Spremembe statuta Notarske zbornice Slovenije

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Notarske zbornice Slovenije obsega:

-        Statut Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 18/95 z dne 24. 3. 1995),

-        Spremembe in dopolnitve statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 66/96 z dne 22. 11. 1996),

-        Spremembe in dopolnitve statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 30/02 z dne 5. 4. 2002),

-        Spremembe statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 30/03 z dne 27. 3. 2003).

STATUT

Notarske zbornice Slovenije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Notarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je poklicna organizacija notarjev, ki skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata, zastopa interese notarjev in notarskih kandidatov ter opravlja druge z zakonom določene naloge.

2. člen

Člani zbornice so poleg notarjev obvezno tudi notarski kandidati.

3. člen

Zbornica je pravna oseba.

Zbornico zastopa njen predsednik.

V odsotnosti predsednika zbornice, zastopa zbornico podpredsednik zbornice.

4. člen

Sedež zbornice je v Ljubljani.

Pečat zbornice je okrogel z napisom: ”Notarska zbornica Slovenije, Ljubljana”.

Na sredini pečata je grb Republike Slovenije.

5. člen

Zbornica sodeluje z notarskimi zbornicami drugih držav in se povezuje v mednarodne organizacije notarjev.

II. NALOGE ZBORNICE

6. člen

Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter zastopa interese notarjev in notarskih kandidatov ter opravlja druge naloge določene z zakonom, statutom in drugimi akti zbornice.

Zbornica opravlja svoje naloge preko svojih organov.

III. ORGANI ZBORNICE

7. člen

Organi zbornice so:

1.      skupščina

2.      predsednik zbornice

3.      izvršni odbor

4.      nadzorni odbor

5.      disciplinski tožilec

6.      disciplinska komisija I. stopnje

7.      disciplinska komisija II. stopnje

8.      disciplinsko sodišče.

Skupščina zbornice

8. člen

Skupščina zbornice:

1.      sprejema statut ter njegove spremembe in dopolnitve;

2.      sprejema kodeks notarske etike;

3.      sprejema poslovnik o svojem delu;

4.      sprejema notarsko tarifo v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje;

5.      sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun;

6.      voli in razrešuje presednika zbornice; člane izvršnega in nadzornega odbora; disciplinskega tožilca in njegovega namestnika; predsednika in člane disciplinskih komisij I.in II. stopnje ter njihove namestnike; člane disciplinskega sodišča izmed notarjev in njihove namestnike ter člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev;

7.      imenuje in razrešuje člane komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;

8.      odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkih zbornice;

9.      obravnava poročilo o delu izvršilnega in nadzornega odbora;

10.   odloča o uporabi denarnih kazni;

11.   sprejema pravilnik o finančnem poslovanju, pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju ter obvezna navodila v zvezi s poslovanjem notarja;

12.   odloča o vstopu zbornice v mednarodne notarske organizacije;

13.   obravnava poročilo izvršnega odbora o delu zbornice v preteklem letu;

14.   opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi akti zbornice.

9. člen

Zasedanje skupščine je najmanj enkrat letno. Skupščino skliče predsednik zbornice.

Izvršni odbor ali predsednik zbornice lahko skliče skupščino po potrebi, mora pa jo sklicati, če to zahteva najmanj 20 notarjev. V tem primeru izvršni odbor skliče skupščino najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene zahteve za sklic skupščine.

Skupščina sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih notarjev.

Notarski kandidati sodelujejo pri delu skupščine brez pravice glasovanja.

Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica notarjev.

Sklic skupščine s predlogom dnevnega reda mora biti poslan članom skupščine najmanj 8 dni pred dnem, določenim za začetek dela skupščine. Sklicu mora biti predloženo gradivo za delo skupščine.

Glasovanje na skupščini je javno, če ni s tem statutom ali s poslovnikom o delu skupščine drugače določeno.

Skupščina uredi svoje poslovanje s poslovnikom.

10. člen

Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice.

Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik, dva člana in zapisnikar.

Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.

11. člen

Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika zbornice, člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora, disciplinskega tožilca in njegovega namestnika, predsednika in člane disciplinskih komisij in njihove namestnike, člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike ter predstavnika zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.

12. člen

Kandidacijski postopek vodi kandidacijska komisija, ki jo imenuje izvršni odbor zbornice.

Kandidacijska komisija ima predsednika in dva člana.

Kandidate predlagajo območni zbori notarjev.

