in o svojih predlogih po potrebi, morajo pa poročati, če to zahteva organ,
ki jih je imenoval, in ko opravijo naloge, za katere so bili imenovani.
Občasne komisije oziroma delovna telesa prenehajo, ko
opravijo nalogo, za katero so bili imenovani, in ko jih organ, ki jih je
imenoval, razreši.
Č) Organi drugih članic univerze
1. Strokovni svet druge članice univerze
339. člen
Strokovni svet je strokovni organ druge članice univerze, ki
ga sestavljajo direktor oziroma ravnatelj, vodje organizacijskih enot, dva
strokovna delavca, ki ju izvolijo vsi strokovni delavci druge članice ter en
študent, ki ga imenuje v strokovni svet članice študentski svet druge članice
za mandatno dobo dveh let oziroma za Univerzitetno knjižnico Maribor Študentski
svet Univerze v Mariboru za mandatno dobo dveh let.
Ravnatelj oziroma direktor in njegov namestnik oziroma
pomočnik so člani Strokovnega sveta po svoji funkciji.
340. člen
Strokovni svet druge članice univerze:
1.
obravnava in sklepa o strokovnih vprašanjih raziskovalnega programa in
drugih programskih zadevah;
2.
določa strokovne podlage za programe dela in razvoja;
3.
spremlja izvajanje programov dela in razvoja;
4.
daje ravnatelju oziroma direktorju mnenja in predloge glede organizacije
dela in pogojev za razvoj dejavnosti;
5.
daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma
direktorja;
6.
opravlja druge strokovne naloge, ki jih določa zakon ali ta Statut.
Strokovni svet druge članice opravlja tudi funkcijo
poslovodnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo določbe, ki
veljajo za poslovodni odbor članice, s tem da se upoštevajo določbe Statuta, ki
razmejujejo pristojnosti ravnatelja oziroma direktorja.
341. člen
Strokovni svet dela na sejah.
Seje Strokovnega sveta sklicuje in vodi ravnatelj oziroma
direktor.
Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji večina članov
Strokovnega sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
2. Ravnatelj oziroma direktor
342. člen
Ravnatelj oziroma direktor druge članice univerze je
strokovni vodja te članice. Ravnatelj oziroma direktor druge članice Univerze
opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem
šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v
Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili rektorja Univerze.
V ta namen izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske
ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo na drugi članici univerze.
Ravnatelja oziroma direktorja imenuje rektor univerze po
javnem razpisu in predhodnem mnenju strokovnega sveta druge članice univerze
ter mnenju Senata univerze za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa
ponovno imenovan.
343. člen
Ravnatelj oziroma direktor:
1.
zastopa in predstavlja drugo članico univerze, vodi in usklajuje njen
delovni proces in poslovanje;
2.
skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
3.
a skrbi in odgovarja za finančno poslovanje druge članice in rektorju
skladno z zahtevami Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih
zavodov, članic univerze, od leta 2004 do leta 2008 omogoča stalen vpogled v
poslovanje;
4.
enkrat na leto poroča o delu druge članice Strokovnemu svetu, Senatu
univerze in rektorju univerze;
5.
odloča o delovnih razmerjih delavcev druge članice univerze iz
pristojnosti rektorja na podlagi predhodnega pooblastila rektorja univerze in
odgovarja za zakonitosti v zvezi z delovnimi razmerji delavcev druge članice
univerze;
6.
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi
akti univerze.
344. člen
Za ravnatelja Univerzitetne knjižnice Maribor je lahko
imenovan ugleden znanstveni ali kulturni delavec, ki ima doktorat znanosti ali
magisterij humanistične ali družboslovne usmeritve, bibliotekarski izpit in
najmanj pet let delovnih izkušenj.
Pogoje za imenovanje direktorjev oziroma ravnateljev drugih
članic univerze, razen Univerzitetne knjižnice Maribor, določi s sistemizacijo
delovnih mest rektor univerze na predlog Strokovnega sveta druge članice
univerze, upoštevajoč vrsto, velikost in pomen dejavnosti druge članice
univerze.
344.a člen
Za obravnavanje in proučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj
ima ravnatelj UKM naslednjo stalno komisijo:
1.
Komisijo za knjižnični sistem.
Komisijo za knjižnični sistem sestavljajo ravnatelj UKM, ki
ji predseduje, predstavniki članic, ki jih imenujejo senati članic, in ena
petina študentov, ki jih imenuje študentski svet univerze.
Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja
na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot
polovica članov, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.
VIII. PRIZNANJA UNIVERZE
345. člen
Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri
znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem, mentorskem in umetniškem delu ali za
dosežke, ki so pomembneje prispevali k uveljavitvi in razvoju univerze,
podeljuje univerza posebna priznanja univerze, naslov častnega senatorja in
naslov zaslužnega profesorja.
