Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem
postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka obsega:
-
Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in
odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00 z dne 31. 3. 2000),
-
Uredbo spremembah in dopolnitvah Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo
imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku, in o strokovnem
izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 66/04 z dne 18. 6. 2004),
-
Uredbo spremembi in dopolnitvah Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo
imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku, in o strokovnem
izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17. 2. 2006).
UREDBA
o izobrazbi, ki jo morajo imeti
zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz
upravnega postopka
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa izobrazbo, ki jo morajo
imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter vsebino in obseg
strokovnega izpita v upravnem postopku.
Ta uredba velja za upravne in druge državne
organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih
stvareh, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali
pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.
Določbe te uredbe se ne uporabljajo, če
poseben zakon pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku ureja drugače.
2. člen
Pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh
in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje
posameznih dejanj v upravnem postopku se lahko da zaposlenemu z ustrezno
izobrazbo, določeno z zakonom, to uredbo in drugimi predpisi, ter opravljenim
strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
II. STOPNJA IN SMER IZOBRAZBE
3. člen
V enostavnih upravnih postopkih na prvi
stopnji lahko:
-
vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki
ima srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo;
-
odloča zaposleni, ki ima višjo strokovno
izobrazbo.
Za enostavni upravni postopek se šteje:
-
vodenje postopka in odločanje po 1., 2. in 3.
točki prvega odstavka v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 144. člena
zakona o splošnem upravnem postopku;
-
izdajanje odločb na predpisanih obrazcih;
-
vodenje postopka in odločanje v stvareh
manjšega pomena, ki niso povezane z ugotavljanjem dejanskega stanja v posebnem
ugotovitvenem postopku, z vrednotenjem in presojo dokazov ali z dokazovanjem s
pričami, izvedenci ali z ogledom.
Ne glede na določbo druge alinee prvega
odstavka tega člena lahko na prvi stopnji izdaja odločbe na predpisanih
obrazcih, oziroma izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po 179. členu
zakona o splošnem upravnem postopku, zaposleni, ki ima srednjo splošno ali
srednjo strokovno izobrazbo.
4. člen
V zahtevnih upravnih postopkih na prvi
stopnji lahko:
-
izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po
180. členu zakona o splošnem upravnem postopku ali vodi postopek pred izdajo
odločbe zaposleni, ki ima višjo strokovno izobrazbo;
-
odloča zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo.
Za zahteven upravni postopek se šteje
vodenje postopka in odločanje po 4. točki prvega odstavka v zvezi s drugim
odstavkom 144. člena, 211., 217., 219., 220. in 221. člena zakona o splošnem
upravnem postopku.
5. člen
V najzahtevnejših upravnih postopkih na
prvi stopnji (kot npr. lastninsko pravne zadeve, delovno pravne zadeve,
družinska razmerja, statusne zadeve ipd.) lahko:
-
vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki
ima najmanj visoko strokovno izobrazbo;
-
odloča zaposleni, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s
specializacijo ali magisterijem.
Za najzahtevnejši upravni postopek se
šteje:
-
odločanje v upravnih stvareh, ki temelji na
zahtevnem ugotavljanju dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku;
-
odločanje v upravnih stvareh, v katerih je
pristojni organ po zakonu ali po drugem predpisu upravičen stvar rešiti po
prostem preudarku;
-
odločanje o izrednih pravnih sredstvih.
6. člen
Kadar je za odločanje v upravni stvari
pristojen kolegijski organ, lahko vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi
pisno poročilo in predlog odločbe njegov član, ki ga določi sam organ.
Član kolegijskega organa, ki vodi postopek
do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe, mora glede na
zahtevnost upravnega postopka, izpolnjevati pogoje, določene v 4. ali 5. členu
te uredbe.
V primeru, da take osebe v kolegijskem
organu ni, vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog
odločbe pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje v prejšnjem odstavku določene
pogoje.
7. člen
V upravnih stvareh, v katerih odločajo
javne službe ali nosilci javnih pooblastil, mora imeti oseba, ki je pooblaščena
za odločanje oziroma za vodenje postopka do izdaje odločbe, najmanj takšno
izobrazbo, kot je opredeljeno v 3., 4. ali 5. členu te uredbe za vodenje
oziroma odločanje v upravnih stvareh na prvi stopnji, razen če ni z zakonom, s
katerim je bilo dano javno pooblastilo, drugače določeno.
8. člen
(črtan)
9. člen
Zaposleni, ki vodi upravni postopek na
drugi stopnji, mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo, tisti, ki odloča
na drugi stopnji, pa mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo pravne smeri.
10. člen
Posamezna dejanja upravne izvršbe lahko
opravlja zaposleni s srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo.
Sklepe, ki se nanašajo na dovolitev,
ustavitev in odložitev izvršbe, na izvršbo po drugih osebah, izvršbo s
prisilitvijo, zavarovanje izvršbe in zavarovanje izpolnitev obveznosti ter
zagotavljanje učinkovitosti izvršbe, lahko izdaja zaposleni, ki ima višji strokovno
izobrazbo.