Kandidacijska komisija najpozneje v 60 dneh pred volitvami obvesti območne zbore notarjev o začetku kandidacijskega postopka in jih pozove, naj ji najpozneje v roku 30 dni pošljejo predloge kandidatur.

Kandidacijska komisija sestavi liste kandidatov na podlagi vseh prejetih predlogov kandidatur.

Lista kandidatov za člane izvršnega odbora je sestavljena tako, da vsak območni zbor notarjev predlaga najmanj dva kandidata s sedežem notarske pisarne na področju posameznega območnega zbora, najmanj dva kandidata za člana izvršnega odbora pa predlaga tudi zbor notarskih kandidatov.

13. člen

Glasuje se z glasovnicami.

Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če je več kandidatov, ki pridejo v poštev za izvolitev, dobilo enako število glasov, se glasovanje za te kandidate ponovi.

Glasovnica ni veljavna, če ni izpolnjena, če je glasovalec glasoval za več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, ali če se iz nje ne da razbrati volje glasovalca.

Člane izvršnega odbora se izvoli tako, da je izvoljen tisti kandidat s področja posameznega zbora notarjev oziroma zbora notarskih kandidatov, ki je prejel največje število glasov izmed kandidatov posameznega območnega zbora.

Predsednik zbornice

14. člen

Predsednik zbornice je istočasno predsednik izvršnega odbora, podpredsednik pa član izvršnega odbora.

15. člen

Predsednik zbornice opravlja naslednje naloge:

1.      zastopa in predstavlja zbornico;

2.      izvršuje sklepe skupščine in izvršnega odbora;

3.      razrešuje nesoglasja in nesporazume med notarji ter notarji in notarskimi kandidati;

4.      skrbi za pravilno delovanje zbornice;

5.      postavlja začasnega namestnika notarja v primerih, ki jih določa zakon o notariatu;

6.      skrbi za ugled zbornice in verodostojnost notarskega dela;

7.      opravlja druge naloge določene z zakonom o notariatu, statutom in drugimi akti zbornice;

8.      sklepa pogodbe in druge pravne posle zbornice po predhodni odobritvi izvršnega odbora, samostojno pa do zneska , ki ga s sklepom določi izvršni odbor.

Predsednik zbornice sme v nujnih primerih opravljati naloge izvršnega odbora.

O opravljenih nalogah je dolžan najkasneje v 8 dneh obvestiti izvršni odbor, ki na prvi seji obravnava predsednikovo poročilo in o njem sprejme sklep.

16. člen

Če je predsednik zbornice odsoten ali zadržan ga nadomešča podpredsednik, v njegovi odsotnosti pa član izvršnega odbora, ki ga določi predsednik zbornice.

17. člen

Predsednika zbornice izvoli skupščina za tri leta in ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma.

Podpredsednik zbornice izvoli izvršni odbor izmed svojih članov za tri leta.

Izvršni odbor

18. člen

Izvršni odbor ima skupaj s predsednikom in podpredsednikom zbornice 12 članov.

Izvršni odbor sestavljajo izvoljeni predstavniki posameznih območnih zborov notarjev in zbora notarskih kandidatov, s tem, da Ljubljanski območni zbor notarjev in Mariborski območni zbor notarjev predlagata v izvolitev vsak po dva člana izvršnega odbora.

Člane izvršnega odbora izvoli skupščina za tri leta. Člani izvršnega odbora smejo biti izvoljeni v izvršni odbor največ dvakrat zaporedoma.

Član izvršnega odbora iz vrst notarskih kandidatov se izvoli le v primeru, če je v imenik notarskih kandidatov Notarske zbornice Slovenije vpisanih več kot 10 notarskih kandidatov.

19. člen

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

1.      pripravlja in sklicuje zasedanje skupščine;

2.      določa predlog statuta, tarife o nagrajevanju notarjev in drugih splošnih aktov zbornice;

3.      sprejema poslovnik o svojem delu, ki ga potrdi skupščina;

4.      izvršuje skupščinske sklepe;

5.      vodi imenik notarjev, notarskih kandidatov in notarskih pripravnikov;

6.      določa predlog finančnega načrta in sprejema zaključni račun zbornice;

7.      vodi finančno poslovanje in upravlja s sredstvi zbornice;

8.      določa predlog o višini članarine in drugih prispevkov zbornice;

9.      na zahtevo strank daje mnenje o pravilnosti zaračunane nagrade in se prizadeva za mirno rešitev spora med stranko in notarjem;

10.   obravnava problematiko poslovanja notarjev in druga vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in položaj notariata;