Naslov častnega senatorja in zaslužnega profesorja se lahko
podeljuje le upokojenim rednim profesorjem, posebna priznanja pa tudi drugim
visokošolskim in drugim delavcem ter študentom.
Podelitev posebnih priznanj in naslovov ureja univerza s
posebnimi splošnimi akti.
IX. PREMOŽENJE IN SREDSTVA UNIVERZE
1. Premoženje univerze in članic univerze
346. člen
Univerza upravlja in razpolaga z nepremičninami, ki so bile
pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje visokošolske dejavnosti in za
izvajanje znanstveno-raziskovalnih projektov v soglasju z ustanoviteljem
univerze.
Univerza in njene članice ločeno evidentirajo, v skladu s
predpisi, premoženje, pridobljeno iz javnih in drugih virov.
Z nepremičninami, ki jih je univerza pridobila iz nejavnih
virov, upravlja in razpolaga univerza samostojno v skladu z namenom, za
katerega jih je pridobila.
Univerza upravlja in razpolaga tudi z infrastrukturno opremo,
ki je namenjena več članicam univerze.
347. člen
Članice univerze upravljajo in razpolagajo z nepremičninami,
namenjenimi za opravljanje svetovalnega, razvojnega in drugega strokovnega dela
in z drugimi nepremičninami, ki so jih pridobili iz lastnih sredstev, ter s
premičninami, namenjenimi za opravljanje visokošolske dejavnosti.
348. člen
Univerza lahko za organizirano pridobivanje sredstev in
drugega premoženja za opravljanje svoje dejavnosti in dejavnosti svojih članic,
za podeljevanje štipendij, subvencij, nagrad in drugih namenov ustanavlja
fundacije.
2. Viri sredstev in financiranje javne službe
349. člen
Univerza in njene članice pridobivajo sredstva za opravljanje
svojih dejavnosti:
-
od ustanovitelja univerze,
-
iz šolnin in drugih prispevkov za študij,
-
s plačili za opravljene storitve,
-
iz dotacij, dediščin in daril,
-
iz drugih virov.
Za drugo (tržno) dejavnost se šteje izobraževalna,
raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo
na trgu s prodajo storitev v pogojih konkurence.
Kadar univerza ali članica opravlja drugo (tržno) dejavnost
skladno z določili drugega odstavka tega člena, mora voditi za tržno dejavnost
ločene računovodske evidence.
350. člen
Univerza in članice univerze pridobivajo sredstva za
izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in drugih programov, ki se
izvajajo kot javna služba, v skladu s standardi in normativi, in sprejetega
programa dela ter jih s finančnim načrtom univerze razporejajo za namene, za
katere so bila pridobljena.
Glede potrebnih sredstev za zagotavljanje izvajanja javne
službe univerze oziroma članic odločajo dekani članic ter drugi pooblaščeni
delavci, pri čemer so dolžni najprej zagotoviti financiranje javne službe iz
vseh sredstev, s katerimi prosto razpolagajo, ne glede na druge določbe tega
Statuta oziroma drugih aktov univerze.
Sredstva, ki so bila pridobljena za izvajanje programov, ki
niso vključena v nacionalni program ali za druge namene, razporejajo članice
univerze s svojim finančnim načrtom za namene, za katere so jih pridobile.
Ob koncu poslovnega leta sprejema Upravni odbor univerze
oziroma Poslovodni odbor članice univerze zaključni račun.
Upravni odbor univerze s splošnim aktom uredi finančni sistem
in poslovanje univerze.
351. člen
Univerza sklene posebne okvirne pogodbe o financiranju s
pristojnimi ministrstvi.
Univerza lahko sklene posebne pogodbe o sodelovanju tudi s
Študentsko organizacijo in drugimi organizacijami, povezanimi z delovanjem
Univerze v Mariboru.
3. Šolnina in drugi prispevki za študij
352. člen
Državljani Republike Slovenije letno plačujejo šolnino:
-
za redni dodiplomski študij, ki ni zajet v nacionalnem programu ali
presega z nacionalnim programom določene standarde,
-
za izredni dodiplomski študij,
-
za podiplomski študij,
-
za študij izpopolnjevanja.
Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva plačujejo
šolnino skladno s predpisi.
353. člen
Univerza oziroma njene članice lahko zaračunavajo naslednje
prispevke:
1.
vpisne stroške;
2.
stroške komisijskih izpitov, če se komisijski izpit opravlja na željo
študenta;
3.
stroške, ki presegajo z nacionalnim programom priznane stroške (stroški
strokovnih ekskurzij, terenskega dela ipd.);
4.
habilitacije kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na univerzi, razen
v primeru, ko je habilitacija kandidatov nujno potrebna za izvedbo študijskega
procesa na univerzi, o čemer odloča dekan;
5.
plačilo stroškov habilitacij kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na
univerzi, razen v primeru, ko je habilitacija kandidatov nujno potrebna za
izvedbo študijskega procesa, o čemer odloča glavni tajnik univerze;
6.
za stroške izdaje potrdil, duplikatov, prepisov in izpisov iz evidenc,
ki jih vodi univerza oziroma članica univerze;
7.
diferencialne in druge izpite, če se ne financirajo iz javnih sredstev;
8.
druge storitve po sklepu Upravnega odbora univerze.