10.a člen
Ne glede na ostale določbe drugega poglavja
te uredbe o stopnji izobrazbe za vodenje postopkov pred izdajo odločb in
odločanje lahko zaposleni, ki so bili v skladu s prehodnimi določbami Zakona o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) prevedeni v uradniške nazive,
čeprav niso izpolnjevali pogoja izobrazbe, ki je po materialnih določbah Zakona
o javnih uslužbencih določena za imenovanje v takšen naziv, vodijo postopek
pred izdajo odločbe in odločajo v tistih upravnih postopkih, ki bi jih lahko
vodili oziroma v njih odločali, če bi imeli najmanj takšno stopnjo izobrazbe,
kot je predpisana za imenovanje v takšen naziv.
III. STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA
11. člen
Strokovni izpit iz upravnega postopka (v nadaljnjem
besedilu: izpit) obsega določbe splošnega upravnega postopka ali splošnega in
posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba
neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku.
12. člen
Z izpitom se ugotovi, ali je zaposleni
sposoben za samostojno vodenje in odločanje v upravnem postopku na določenem
področju, na katerem upravni postopek vodi in v njem odloča.
13. člen
Vsebina in obseg izpita se določi v
odvisnosti od stopnje izobrazbe, in sicer za:
-
srednjo splošno in srednjo strokovno izobrazbo;
-
višjo in visoko strokovno ter univerzitetno
izobrazbo.
Zaposleni iz 10a. člena te uredbe lahko
vodijo postopke pred izdajo odločbe ali odločajo, če opravijo strokovni izpit
za takšno stopnjo izobrazbe kot je sicer predpisana za izobrazbo za imenovanje
v naziv, v katerega so bili prevedeni.
14. člen
Izpit obsega pisni in ustni del.
Naloga za pisni del izpita se nanaša na
vsebino dela delovnega mesta, na katerem zaposleni vodi ali odloča v upravnem
postopku. Pisna naloga je lahko sestava odločbe prve ali druge stopnje,
izdelava pritožbe ali drugega pravnega sredstva, opis določenega postopka na
podlagi podanega dejanskega stanja ipd.
Ustni del izpita obsega zagovor pisnega
dela izpita in znanje določb splošnega upravnega postopka ali splošnega in
posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih bo zaposleni
neposredno uporabljal pri vodenju ali odločanju v upravnem postopku.
15. člen
Minister, pristojen za upravo, določi,
glede na stopnjo izobrazbe, program strokovnega izpita, imenovanje (sestavo in
oblikovanje) izpitnih komisij, način prijave k izpitu, trajanje in način
opravljanja izpita in vodenje evidence o izpitih, izdajanje potrdil o izpitu,
plačilo izpitne komisije ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpita.
Program je podlaga za izdelavo podrobnejših
vsebin. Podrobnejše vsebine za izpit določi, glede na stopnjo izobrazbe,
minister, pristojen za upravo.
16. člen
(črtan)
17. člen
Izpita ne opravlja zaposleni, ki je opravil
strokovni izpit po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in
izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju.
Uredba o izobrazbi, ki jo morajo imeti
zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz
upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»IV. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
18. člen
Z uveljavitvijo zakona o splošnem upravnem
postopku se preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v
zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne
izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, določi kot strokovni izpit
iz upravnega postopka po zakonu o splošnem upravnem postopku.
19. člen
Izpita ne opravlja uradna oseba oziroma
inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za višjo in visoko strokovno ter
univerzitetno izobrazbo, katerega sestavni del je tudi upravni postopek,
oziroma zaposleni, ki je opravil preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja
v upravnem postopku po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in
izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju,
pred uveljavitvijo zakona o splošnem upravnem postopku.
Pooblastila za vodenje oziroma odločanje v
upravnem postopku, ki so bila zaposlenim izdana na podlagi zakona o
pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe
delavcev v državni upravi in pravosodju oziroma zakona o upravi (Uradni list
RS, št. 67/94), se štejejo kot veljavna pooblastila po zakonu o splošnem
upravnem postopku.
20. člen
Ne glede na določbo 9. člena te uredbe,
lahko zaposleni, ki ima na dan uveljavitve te uredbe univerzitetno izobrazbo
ostalih smeri in pooblastilo (za vodenje upravnega postopka in odločanje na
drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe organov prve stopnje), še naprej
opravlja takšna dela.
21. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha
veljati odredba o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti delavci za
opravljanje dejanj v upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 14/88), določbe
pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja (Uradni list
RS, št. 41/97), ki se nanašajo na preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja
v upravnem postopku, in tiste določbe uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave
(Uradni list RS, št. 24/98, 56/98), ki se nanašajo na stopnjo zahtevane
izobrazbe za posamezna delovna mesta, in so v nasprotju s to uredbo.
22. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem
postopku, in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 66/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o
izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem
postopku, in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 17/06) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Zaposleni iz 2. člena te uredbe morajo
opraviti izpit v roku šestih mesecev od uveljavitve te uredbe.
5. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.