Statut Skupnosti občin Slovenije

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Skupnosti občin Slovenije obsega:

-        Statut Skupnosti občin Slovenije (Uradni list RS, št. 17/11 z dne 11. 3. 2011),

-        Spremembe in dopolnitve Statuta Skupnosti občin Slovenije (Uradni list RS, št. 97/20 z dne 10. 7. 2020),

-        Spremembe in dopolnitve Statuta Skupnosti občin Slovenije (Uradni list RS, št. 144/22 z dne 18. 11. 2022).

STATUT

Skupnosti občin Slovenije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta statut določa ime in sedež skupnosti občin Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SOS); namen in naloge SOS; načela delovanja; način včlanjevanja in prenehanje članstva; organe, njihovo sestavo, delovno področje in medsebojna razmerja; financiranje in vključevanje v mednarodne organizacije samoupravnih lokalnih skupnosti in druge mednarodne organizacije.

2. člen

V besedilu dokumenta uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

3. člen

SOS je organizacija v katero se prostovoljno združujejo občine in mestne občine Slovenije ter druge organizacije, ki izkažejo za to ustrezen interes.

Pri delovanju in organiziranju SOS se upoštevajo regijska razpršenost občin, politična pripadnost vodstev občin, enakopravna zastopanost obeh spolov, velikost občin ter ostale, za občine pomembne posebne značilnosti.

4. člen

Skupnost občin Slovenije je pravni naslednik Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, ki je bila ustanovljena 19. 2. 1992.

V skladu z določili 86.a člena Zakona o lokalni samoupravi ima Skupnost občin Slovenije status reprezentativnega združenja, podeljenega z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, dne 13. 11. 2002.

5. člen

Ime združenja je: SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE. Skrajšano ime Skupnosti občin Slovenije je SOS. Sedež SOS je v Mariboru, Partizanska cesta 1, 2000 Maribor.

V mednarodnem delovanju se enakovredno uporablja ime SOS: ASSOCIATION OF MUNICIPALITIES AND TOWNS OF SLOVENIA.

6. člen

SOS je pravna oseba javnega prava, ki jo predstavlja predsednik SOS in zastopa generalni sekretar SOS.

7. člen

Skupščina SOS določi znak SOS s sklepom, s katerim določi tudi velikost, obliko in način uporabe znaka.

SOS ima pečat, ki je okrogle oblike, premera 30 mm. Pečat ima na zunanjem krogu besedilo Skupnost občin Slovenije, v sredini pa je znak SOS.

II. NAČELA DELOVANJA IN NALOGE SOS

8. člen

Načela delovanja SOS so zlasti:

-        povezovanje občin in drugih članic, ki temelji na prostovoljnosti ter skupnemu interesu za urejanje in opravljanje lokalnih zadev javnega pomena,

-        oblike delovanja in organiziranost SOS temeljijo na potrebah in interesih članic,

-        enakopravna zastopanost predstavnikov občin, regij in političnih strank v organih SOS,

-        delo SOS je javno.

9. člen

Naloge SOS so zlasti:

-        izmenjava izkušenj in krepitev lokalne samouprave na vseh ravneh, organiziranje razprav o aktualnih vprašanjih v zvezi z uresničevanjem lokalne samouprave,

-        organiziranje različnih oblik izobraževanja za potrebe članic,

-        organiziranje priprave strokovnih gradiv za potrebe članic,

-        obravnavanje zakonskih predpisov, ki se nanašajo na lokalno samoupravo in dajanje pobud državnemu zboru, državnemu svetu, vladi in ministrstvom,

-        uveljavljanje in zastopanje skupnih interesov lokalnih skupnosti v razmerju do državnih organov in mednarodnih organizacij,

-        modernizacija in racionalizacija dela občinskih organov, sodelovanje z organizacijami lokalnih in regionalnih skupnosti doma in v svetu,