354. člen
Višino šolnine in drugih prispevkov določi skladno s predpisi
Upravni odbor univerze.
Dekan lahko študenta iz upravičenih razlogov, na njegovo
prošnjo, oprosti v celoti ali delno plačila šolnine in drugih prispevkov za
študij, lahko pa mu dovoli plačevanje v obrokih. Zoper odločitev dekana članice
ni ugovora.
Članica s študentom, ki plačuje šolnino, sklene pogodbo o
izobraževanju. V pogodbo opredeli med drugim način plačila šolnine in znižanje
oziroma oprostitev plačila šolnine, način izterjave in zaračunavanje zamudnih
obresti.
X. SPLOŠNI AKTI UNIVERZE
355. člen
Univerza lahko, skladno z ustavno avtonomijo, upoštevaje
veljavno zakonodajo, za določena specifična razmerja, za njene potrebe
delovanja ter za zagotovitev akademske regulative in principov avtonomnega
delovanja univerze, sprejme v statutu univerze in splošnih aktih univerze
specialne določbe, ki avtonomno urejajo sistem na univerzi. V tem primeru se
uporablja pravno pravilo, da specialne določbe razveljavijo splošne določbe.
S statutom in drugimi splošnimi akti univerze se skladno z
zakonom, ustanovitvenim aktom univerze in drugimi predpisi urejajo visokošolska
dejavnost, organizacija in poslovanje univerze in njenih članic, določajo
organi in njihovo delovno področje in način dela, določa študijski in izpitni
režim, ureja način uresničevanja pravic in obveznosti delavcev in študentov ter
druga vprašanja dela in poslovanja univerze.
356. člen
Statut, njegove spremembe in dopolnitve in drugi splošni akti
se oblikujejo in sprejmejo po potrebi ali kadar to zahteva zakon ali drug
predpis.
Predlog za pripravo osnutka splošnega akta poda rektor
Univerze po lastni presoji, na pobudo Senata Univerze, članice Univerze ali
Študentskega sveta Univerze ali glavnega tajnika univerze.
357. člen
Osnutek splošnega akta oziroma njegove spremembe in
dopolnitve pripravi praviloma strokovna služba univerze.
Izdelani osnutek obravnava najprej Statutarna komisija
univerze in ga da v petnajstdnevno obravnavo članicam univerze.
Na osnovi osnutka, pripomb in predlogov članic univerze
oblikuje statutarna komisija predlog splošnega akta oziroma njegovih sprememb
in dopolnitev in jih nato predloži v sprejem pristojnemu organu univerze.
358. člen
Splošni akti se objavijo v biltenu univerze in začnejo
praviloma veljati petnajsti dan po objavi.
359. člen
Članica univerze lahko s svojimi splošnimi akti ureja
vprašanja, ki ne zadevajo nacionalnega programa visokega šolstva.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Prehodne določbe ob uveljavitvi Statuta UM z dne 22. 6.
1995
360. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati določbe
Statuta Univerze v Mariboru (Obvestila št. 1/90), določbe sklepa o spremembi in
dopolnitvi statuta Univerze v Mariboru in statutarnega sklepa z dne 14. 5. 1991
(Obvestila št. 1/92) ter statutarnega sklepa z dne 18. 10. 1994 (Obvestila št.
1/94).
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati tudi
določbe statutov članic univerze in na njihovi podlagi sprejetih splošnih
aktov, razen določb, ki urejajo vprašanja, ki jih članice univerze v skladu s
tem statutom urejajo samostojno, pa niso v nasprotju z Zakonom o visokem
šolstvu.
361. člen
Članice univerze so dolžne svoje splošne akte iz drugega
odstavka prejšnjega člena uskladiti s tem Statutom v šestih mesecih od
uveljavitve tega Statuta.
362. člen
Volitve v organe univerze in članic univerze se opravijo
najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega Statuta.
Ne glede na določila tega Statuta je pri prvih volitvah rok
za kandidiranje kandidatov v organe univerze 14 dni po sprejemu Statuta.
Pri prvih volitvah rektorja univerze imenuje komisijo iz 291.
člena tega Statuta svet univerze. Komisija pripravi poročilo in seznam
predlaganih kandidatov za rektorja univerze do 10. 7. 1995.