11.   voli in razrešuje podpredsednika zbornice ter imenuje in razrešuje člane komisij, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;

12.   sprejema programe strokovnega izobraževanja notarjev in notarskih kandidatov;

13.   v skladu z notarsko tarifo odloča o vrednosti točke in sprejema obvezna navodila za uporabo notarske tarife;

14.   predpiše program izbirnega usposabljanja diplomiranih pravnikov, ki opravljajo pripravništvo pri notarju za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit;

15.   obravnava pritožbe v zvezi z delom notarjev in notarskih kandidatov in predlaga uvedbo disciplinskega postopka;

16.   določa najnižjo zavarovalno vsoto, za katero so dolžni notarji zavarovati odgovornost za škodo za katero so strankam odgovorni po obligacijskih predpisih;

17.   oblikuje predlog za imenovanje notarjev in določi vrstni red predlaganih kandidatov;

18.   oblikuje predlog za spremembo števila notarskih mest;

19.   določa katere listine in knjige iz arhiva notarja, ki je bil razrešen, se vložijo v arhiv zbornice;

20.   odloča o sklenitvi delovnih razmerij in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice;

21.   odloča o sklenitvi drugih pogodb;

22.   zagotavlja pogoje za opravljanje pripravniške prakse pri notarjih;

23.   opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice.

20. člen

Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik zbornice po potrebi, najmanj pa enkrat na 3 mesece.

Seja je sklepčna, če je na seji navzočih najmanj 7 članov izvršnega odbora.

Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.

Predsednik zbornice je dolžan sklicati sejo izvršnega odbora na zahtevo najmanj 3 članov ali na zahtevo nadzornega odbora.

21. člen

Predsednik zbornice, podpredsednik ter člani drugih organov zbornice opravljajo svoje naloge brezplačno, upravičeni pa so do povračila potnih in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem nalog.

Višino povračil stroškov določi izvršni odbor s pravilnikom, ki ga potrdi skupščina.

22. člen

Izvršni odbor zbornice predloži do 31.marca v koledarskem letu ministru, pristojnemu za pravosodje, poročilo o delu za preteklo leto. S poročilom o delu se minister, pristojen za pravosodje seznani s problematiko notarske službe. Poročilo mora vsebovati tudi predloge potrebnih ukrepov za delovanje notarske službe.

Nadzorni odbor

23. člen

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli skupščina zbornice za 3 leta.

24. člen

Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice in o tem poroča izvršnemu odboru in skupščini.

Nadzorni odbor pregleda zaključni račun in sestavi poročilo za skupščino.

Disciplinski tožilec

25. člen

Disciplinskega tožilca in njegovega namestnika izvoli skupščina zbornice za 2 leti.

26. člen

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem.

Disciplinska komisija I. stopnje

27. člen

Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in člana disciplinske komisije in njihove namestnike izvoli skupščina iz vrst notarjev za dobo 2 let.

28. člen

Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti notarja, notarskega kandidata in notarskega pripravnika, razen v zadevah, v katerih je po zakonu pristojno odločati disciplinsko sodišče.

Disciplinska komisija II. stopnje

29. člen

Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.

Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika, člana in namestnike disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina iz vrst notarjev za 2 leti.

Disciplinsko sodišče

30. člen

Disciplinsko sodišče sestavljajo: dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije notarji ter njihovi namestniki.

Tri člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike izvoli skupščina zbornice za 2 leti.

31. člen

Disciplinsko sodišče odloča o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih kandidatov v disciplinskih zadevah, zaradi kršitev, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju.

Disciplinsko sodišče odloča v senatu petih članov. Predsednik senata je sodnik.

Območni zbori notarjev

32. člen

Območni zbori notarjev se oblikujejo za območja sodnih okrožij:

-        Ljubljanski območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Ljubljana,

-        Mariborski območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Maribor, Ptuj in Slovenj Gradec,

-        Celjski območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Celje,

-        Koprski območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Koper,

-        Gorenjski območni zbor notarjev za območja sodnega okrožja Kranj,

-        Pomurski območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Murska Sobota,

-        Novogoriški območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Nova Gorica,

-        Dolenjski območni zbor notarjev za območje sodnega okrožja Novo mesto, Krško.

33. člen

Območni zbor notarjev sestavljajo notarji z območja zbora ter notarski kandidati in notarski pripravniki, ki delajo pri njih.

Območni zbor notarjev lahko vodi kot predsednik član izvršnega odbora, ki je bil v izvršni odbor izvoljen z območja posameznega območnega zbora notarjev.