-        oblikovanje skupnih razvojnih projektov

-        spodbujanje in pospeševanje medobčinskega sodelovanja doma in v tujini, informiranje članic in javnosti o aktivnostih SOS ter o aktualnostih s področja lokalne samouprave,

-        zastopanje interesov občin v pogajanjih za finančna sredstva, ki se namenijo v državnem proračunu za potrebe občin,

-        spremljanje in uveljavljanje položaja delavk/delavcev v občinskih upravah in zastopanje lokalnih skupnosti v postopkih sklepanja kolektivnih pogodb za zaposlene v občinskih upravnih in javnih službah in podpisuje kolektivne pogodbe od občine v imenu občin,

-        po pooblastilu izvajanje skupnih javnih naročil za članice in pripravljanje strokovnih podlag za izvajanje javnega naročanja,

-        pospeševanje in organiziranje informacijskih procesov za potrebe članic in opravljanje drugih nalog v skladu z odločitvami organov SOS,

-        drugo.

III. ČLANSTVO V SOS, PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANIC

10. člen

Članstvo v SOS je prostovoljno. Članice SOS so lahko:

-        redne

-        izredne in

-        častne članice.

Redne članice so lahko vse slovenske občine. Članstvo se pridobi na podlagi odločitve občinskega oziroma mestnega sveta in podpisane ter žigosane pristopne izjave.

Izredne članice SOS so javni zavodi, javna podjetja, združenja, ki delujejo v javnem interesu in druge osebe javnega prava. Članstvo se pridobi na podlagi pisne pristopne izjave, opremljene s podpisom in žigom, ki jo sprejme za to pristojen organ izredne članice.

Častni člani so osebe, ki so v preteklosti odločilno doprinesle k razvoju SOS. Častnega člana imenuje skupščina SOS, na predlog predsedstva.

Članico predstavlja in zastopa zakoniti zastopnik članice. Zakoniti zastopnik lahko za zastopanje in predstavljanje članice v organih SOS pooblasti drugega predstavnika iz matične občine. Pooblastilo mora biti pisno. Pooblastilo je lahko splošno ali posebno za zastopanje in predstavljanje članice na posamezni seji.

11. člen

Članstvo v SOS preneha:

-        s prenehanjem članice,

-        z izstopom,

-        z izključitvijo.

Članica lahko izstopi iz SOS ob koncu koledarskega leta. Sklep o izstopu sprejme občinski ali mestni svet in ga posreduje na sekretariat SOS. Izstopna izjava mora biti pisna in dana najmanj 6 mesecev pred koncem koledarskega leta. Izstopajoča članica mora v celoti poravnati svoje obveznosti za tekoče leto in tudi po izstopu nosi tiste obveznosti, ki jih je sprejela in so nastale v času članstva v SOS. Z izstopom članica izgubi vse pravice do premoženja SOS.

Članica je izključena iz SOS, če najmanj leto dni ne poravnava svojih obveznosti v SOS. O izključitvi odloča skupščina na predlog predsedstva. Izključena članica je dolžna poravnati vse svoje obveznosti.

12. člen

Pravice rednih članic SOS so:

-        njihovi predstavniki lahko volijo in so izvoljeni v organe SOS,

-        dajejo pobude in predloge v zvezi z delovanjem SOS,

-        sprejemajo program in materialno-finančno poslovanje ter so seznanjene poslovanjem SOS,

-        podajajo vprašanja, ki se nanašajo na delovanje SOS in nanje dobijo odgovor,

-        sodelujejo v vseh oblikah delovanja SOS,

-        imajo v organih in skupinah SOS enakovreden glas.