363. člen
Organi univerze in članic univerze, voljeni oziroma imenovani
po dosedaj veljavnih statutih, delujejo oziroma opravljajo svojo funkcijo do
izvolitve oziroma imenovanja novih.
364. člen
Sistem finančnega poslovanja univerze in članic skladno z
določbami tega statuta se uveljavi s 1. 1. 1996.
2. Prehodne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev
Statuta UM z dne 7. 4. 1999 s popravkom 18. 6. 1999
365. člen
Prodekani, ki so bili imenovani iz vrst študentov po
dosedanjih določilih Statuta, opravljajo to funkcijo do konca svojega mandata
oziroma študentskega statusa.
366. člen
Za evidentiranje poteka študija ima študent indeks. Ta
določba preneha veljati, ko se dogradi informacijski sistem univerze.
Informacijski sistem univerze se vzpostavi najkasneje s študijskim letom
1999/2000.
367. člen
Pooblasti se Statutarna komisija Univerze v Mariboru, da na
osnovi besedila Statuta Univerze v Mariboru in njegovih sprememb in dopolnitev
izdela prečiščeno besedilo statuta Univerze v Mariboru.
V prečiščenem besedilu Statuta Univerze v Mariboru se
upoštevajo tudi spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru z dne 7. 4.
1999 s popravkom 18. 6. 1999.
368. člen
Spremembe glede sestave Senata z novimi člani se uveljavijo
takoj za preostanek mandatne dobe.
Spremembe glede Upravnega odbora pa začnejo veljati s potekom
mandata sedanjim članom Upravnega odbora.
369. člen
Strokovni svet Univerzitetne knjižnice Maribor in njegova
delovna telesa se konstituirajo v enem mesecu po uveljavitvi teh sprememb in
dopolnitev statuta. Ravnateljica Univerzitetne knjižnice opravlja svojo
funkcijo do izteka svojega mandata.
3. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Sprememb in
dopolnitev Statuta UM z dne 21. 6. 2000
370. člen
Določbe tega statuta o položaju državljanov članic Evropske
unije se pričnejo uporabljati z dnem, ko bo RS postala polnopravna članica
Evropske unije.
371. člen
V času do sprejema nacionalnega programa spadajo med javna
sredstva univerze tista sredstva, ki jih pridobi univerza oziroma njene članice
iz proračuna RS za opravljanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne
dejavnosti univerze in njenih članic. Za ostala sredstva, ki jih pridobivajo
univerza in njene članice, pa se šteje, da so sredstva pridobljena na trgu, ki
spadajo med dejavnosti iz 14. člena in drugega odstavka 17. člena tega Statuta.
Ta določba se uporablja do sprejetja nacionalnega programa.
372. člen
Do sprejema akta iz šestega odstavka 143. člena je mentor
kandidatov za pridobitev doktorata znanosti lahko visokošolski učitelj, ki je
znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline in če s svojo
znanstveno aktivnostjo dosega najmanj polovico pogojev, ki se zahtevajo za
izvolitev v izrednega profesorja.
373. člen
Volitve in imenovanja v Upravni odbor univerze ter volitve in
oblikovanje poslovodnih odborov članic univerze se opravijo najkasneje v treh
mesecih po uveljavitvi tega statuta na način, da se navedeni organi
konstituirajo najkasneje do 15. 10. 2000.
374. člen
Akademski zbori članic univerze in akademski zbor univerze se
oblikujejo oziroma izvolijo takoj po uveljavitvi tega statuta, vendar
najkasneje v štirih mesecih od uveljavitve tega statuta.
Drugi organi univerze (senati članic univerze, Senat
univerze, komisije, strokovni sveti drugih članic in drugi organi) se
oblikujejo skladno s tem Statutom najkasneje do 24. 12. 2000.
375. člen
Dosedanji člani Senatov (Senata univerze in Senatov članic)
so člani senatov do izteka njihovega mandata.
Skladno s tem statutom se senati oblikujejo oziroma
preoblikujejo na način, da pristojni Študentski sveti dodatno izvolijo sedmino
novih članov, ki imajo status študenta, ne glede na število članov Senata, ki
jih določa ta Statut.
Izhodišča za določitev števila študentov, ki se volijo v
senat, je sedanje število članov senata.
Za naslednje volitve v senate po izteku mandatov sedanjim
članom senatov se število članov Senatov uskladi s številom, ki ga določa ta
Statut.
376. člen
Organi univerze in članic univerze, ki so voljeni oziroma
imenovani po do sedaj veljavnih statutih, delujejo oziroma opravljajo svojo
funkcijo do izvolitve oziroma imenovanja ter oblikovanja novih skladno s tem
Statutom.