Notarski kandidati in notarski pripravniki sodelujejo pri delu območnega zbora notarjev brez pravice glasovanja.

Delo območnega zbora je urejeno s poslovnikom, ki ga potrdi izvršni odbor Notarske zbornice.

34. člen

Območni zbor notarjev:

1.      Obravnava problematiko dela notarjev in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje notariata, na skladen razvoj notariata, kakor tudi na položaj in materialne pogoje dela notarjev, notarskih kandidatov in notarskih pripravnikov na območju zbora, obvešča o teh vprašanjih izvršni odbor in skupščino zbornice ter jim daje predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.

2.      Predlaga kandidate za člane organov zbornice.

3.      Obravnava gradiva za skupščino zbornice.

4.      Daje v postopku za imenovanje notarjev mnenje o tem, ali ima kandidat, ki želi opravljati notarski poklic na območju zbora, primerne prostore in opremo, ki so potrebni za opravljanje notarskega poklica.

5.      Opravlja druge naloge, ki jih določi s svojimi pravili v okviru nalog zbornice.

Zbor notarskih kandidatov

35. člen

Pri Notarski zbornici se oblikuje zbor notarskih kandidatov, ki ga sestavljajo vsi notarski kandidati, ki so vpisani v imenik notarskih kandidatov.

Zbor lahko daje izvršnemu odboru in skupščini zbornice predloge in pobude za urejanje vprašanj, ki se tičejo dela in položaja notarskih kandidatov, kakor tudi vprašanj, ki se nanašajo na opravljanje notarske dejavnosti.

Zbor predlaga skupščini zbornice najmanj dva kandidata za člana izvršnega odbora iz vrst notarskih kandidatov. Izvoljeni član izvršnega odbora iz vrst notarskih kandidatov, vodi zbor notarskih kandidatov v času trajanja svojega mandata.

Zbor sprejme poslovnik o svojem delu, ki ga potrdi izvršni odbor zbornice.

IV. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

36. člen

Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica, so:

1.      če notar oziroma notarski kandidat pri opravljanju svojega poklica krši zakon, kodeks notarske etike, statut in druge splošne akte;

2.      če posluje v nasprotju z zakonom o notariatu, zlasti, če posluje v zadevah za opravljanje katerih nima zakonskih pooblastil ali če prekrši dolžnost varovanja poslovne tajnosti;

3.      če zaradi kršitev določb zakona o notariatu, notar sestavi nično oziroma neveljavno listino;

4.      če odmeri nagrado za notarsko storitev v nasprotju z veljavno tarifo o nagrajevanju notarjev in obveznimi navodili zbornice;

5.      če si pridobiva stranke z obljubo, da bo opravil notarsko storitev za manjšo nagrado, kot jo določa tarifa o nagrajevanju notarjev;

6.      če zastopa stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu ne sme prevzeti zastopanja;

7.      če sestavlja notarske listine v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na omočju, kjer ima sedež, pa nima statusa sodnega tolmača;

8.      če sodeluje z zakotnimi pisarji tako, da jim podpisuje njihove vloge oziroma jim daje nasvete in pravno pomoč;

9.      če sodeluje z odvetniki proti plačilu tako, da k odvetnikom napotuje stranke zaradi sestave zasebne listine;

10.   če ne izvrši odredb sodišča ali ne posluje v skladu z obveznimi navodili organov zbornice;

11.   če ne vodi poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja;

12.   če overi prevod listine, pa nima statusa sodnega tolmača;

13.   če notar neupravičeno odkloni opravo notarske storitve;

14.   če ne plačuje iz neopravičljivih razlogov redno članarine in drugih prispevkov zbornici;

15.   če ne izpolnjuje dolžnosti strokovnega izobraževanja;

16.   če se pri opravljanju notarskega poklica neprimerno ali žaljivo obnaša ali izraža;

17.   če neopravičeno odkloni opravljanje dela začasnega namestnika po sklepu predsednika zbornice;

18.   če neupravičeno zadržuje denar in vrednostne papirje, ki so mu bili predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu;

19.   če nevestno opravlja dolžnost začasnega namestnika notarja.

Disciplinski ukrepi

37. člen

V disciplinskem postopku proti notarju ali notarskemu kandidatu se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:

1.      pisni opomin;

2.      denarna kazen;

3.      odvzem pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju.

38. člen

Denarna kazen se sme izreči v znesku, ki ni manjši od 500 točk in ne večji od 10.000 točk po tarifi o nagrajevanju notarjev.

Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.

Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje notarjev.

39. člen

Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat se sme izreči za naslednje hujše kršitve pri opravljanju notariata:

1.      če notar neupravičeno več kot dvakrat zaporedoma v 3 mesecih odkloni opravljanje notarskih storitev v nasprotju z določbami zakona o notariatu;

2.      če notar za plačilo sodeluje z zakotnimi pisarji tako, da jim daje nasvete in pravno pomoč;

3.      če notar ne izvrši odredb sodišča in ne posluje v skladu z obveznimi navodili zbornice, pa zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;

4.      če notar posluje v nasprotju z določbami pravilnika o poslovanju notarja, pa zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;

5.      če ponavlja disciplinske kršitve, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica.

Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat se mora izreči v naslednjih primerih:

1.      če notar poleg notarskega poklica opravlja drugo plačano službo ali funkcijo ali opravlja posle, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata;

2.      če je notar pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata.

40. člen

Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da obdolženec v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica.

41. člen

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa težo kršitve in njene posledice, stopnjo odgovornosti, prejšnje delo in vedenje obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep.

Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje obdolženca.

Zastaranje

42. člen

Pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve.

Če je disciplinska kršitev obenem kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.

Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

43. člen

Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem.

Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakonika.

Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.

Disciplinski postopek

44. člen

Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje in pred disciplinskim sodiščem se uvede na zahtevo disciplinskega tožilca.

Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje obdolžencu s pozivom, da v roku 15 dni odgovori na navedbe v zahtevi.

Odgovor obdolženca pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje disciplinskemu tožilcu.

Če obdolženec v postavljenem roku ni odgovoril na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje obvesti o tem disciplinskega tožilca.

45. člen

Po prejemu odgovora obdolženca ali po preteku roka za odgovor, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi predhodno preiskavo in določi člana disciplinske komisije I. stopnje za opravo predhodne preiskave.

Po opravljeni predhodni preiskavi pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje spise disciplinskemu tožilcu. Ta lahko v 15 dneh po prejemu spisov spremeni ali dopolni zahtevo za uvedbo disciplinskeg postopka.

46. člen

Predsednik disciplinske komisije I. stopnje razpiše ustno obravnavo najkasneje v roku 30 dni po predhodno opravljeni preiskavi.

Če je po opravljeni predhodni preiskavi, disciplinski tožilec spremenil ali dopolnil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, se spremenjena zahteva pošlje obdolžencu z vabilom na ustno obravnavo v roku 8 dni pred dnevom obravnave.

47. člen

Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti obdolženca, če je bil obdolženec v redu vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil ali če je sporočil disciplinskemu senatu, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

48. člen

O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.

O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik disciplinskega sodišča.

O izločitvi disciplinskega tožilca odloča predsednik disciplinskega sodišča, o izločitvi predsednika disciplinskega sodišča odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Če je predsednik disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.

49. člen

Pravnomočna odločba disciplinske komisije se pošlje izvršilnemu odboru zbornice zaradi izvršitve in evidence ter v vednost ministru, pristojnemu za pravosodje.

Disciplinska evidenca se hrani trajno.

50. člen

V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom o notariatu in s tem statutom, smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.

Določbe tega statuta o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih kandidatov se smiselno uporabljajo tudi za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo pri notarju.

V. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE

51. člen

Prihodki zbornice so:

-        vpisnine, članarine in drugi prispevki notarjev;

-        denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper notarje in notarske kandidate;

-        darila in volila;

-        obresti in drugi prihodki.

Vpisnine, članarine in druge prispevke notarskih kandidatov plačuje notar, pri katerem je notarski kandidat zaposlen. (črtan)

52. člen

Finančno poslovanje zbornice ureja pravilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme skupščina zbornice.

Statut Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 18/95) vsebuje naslednjo končno določbo:

»VI. KONČNA DOLOČBA

49. člen

Ta statut se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.«.

Spremembe in dopolnitve statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, 66/96) preštevilčijo in spreminjajo 49. člen tako, da se glasi:

»53. člen

Mandat sedanjim organom Notarske zbornice traja do redne letne skupščine Notarske zbornice v letu 1997.

Do izvolitve novega izvršnega odbora na skupščini zbornice leta 1997, se število članov izvršnega odbora poveča za enega člana, ki se izvoli izmed notarskih kandidatov.«;

ter vsebujejo naslednjo končno določbo:

»12. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.«.

Spremembe in dopolnitve statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 30/02) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»2. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 30/03) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»4. člen

Te spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.