Pravice izrednih članic so:

-        organizirajo lahko svoje delovne skupine in druge organizacijske oblike ter problemske konference in druge oblike izražanja mnenj v okviru SOS,

-        sodelujejo pri delu skupščine in drugih organov SOS, kadar ti obravnavajo področja iz njihovega delovanja, vendar nimajo pravice glasovanja,

-        dajejo pripombe in predloge do katerih se mora opredeliti predsedstvo in glavni odbor SOS,

-        so vključene v različne oblike delovanja SOS,

-        so redno obveščane o delovanju skupnosti ter z lokalno ravnjo povezanih institucij imajo pravico do storitev, ki jih nudi sekretariat SOS.

Pravice častnih članov so:

-        sodelujejo pri različnih aktivnostih SOS,

-        povabljeni so k delu organov, kadar ti sprejemajo za SOS pomembne strateške odločitve, vendar nimajo pravice glasovanja.

13. člen

Obveznosti članic SOS so, da:

-        spoštuje pravila SOS določena s tem statutom,

-        odgovorno izvršuje skupaj sprejete obveznosti,

-        s svojim delom prispevajo k ugledu SOS,

-        redno plačuje članarino in druge obveznosti do SOS.

Častni člani ne plačujejo članarine.

Predsedstvo SOS lahko določi višino članarine za izredne članice s pravilnikom.

IV. ORGANIZACIJA IN SESTAVA SOS

14. člen

Delovanje SOS je organizirano v treh sekcijah, ki so:

-        sekcija mestnih občin,

-        sekcija občin s sedeži upravnih enot,

-        sekcija ostalih občin.

15. člen

Sekcije občin lahko delujejo samostojno in obravnavajo zadeve iz pristojnosti SOS, ki zadevajo interese občin članic sekcije.

Redna članica je lahko vključena v samo eno sekcijo.

V. SESTAVA IN ORGANI SOS

16. člen

Organi SOS so:

-        skupščina,

-        (črtana),

-        predsedstvo sekcije,

-        predsedstvo,

-        glavni odbor,

-        nadzorni odbor.

V organe so lahko izvoljeni župani občin članic. Izvoljeni so za mandatno obdobje štirih let v volilnem obdobju. Mandati pripadajo občini in ne izvoljenemu zakonitemu zastopniku občine članice razen za predsednike in podpredsednike sekcij v zadnjih 6 mesecih štiriletnega mandatnega obdobja predsedstva, ko ta sekcija predseduje SOS.

16.a člen

Volitve v organe SOS so praviloma tajne, imenovanja opravijo organi z javnim glasovanjem.

Kandidatne liste za kolektivne organe in nosilce individualnih funkcij SOS morajo biti oblikovane tako, da zagotovijo ustrezno zastopanost:

-        vseh območij države,

-        občin in mest,

-        obeh spolov,

-        političnih strank.

Predsedstvo SOS lahko z namenom zagotovitve ustrezne zastopanosti iz zgoraj naštetih kriterijev kandidatne liste za kolektivne organe ter nosilce individualnih funkcij SOS zapre in jih kot takšne posreduje skupščini SOS.

Postopek volitev se podrobneje uredi v poslovniku skupščine.

17. člen

Organi SOS delajo in odločajo na sejah.

V kolikor ni drugače določeno morajo biti seje organov SOS sklicane vsaj teden dni pred dogodkom s pisnim povabilom ter oblikovanim dnevnim redom.

V kolikor ni drugače določeno, organi veljavno odločajo, če se seje udeleži vsaj polovica njihovih članov. Odločitve sprejemajo z večino glasov navzočih članov, razen če ni določena drugačna večina.

O seji se vodi zapisnik. Za namene priprave zapisnika se seje lahko zvočno snemajo. Zvočni posnetek se hrani do potrditve zapisnika.

Po potrebi lahko seje organov potekajo dopisno in na daljavo z uporabo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije.

VI. SKUPŠČINA

18. člen

Skupščina je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in obveznosti SOS.

Skupščino sestavljajo zastopniki rednih članic SOS.