377. člen
Sistem finančnega poslovanja univerze in članic z
vključitvijo Univerzitetne knjižnice Maribor in Študentskih domov Maribor, kot
drugih članic univerze, se skladno z določbami tega statuta reorganizira v roku
treh mesecev od njegove uveljavitve, vendar najkasneje s 1. 1. 2001.
378. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta stopijo v veljavo
petnajsti dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
Te Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru se
objavijo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije po pridobitvi soglasja Vlade
RS k spremembam in dopolnitvam dejavnosti njenih članic. Dopolnitev dejavnosti
in njenih članic stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Priloga k Statutu Univerze v Mariboru se bo objavila v
Obvestilih Univerze v Mariboru, ko bo podano soglasje ustanovitelja. Do
pridobitve soglasja velja priloga, objavljena v Obvestilih 1/2000.
4. Prehodne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev
Statuta UM z dne 9. 10. 2004
379. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v
Mariboru se Senat univerze v Mariboru preoblikuje v roku šestih mesecev, tako
da Študentski svet univerze v Mariboru izvoli svoje predstavnike v Senat
univerze v Mariboru. Volitve in imenovanje v Senat univerze dveh članov iz vrst
visokošolskih učiteljev Fakultete za logistiko se izpeljejo v šestih mesecih po
izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za logistiko.
Skladno s temi Spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v
Mariboru se spremeni sestava Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru tako,
da se po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za logistiko poveča za
predstavnika Fakultete za logistiko.
Upravni odbor univerze v tej sestavi deluje do poteka
mandata. Za naslednje volitve v Upravni odbor univerze po izteku mandatov
sedanjim članom se sestava Upravnega odbora Univerze uskladi z določbami teh
sprememb in dopolnitev Statuta.
380. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v
Mariboru morajo članice Univerze preoblikovati organe članic univerze v roku
šestih mesecev, tako da zagotovijo ustrezno zastopanost študentov v organih
članic univerze.
381. člen
Pri rektorju univerze, prorektorjih univerze, dekanih in prodekanih
članic, ki so bili izvoljeni na podlagi določb Statuta Univerze v Mariboru
(Uradni list RS, št. 19/01), se za postopek razrešitve uporabljajo pogoji, ki
so veljavi ob postopku izvolitve.
382. člen
Volitve organov Fakultete za logistiko se opravijo najkasneje
v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v
Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave za sodelovanje pri
izvedbi univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov in izpolnjujejo
vse pogoje za izvolitev v organe Fakultete za logistiko, razen pogoja delovnega
razmerja.
Organi Fakultete za logistiko iz prejšnjega odstavka se
oblikujejo za mandatno dobo enega leta oziroma do izvedbe vpisa študentov na
Fakulteto za logistiko in se preoblikujejo po preteku mandata. Prve volitve
dekana in senata članice razpiše predsednik akademskega zbora Fakultete za
logistiko.
Senat Fakultete za logistiko se za mandatno dobo enega leta
oziroma do izvedbe vpisa študentov na Fakulteto za logistiko oblikuje tako, da
je sestavljen iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev. Dekan je
član Senata Fakultete za logistiko po svojem položaju. Senat ima skupaj z
dekanom 10 članov.
Za zagotovitev enakopravne in ustrezne zastopanosti
znanstvenih disciplin in strokovnih ter študijskih področij članice se
znanstvene discipline združujejo v naslednje programske celote, ki pomenijo
volilne enote, in sicer v:
-
1. volilni enoti – kvantitativne metode in informatika v logistiko – se
volita 2 člana Senata,
-
2. volilni enoti – uprava in pravo v logistiki – se volijo 3 člani
Senata,
-
3. volilni enoti – organizacija in ekonomika v logistiki – se voli 1
član Senata,
-
4. volilni enoti – tehnika in tehnologija v logistiki – se volita 2
člana Senata,
-
5. volilni enoti – splošno področje v logistiki – se voli 1 član Senata.
V posamezni volilni enoti lahko kandidirajo samo člani
akademskega zbora članice, ki spadajo v programsko celoto posamezne volilne
enote, voli pa jih celotni Akademski zbor Fakultete za logistiko.
Fakulteta za logistiko lahko predlaga svoje člane v organe
Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto
za logistiko.
383. člen
Študentski svet novoustanovljene članice univerze se oblikuje
v roku šestih mesecev po izvedbi vpisa študentov na novoustanovljeno članico
univerze. Študentski svet članice univerze se oblikuje v prvem letu izvedbe
študijskega procesa iz predsednika prvega letnika in štirih članov prvega
letnika, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov, v drugem letu se oblikuje iz predsednika
prvega in drugega letnika in treh članov prvega ter treh članov drugega
letnika, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov, v tretjem letu se oblikuje iz
predsednika prvega, drugega in tretjega letnika in dveh članov prvega, dveh
članov drugega ter dveh članov tretjega letnika, ki ga ti izvolijo izmed svojih
članov.