19. člen

Skupščina SOS:

-        sprejema statut in spremembe statuta ter druge akte SOS,

-        sprejema delovni program,

-        sprejema finančni načrt in zaključni račun,

-        voli in razrešuje člane nadzornega odbora,

-        odloča o višini članarine in drugih obveznostih članic,

-        sprejema skupna stališča, kadar gre za interese, ki zadevajo vse članice.

Skupščina dela na sejah, ki so javne.

Seje skupščine sklicuje predsednik SOS na osnovi sklepa predsedstva, glavnega odbora, po zahtevi predsedstva sekcije ali na osnovi zahteve najmanj petine vseh rednih članic SOS.

Seja skupščine mora biti sklicana in opravljena najmanj enkrat letno.

Skupščina se mora sestati najkasneje v 6 mesecih po izvedbi rednih lokalnih volitev in na novo, v skladu z določili tega statuta opraviti konstituiranje organov SOS.

20. člen

Skupščina se skliče s pisnim vabilom, na katerem mora biti naveden dnevni red in priloženo gradivo, najmanj 14 dni pred zasedanjem skupščine.

21. člen

Skupščina je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica predstavnikov vseh rednih članic SOS. Če na skupščini ob uri sklica ni navzočih več kot polovica predstavnikov rednih članic, skupščina veljavno odloča, če je pol ure po uri sklica prisotnih najmanj četrtina predstavnikov občin članic.

Skupščina sprejema odločitve z večino glasov navzočih predstavnikov občin in z javnim glasovanjem. Statut in spremembe statuta sprejema z večino glasov vseh članic. Volitve so praviloma tajne, razen če skupščina z večino glasov prisotnih rednih članic odloči drugače.

VII. PREDSEDSTVO SEKCIJE SOS

22. člen

Redne članice znotraj posamezne sekcije z večino glasov prisotnih članic izvolijo predsednika, podpredsednika in 8 članov predsedstva sekcije.

Predsedstvo sekcije mestnih občin šteje toliko članov kot je mestnih občin in te izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.

22.a člen

Če v zadnjih 6 mesecih štiriletnega mandata predsedniku in podpredsedniku sekcije, ki predseduje SOS predčasno preneha mandat, se predsedovanje SOS prenese na sekcijo, kateri mandat ni predčasno zaključen. Prenos se opravi s sklepom predsedstva.

23. člen

Predsedstvo sekcije organizira delo, sprejema stališča, ki zadevajo interese članic vključenih v sekcijo, pripravlja predloge za obravnavo na predsedstvu ter na glavnem odboru in skupščini SOS, kadar gre za zadeve, ki zadevajo interese vseh članic.

Predsedstvo sekcije lahko samostojno obravnava vprašanja, ki se nanašajo na svoje članice in pri teh vprašanjih tudi samostojno zastopa interese članic pred državnimi in drugimi organi.

Sekcije lahko sprejmejo svoj program dela, ki mora biti usklajen s programom dela SOS. Predsedstvo sekcije lahko za obravnavo pomembnih vprašanj skliče sestanek vseh članov sekcije skupine.

Predsednik sekcije sklicuje seje sekcije in je po funkciji član predsedstva in glavnega odbora SOS.

VIII. PREDSEDSTVO IN PREDSEDNIK SOS

24. člen

Predsedstvo vodi in usklajuje predsednik SOS.

Predsedstvo usklajuje delo SOS in opravlja naloge med dvema zasedanjema skupščine.

25. člen

Predsedstvo sestavljajo:

-        predsedniki in podpredsedniki sekcij občin,

-        člani predsedstva sekcij vseh treh skupin občin.

Predsedujoči mora sklicati predsedstvo najmanj štirikrat letno.

Naloge predsedstva:

-        imenuje predsednika SOS,

-        obravnava finančni načrt in finančno poročilo ter poročilo Nadzornega odbora,

-        obravnava poročilo o opravljenem delu in načrt dela,

-        skrbi za izpolnjevanje programa in sklepov skupščine,

-        vodi in usklajuje priprave gradiva za seje skupščin,

-        daje pobude za organizacijo posvetovanj o aktualnih vprašanjih z delovnega področja SOS,

-        obravnava zakone in druge akte, ki posegajo v pravice in obveznosti članic, ter zavzema do njih stališča,

-        po potrebi organizira projektne skupine oziroma delovne skupine za strokovno proučitev, določenih vprašanj lokalne samouprave,

-        opravlja druge naloge med dvema zasedanjema skupščine,

-        sprejema akte SOS in njihove spremembe ter dopolnitve,

-        odloča o članstvu v mednarodnih organizacijah,

-        predlaga skupščini kandidatne liste za volitve predsednikov in podpredsednikov ter člane sekcij občin ter nadzorni odbor,

-        na podlagi predhodno opravljenega evidentiranja kandidatov predlaga kandidate za člane v mednarodnih organizacijah in delegacijah,

-        imenuje in razrešuje generalnega sekretarja,

-        pripravlja predloge za častne člane SOS.

26. člen

Predsednik predstavlja SOS.

Predsednika imenuje predsedstvo. Funkcijo predsednika SOS si v skladu z vrstnim redom, ki ga določi predsedstvo v enakih časovnih obdobjih znotraj štiriletnega mandatnega obdobja delijo predsedniki sekcij SOS. Mandat predsednika se ne more ponoviti.

27. člen

Predsednik vodi seje skupščine, predsedstva ter glavnega odbora. Za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti lahko pooblasti predsednike, podpredsednike sekcij ali ostale člane predsedstva. V primeru predčasnega prenehanja mandata predsednika sekcije v času, ko ta sekcija predseduje SOS, opravlja funkcijo predsednika SOS do predsedovanja naslednje sekcije, podpredsednik iste sekcije.

28. člen

Delovna telesa

Predsedstvo SOS lahko kot svoja delovna telesa ustanovi komisije in delovne skupine, ki obravnavajo posamezna vprašanja iz področja delovanja SOS.

S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa predsedstvo opredeli njihovo sestavo in delovno področje.

Delovna telesa obravnavajo strokovna vprašanja iz svojega področja, pripravljajo strokovna gradiva in pripomočke za delo članic, organizirajo razne oblike izobraževanja za potrebe članic, organizirajo strokovne posvete s svojega delovnega področja, pripravljajo stališča, pripombe in predloge k predlogom zakonov in podzakonskih predpisov, pripravljajo gradiva za obravnavo na sejah glavnega odbora SOS, predsedstva SOS in skupščine SOS.

Stalni komisiji predsedstva sta:

-        Komisija za pravna in zakonodajna vprašanja, ki obravnava zakone in druge akte s področja lokalne samouprave in

-        Komisija za proračun in javne finance, ki analizira finančno stanje na področju lokalne samouprave in pripravlja izhodišča za pogajanja o primerni porabi.

Delovna telesa so sestavljena tako, da so v njih sorazmerno in uravnoteženo zastopane predstavnice in predstavniki vsake sekcije SOS. V skladu z izraženim interesom in soglasjem predsedstva so lahko člani delovnih teles tudi predstavniki posameznih znotraj SOS organiziranih interesnih skupin ali združenj.

IX. GLAVNI ODBOR SOS

29. člen

Glavni odbor je izvršilni organ SOS.

Glavni odbor sestavljajo:

-        predsedniki in podpredsedniki posameznih sekcij občin,

-        generalni sekretar.

Predsedniki posamezne sekcije občin lahko za sodelovanje v glavnem odboru pooblastijo člana predsedstva sekcije. Vsaka sekcija ima pri odločanju v glavnem odboru en glas.