Mandatna doba članov Študentskega sveta članice univerze in
mandatna doba študentov, ki jih voli ali imenuje Študentski svet članice, traja
eno leto, če ta Statut ne določa drugače.
Prodekan študent je član Študentskega sveta po svojem
položaju.
384. člen
Univerza postopoma opušča dosedanje študijske programe.
Zadnji vpis po teh študijskih programih bo možen v študijskem letu 2008/09.
Študenti se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali ob
vpisu, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.
Študenti, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi
postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po
študijskih programih, v katere so se vpisovali, nadaljujejo in končajo študij
po novih študijskih programih, ki jih določa 58.a člen tega Statuta in Zakon o
visokem šolstvu.
385. člen
Z dnem uveljavitve Zakona o priznavanju in vrednotenju
izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04 – ZPVI) prenehajo veljati določila
170. in 171. člena tega Statuta, ki se uporabljajo do začetka uporabe
navedenega zakona.
386. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati naslednji dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
387. člen
Statutarna komisija Univerze izdela predlog uradnega
prečiščenega besedila Statuta Univerze v Mariboru, ki se sprejme v enakem
besedilu na seji Senata Univerze v Mariboru in Upravnega odbora Univerze v
Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po
objavi.
5. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Sprememb in
dopolnitev Statuta UM z dne 11. 7. 2006
388. člen
Dodatna študijska področja in primeroma našteti študiji,
navedeni v 12. členu tega Statuta, se uveljavijo na osnovi soglasja
ustanovitelja.
389. člen
Upravni odbor Univerze v tej sestavi deluje do poteka
mandata. Za naslednje volitve v Upravni odbor Univerze po izteku mandatov
sedanjim članom se sestava Upravnega odbora Univerze uskladi z določbami teh
sprememb in dopolnitev Statuta. Uskladitev se lahko opravi v primeru
ustanovitve nove članice tudi z razpisom.
390. člen
Komisija za sistemizacijo in organizacijo se oblikuje na novo
najkasneje v šestih mesecih od sprejetja teh sprememb in dopolnitev Statuta.
391. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v
Mariboru se Strokovni svet druge članice preoblikuje v roku najkasneje šestih
mesecev tako, da delavci izvolijo svoje predstavnike in Študentski svet
stanovalcev študentskih domov ter Študentski svet Univerze v Mariboru izvolijo
svoje predstavnike v Strokovna sveta drugih članic.
392. člen
V zadevah iz 5. člena tega Statuta univerza vstopi kot pravna
oseba v vse primere pred državnimi organi in sodišči.
393. člen
Sistemizacijo in organizacijo Fakultete za naravoslovje in
matematiko, Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete ne glede na druge
določbe tega Statuta določi rektor s sklepom, upoštevajoč dosedanji oddelčni
princip Pedagoške fakultete, dosedanjo veljavno sistemizacijo in organizacijo
ter dosedanje delovne obveznosti zaposlenih.
394. člen
Študenti, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2006/2007
vpisani na študijske programe, ki jih je oziroma bo razpisala dosedanja Pedagoška
fakulteta, se po opravljenem vpisu razdelijo med Fakulteto za naravoslovje in
matematiko, Filozofsko fakulteto in Pedagoško fakulteto po principu vpisa na
študijske programe, ki se skladno z elaborati za ustanovitev Fakultete za
naravoslovje in matematiko in Filozofske fakultete izvajajo na teh članicah.
395. člen
Študenti, ki bodo v študijskem letu 2006/2007 vpisani na
dvopredmetne študijske programe Pedagoške fakultete, Fakultete za naravoslovje
in matematiko ter Filozofske fakultete, ki jih izvajata dve ali več fakultet,
imajo ob vpisu možnost izbire matične fakultete.
Ti študenti imajo pravico voliti in sodelovati pri organih
vseh udeleženih članic pri izvedbi dvopredmetnega študijskega programa.
Posamezni študent ne more biti imenovan oziroma izvoljen kot prodekan na več
članicah hkrati. Posamezni študent ima na volitvah na nivoju univerze en glas,
skladno z načinom volitev.
396. člen
Akademski zbor Fakultete za naravoslovje in matematiko
sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski
sodelavci. Člani akademskega zbora, ki so v sestavi članice, so tisti, ki
zasedajo sistemizirano delovno mesto fakultete z ustrezno pogodbo po 63. členu
Zakona o visokem šolstvu. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi
predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov
akademskega zbora.
Akademski zbor fakultete se oblikuje po izvedbi volitev
predstavnikov študentov v akademski zbor s strani študentskega sveta članice.
Senat fakultete se oblikuje tako, da so zastopane naslednje
discipline:
-
matematika in računalništvo,
-
fizika,
-
kemija,
-
biologija,
-
tehnika.