30. člen

Glavni odbor opravlja naslednje naloge:

-        spremlja aktualne zadeve s področja delovanja SOS in se nanje odziva,

-        spremlja operativno izvajanje programa SOS,

-        obravnava in sprejema odločitve vezane na notranje delovanje SOS,

-        predstavlja SOS v odnosu do državnih organov in drugih organov o vprašanjih lokalne samouprave v primerih, ko ni mogoče sklicati predsedstva SOS,

-        skrbi za pretok informacij med članicami in organi SOS,

-        obravnava nanj naslovljene pobude organov SOS, organizacijskih oblik izrednih članic ali posamezne izredne članice,

-        opravlja druge naloge po tem statutu, drugih aktih in sklepih pristojnih organov.

Predsednik mora sklicati seje glavnega odbora enkrat mesečno ali po potrebi. Glavni odbor o obravnavanih zadevah odloča soglasno.

O delu se vodi zapisnik, ki ga redno prejemajo tudi člani predsedstva SOS.

X. NADZORNI ODBOR

31. člen

Nadzorni odbor nadzoruje materialno in finančno poslovanje SOS ter namenskost in smotrnost porabe finančnih sredstev. Finančno poslovanje SOS se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo finančno materialno poslovanje oseb javnega prava.

32. člen

Nadzorni odbor ima pet članov. Mandatna doba članov nadzornega odbora traja 4 leta. Nadzorni odbor voli skupščina izmed predstavnikov rednih članic v skupščini. Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlaga glavni odbor, predsedstvo, predsedstvo sekcij oziroma redne članice SOS.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti predsednik skupščine, člani predsedstva SOS, generalni sekretar, niti zaposleni v službi SOS.

33. člen

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.

34. člen

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

-        opravlja nadzor nad razpolaganjem s sredstvi SOS,

-        nadzoruje namenskost in smotrnost uporabe sredstev SOS,

-        nadzoruje finančno materialno poslovanje SOS,

-        enkrat letno obravnava zaključni račun in o ugotovitvah poroča skupščini,

-        sprejema poročila, priporočila in predloge, ki jih posreduje skupščina in predsedstvo v obravnavo in sprejem.

XI. FINANCIRANJE SOS

35. člen

Dohodki in izdatki SOS se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt za tekoče leto sprejme skupščina SOS na predlog predsedstva najkasneje do konca maja tekočega leta.

V finančnem načrtu SOS se posebej določijo prihodki od članarine, prihodki in odhodki za mednarodno dejavnost, prihodki in odhodki za posamezne dejavnosti SOS.

36. člen

Finančne in materialne listine podpisuje generalni sekretar.

Finančni viri SOS so:

-        članarine,

-        sredstva, ki se zagotavljajo v državnem proračunu,

-        sredstva, ki jih SOS pridobi na javnih razpisih,

-        sredstva, ki jih za izvajanje nalog SOS zagotovijo članice za določene namene,

-        sredstva od prodaje storitev (izobraževanje, skupni projekti, pravno svetovanje, izvajanje skupnega javnega naročanja itd.),

-        dotacije, donacije, sponzorstva in drugi viri.

Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt SOS sprejme skupščina zaključni račun finančnega načrta. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi dohodki in odhodki in predvidena in dosežena izvršitev finančnega načrta.

XII. SEKRETARIAT SOS

37. člen

Sekretariat je strokovna služba SOS, ki opravlja strokovno organizacijske, administrativno tehnične in druge naloge za SOS. Organizacija dela sekretariata se določi s pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme generalni sekretar in mora biti v skladu s sprejetim kadrovskim načrtom, ki ga sprejme skupščina SOS. Sekretariat neposredno vodi generalni sekretar.

O zaposlitvi v sekretariatu odloča generalni sekretar, če je sprejet pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Do sprejema teh aktov odloča o zaposlitvi novih javnih uslužbencev predsedstvo SOS.