Senat fakultete je sestavljen iz 10 članov iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 3
članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb
pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
397. člen
Akademski zbor Filozofske fakultete sestavljajo vsi
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Člani
akademskega zbora, ki so v sestavi članice, so tisti, ki zasedajo sistemizirano
delovno mesto fakultete z ustrezno pogodbo po 63. členu Zakona o visokem
šolstvu. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov
tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Akademski zbor fakultete se oblikuje po izvedbi volitev
predstavnikov študentov v akademski zbor s strani študentskega sveta članice.
Senat fakultete se oblikuje tako, da so zastopane naslednje
discipline:
-
zgodovina,
-
geografija,
-
sociologija,
-
filozofija,
-
slovanski jeziki in književnost,
-
germanisitka,
-
anglistiko in amerikanistiko,
-
madžarski jezik in književnost,
-
pedagogika, didaktika in psihologija.
Senat fakultete je sestavljen iz 9 članov iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 3
članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb
pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
398. člen
Akademski zbor Pedagoške fakultete sestavljajo vsi
visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Člani
akademskega zbora, ki so v sestavi članice, so tisti, ki zasedajo sistemizirano
delovno mesto fakultete z ustrezno pogodbo po 63. členu Zakona o visokem
šolstvu. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov
tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Akademski zbor fakultete se oblikuje po izvedbi volitev
predstavnikov študentov v akademski zbor s strani študentskega sveta članice.
Senat fakultete se oblikuje tako, da so zastopane naslednje
discipline:
-
razredni pouk,
-
predšolska vzgoja,
-
izobraževanje trenerjev izbrane športne panoge,
-
glasba,
-
likovna umetnost.
Senat fakultete je sestavljen iz 10 članov iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 3
članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb
pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
399. člen
Organi obstoječe Pedagoške fakultete delujejo v trenutni
sestavi do poteka mandata organov Pedagoške fakultete, razen senata in
akademskega zbora, ki delujeta v sedanji sestavi do oblikovanja senatov in
akademskih zborov Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete in Fakultete za
naravoslovje in matematiko.
Posameznik ne more biti imenovan oziroma izvoljen za dekana
oziroma prodekana na več članicah hkrati.
Razpise za volitve v organe članic Pedagoške fakultete,
Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko lahko razpiše
rektor, prav tako pa lahko sklicuje in vodi prve seje organov.
400. člen
Določila Statuta Univerze v Mariboru od 96. do 109. člena se
uporabljajo in veljajo do začetka veljave Pravilnika o preverjanju in
ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, ter za opravljanje izpitov
študentov, ki so ob začetku veljave Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju
znanja na Univerzi v Mariboru bili prijavljeni na izpit.
401. člen
Določbe Statuta Univerze v Mariboru, ki določajo pristojnosti
in naloge komisije za podelitev naslovov, priznanj in nagrad UM, se uporabljajo
neposredno do sprejetja sprememb in dopolnitev Pravilnika o podelitvi častnih
naslovov, priznanj in nagrad Univerze v Mariboru.
402. člen
Pri izvedbi volitev študentskih svetov članic, študentskih
svetov letnikov in študentskih svetov enot v študijskem letu 2006/2007 dobijo
novo izvoljeni študentski sveti članic, študentski sveti letnikov in študentski
sveti enot mandat do izteka 30. novembra 2007.
403. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
404. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru
sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze
v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po
objavi.
6. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Sprememb in
dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 10. 3. 2007
405. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v
Mariboru se organi Fakultete za zdravstvene vede oblikujejo v treh mesecih po
uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta.
Senat Fakultete za zdravstvene vede se oblikuje za mandatno
dobo štirih let tako, da so zastopane naslednje znanstvene discipline oziroma
strokovna področja:
-
medicina in fizioterapija,
-
zdravstvena nega,
-
družboslovne vede,
-
bioinformatika,
-
splošne vede.
Senat fakultete je sestavljen iz 9 članov iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, od katerih je dekan član po
funkciji, ter 3 članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb
pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
Ob razpisu postopka za imenovanje dekana Fakultete za
zdravstvene vede se ne glede na 331. člen upošteva, da nov mandat poteče 13. 7.
2011.
406. člen
Člani komisij in organov univerze, ki so bili izvoljeni,
imenovani ali predlagani s strani Visoke zdravstvene šole, obdržijo mandat do
poteka mandata organa oziroma komisije univerze.
407. člen
Razpise za volitve v organe Fakultete za zdravstvene vede lahko
razpiše rektor, prav tako pa lahko sklicuje in vodi prve seje organov.
408. člen
V celotnem besedilu statuta se izraz »strokovna praksa« in
»delovna praksa« zamenja z izrazom »praktično usposabljanje«.
409. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
410. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru
sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze
v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po
objavi.
7. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi sprememb in
dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 21. 7. 2007
411. člen
Oblikovanje organov Fakultete za energetiko se opravi
najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta
Univerze v Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave o
sodelovanju pri akreditaciji Fakultete za energetiko na Svetu RS za visoko
šolstvo in izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v organe Fakultete za
energetiko.
Senat Fakultete za energetiko se oblikuje za mandatno dobo
praviloma enega leta oziroma najdlje do 31. 12. 2008 tako, da so zastopane
naslednje znanstvene discipline oziroma strokovna področja:
-
hidroenergetika,
-
termoenergetika,
-
jedrska energetika,
-
splošne vede.
Senat fakultete je sestavljen iz 8 članov iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji, ter 3
članov iz vrst študentov. Slednje imenuje Študentski svet UM iz vrst študentov,
ki študirajo na študijskih smereh s področja energetike. Skupaj šteje Senat
Fakultete za energetiko 12 članov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb
pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
Tri člane poslovodnega odbora Fakultete za energetiko imenuje
rektor univerze na predlog dekana Fakultete za energetiko za mandatno dobo do
31. 12. 2008. Dekan in tajnik Fakultete za energetiko sta po svoji funkciji
člana poslovodnega odbora Fakultete za energetiko.
412. člen
Razpise za volitve v organe Fakultete za energetiko razpiše
rektor, prav tako pa sklicuje in praviloma vodi prve seje organov.
413. člen
Fakulteta za energetiko lahko predlaga svoje člane v organe
Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto
za energetiko.
414. člen
Določbe Statuta, ki se nanašajo samo na študijske programe,
potrjene pred 11. 6. 2004, se ne uporabljajo za študente, ki se vpišejo na
študijske programe, potrjene po tem datumu.
415. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
416. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru
sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze
v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po
objavi.
8. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi sprememb in
dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 19. 3. 2008
417. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
Določbe Statuta, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve
členov v 3. podpoglavju V. poglavja z naslovom – postopek habilitacij, stopijo
v veljavo s 1. 10. 2008 oziroma po sprejemu pravilnika, ki bo urejal postopek
izvolitev v naziv.
418. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru
sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze
v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po
objavi.
9. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi sprememb in
dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 18. 9. 2008
419. člen
Določbe Statuta, zapisane v 3. podpoglavju V. poglavja z
naslovom – Postopek habilitacij, stopijo v veljavo s 1. 1. 2009, do začetka
veljave teh določb, se uporabljajo določbe Statuta Univerze v Mariboru (Uradni
list RS, št. 65/07 – Statut UM UPB4).
420. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
421. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru
sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze
v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
10. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi sprememb in
dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 15. 4. 2009
422. člen
Oblikovanje organov Fakultete za turizem se opravi najkasneje
v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v
Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave o sodelovanju pri
akreditaciji Fakultete za turizem na Svetu RS za visoko šolstvo in izpolnjujejo
vse pogoje za izvolitev v organe Fakultete za turizem, razen pogoja delovnega
razmerja.
Senat Fakultete za turizem se oblikuje za mandatno dobo
praviloma enega leta oziroma najdlje do 31. 12. 2009 tako, da so zastopane
naslednje znanstvene discipline oziroma strokovna področja:
-
turistične vede,
-
splošne vede.
Senat fakultete je sestavljen iz 8 članov iz vrst
visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji, ter 3
članov iz vrst študentov. Slednje imenuje Študentski svet UM iz vrst študentov,
ki študirajo na študijskih smereh s področja turizma. Skupaj šteje senat
Fakultete za turizem 12 članov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb
pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
Tri člane poslovodnega odbora Fakultete za turizem imenuje
rektor univerze na predlog dekana Fakultete za turizem za mandatno dobo do 31.
12. 2009. Dekan in tajnik Fakultete za turizem sta po svoji funkciji člana
poslovodnega odbora Fakultete za turizem.
423. člen
Razpise za volitve v organe Fakultete za turizem razpiše
rektor, prav tako pa sklicuje in praviloma vodi prve seje organov.
424. člen
Fakulteta za turizem lahko predlaga svoje člane v organe
Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto
za turizem.
425. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru
začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru, razen
sprememb in dopolnitev 29. člena, ki se uporablja od 1. 1. 2009 ter določil 1.,
2., 3., 4., 26., 31., 32. in 33. člena sprememb in dopolnitev, ki se
uporabljajo od začetka veljave določil Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru.
426. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru
sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze
v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po
objavi ob upoštevanju 425. člena.
Rektor
Univerze v Mariboru
prof. dr. Ivan Rozman l.r.
Predsednik Upravnega odbora
Univerze v Mariboru
prof. dr. Mirko Pšunder l.r.
Priloga
dejavnosti k Statutu Univerze v Mariboru