38. člen

Generalni sekretar:

-        zastopa SOS,

-        skrbi za izvajanje programa SOS,

-        pripravlja in usklajuje pripravo gradiv za seje skupščine, predsedstva, predsedstev skupin občin (unije, zveze, skupnosti …),

-        pripravlja letni načrt in finančno poročilo,

-        vodi in koordinira delo sekretariata,

-        izvaja sklepe skupščine, predsedstva in predsedstva sekcij,

-        skrbi za zakonito, smotrno in racionalno razpolaganje s sredstvi SOS,

-        skrbi za pretok informacij med rednimi, in izrednimi članicami SOS,

-        skrbi za to, da je da je delovanje SOS v skladu z zakoni, statutom, drugimi akti SOS in sklepi skupščine, predsedstva in predsedstev skupin občin (unije, zveze, skupnosti …),

-        na podlagi sklepov skupščine in predsedstva podpisuje akte, ki jih sprejemajo organi SOS,

-        izvaja sklepe skupščine in predsedstva SOS,

-        v primeru, da organi sprejmejo sklep, ki ni zakonit je sekretar dolžan ta organ o tem obvestiti in predlagati ponovno glasovanje,

-        sklepa delovna razmerja z delavci sekretariata.

Generalnega sekretarja imenuje predsedstvo za dobo štirih let. Po izteku mandatne dobe je lahko ista oseba ponovno imenovana za generalnega sekretarja.

Za delovno pravni status generalnega sekretarja in zaposlenih v sekretariatu SOS se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za tajnice/tajnike občin in zaposlene v občinski upravi.

XIII. JAVNOST DELA

39. člen

Delo SOS je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov SOS, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil članicam in sredstvom javnega obveščanja, z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov in delovnih teles SOS, z izdajanjem posebnega glasila in na druge načine.

Predsednik in generalni sekretar SOS skrbita za obveščanje o delu SOS. Skupščina SOS, predsedstvo SOS in predsedstva sekcij lahko sklenejo, da se o seji izda uradno obvestilo ali organizira tiskovno konferenca.

40. člen

SOS izdaja svoje glasilo v katerem se objavljajo prispevki o delu SOS, o zadevah s področja lokalne samouprave in strokovni prispevki in članki, ki zadevajo interese članic. Odgovornega urednika glasila imenuje in razrešuje predsedstvo.

SOS ima svojo spletno stran, ki je dostopna vsem članicam.

XIV. NAGRADE IN PRIZNANJA SOS

41. člen

Za prizadevanja k razvoju in krepitvi lokalne samouprave in za dosežke na področju lokalne samouprave podeljuje SOS posameznikom, institucijam in podjetjem priznanja in nagrade v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme predsedstvo SOS.

XV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA

42. člen

O spremembah in dopolnitvah statuta odloča skupščina SOS.

Predlog za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsaka članica SOS in vsi organi SOS.

43. člen

Statut SOS, njegove spremembe in dopolnitve sprejme skupščina z večino glasov vseh predstavnikov.

Statut Skupnosti občin Slovenije (Uradni list RS, št. 17/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44. člen

Volitve in imenovanja organov po določilih tega statuta se izvedejo najkasneje v treh mesecih po začetku veljavnosti tega statuta.

Ne glede na določbe o trajanju mandatov se mandati članov organov SOS, imenovanih po rednih lokalnih volitvah 2006 leta podaljšajo za 180 dni po rednih lokalnih volitvah.

45. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut SOS, objavljen v Uradnem listu RS, št. 32/00, in dopolnitve in spremembe objavljene v 108/02 (45/03 popr.), 45/03, 92/03, 70/04, 74/05, 87/06, 107/08.

46. člen

Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Skupnosti občin Slovenije (Uradni list RS, št. 97/20) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

10. člen

Volitve in imenovanja v skladu z novim 16.a členom statuta se izvedejo na naslednjih volitvah po začetku veljavnosti tega statuta.

11. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Statuta Skupnosti občin Slovenije (Uradni list RS, št. 144/22) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

4. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.