Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib obsega:

-        Uredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 37/95 z dne 30. 6. 1995),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03 z dne 26. 5. 2003),

-        Uredbo o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljščica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 8/04 z dne 30. 1. 2004).

UREDBA

o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

(predmet in obseg koncesije)

S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji (v nadaljevanju: vodotoki) na naslednjih odsekih:

2. člen

(dejavnost koncesionarja)

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča zgoraj omenjene vodotoke izključno za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev in z njo povezanih dejavnosti.

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok Lokavšček izključno za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib, razen potočnih in jezerskih postrvi ter njunih medsebojnih križancev ali križancev le-teh z drugimi vrstami ter z njo povezanih dejavnosti.

3. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,

-        da je lastnik zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti in naprave ribogojnice,

-        da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.

Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

4. člen

(okoljevarstveni in drugi pogoji)

Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev še:

-        zagotovi ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,

-        zagotovi ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,

-        zagotovi ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,

-        zagotovi izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo prišlo do poslabšanja kakovosti površinskih voda in preprečevanja migracij vodnih živali,

-        zagotovi izvedbo objektov in naprav tako, da ne bodo vplivali na poslabšanje vodnega režima odtoka visokih voda,

-        zagotovi ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

-        zagotovi varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotovi, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,

-        zagotovi ekološko sprejemljivi pretok, v naravni strugi na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode vodotokov za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib (od odvzemnega objekta do izpusta),

-        zagotovi ukrepe, da bo predvideni poseg v vodotok ohranil obstoječe razmere v največji možni meri ali omogočil njihovo izboljšanje v smislu racionalne rabe naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,

-        zagotovi, da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,

-        zagotovi ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine,

-        upošteva urbanistične, arhitektonske in krajinske značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih upošteva tudi načela sonaravnega urejanja,

-        zagotovi javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,

-        zagotovi ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

-        zagotovi ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,

-        zagotovi ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,

-        zagotovi ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.

Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

5. člen

(stroški koncesionarja)

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

6. člen

(začetek in čas trajanja koncesije)

Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let.

Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

7. člen

(območje, na katero se koncesija nanaša)

Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med kotama zajema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.

8. člen

Koncesija se plačuje za vsako leto posebej v celotnem času trajanja koncesije.

Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za vzrejene vodne organizme imetniki koncesije pridobijo na trgu.

8.a člen

Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za rabo vode iz 1. člena te uredbe.

Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40:60 v korist občin.

Če je del vodnega telesa površinske vode, za katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem površine dela vodnega telesa.

8.b člen

Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi ocenjene letne količine vzrejenih salmonidnih vrst rib.

Letna količina vzrejenih salmonidnih vrst rib iz prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek osnove plačila za koncesijo za rabo vode in instaliranega pretoka vode za ribogojnico, izraženega v l/s, ki je s koncesijo dodeljen za vzrejo salmonidnih vrst rib.

Višina plačila za koncesijo je enaka 2% prodajne vrednosti letne količine vzrejenih vrst rib.

8.c člen

Osnova plačila za koncesijo je količina 100 kg šarenke (oncorhynchus mykiss) na 1 l/s instaliranega pretoka vode za ribogojnico.

Ceno osnove plačila za koncesijo določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto.

Cena osnove plačila za koncesijo se določi kot letna povprečna vrednost 100 kg šarenke, izračunana na podlagi statističnih podatkov o odkupni ceni salmonidnih vrst rib.

8.d člen

Koncesionarju se plačilo za koncesijo obračuna na podlagi cene osnove plačila za koncesijo in instaliranega pretoka vode za ribogojnico.

8.e člen

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

8.f člen

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun plačila za koncesijo v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za vzrejo salmonidnih vrst rib.

8.g člen

Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.

Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.

Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.

Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

8.h člen

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe cene osnove plačila za koncesijo.

8.i člen

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

9. člen

(pravice koncesionarja)

Koncesionar ima:

1.      pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka, ki je predmet koncesije.

2.      druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.

10. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.

11. člen

Razlogi in način prenehanja koncesije se določijo v koncesijski pogodbi skladno z zakonom o vodah.

12. člen

(črtan)

13. člen

(koncesijska pogodba)

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.

Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.

14. člen

(javni razpis)

Koncesija se zaradi lokacijske pogojenosti podeljuje brez javnega razpisa.

14.a člen

Koncesionar začne plačevati za koncesijo dve leti po začetku rabe vode za vzrejo salmonidnih vrst rib pod pogoji in na način iz te uredbe, vendar ne pred 1. julijem 2003.

14.b člen

Višino akontacije za plačilo koncesije v letu 2003 določi agencija po določbah te uredbe na podlagi podatkov o pravici za rabo vode, ki je bila s koncesijo pridobljena, in cene osnove plačila za koncesijo za to leto.

14.c člen

Ne glede na določbe drugega odstavka 8.c člena te uredbe je za leto 2003 cena osnove plačila za koncesijo 60.000 tolarjev za 100 kg šarenke.

Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 37/95) vsebuje naslednjo končno določbo:

»15. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Hotoveljšica, Temenica, Briški potok, Brestrniški potok, Polskava, Ločnica in Hudičev graben, Trnavca, Blanščica, Petrovbrška grapa, Mišca, Bistrica, Češnjica, Milova, Hudinja, Sušjek in Sopota, Mlinščica ob Trnjekovem potoku, Mlinščica ob potoku Lokavšček, Tinščica, Pendirjevka-Maharovški potok-Čadraški potok, Ljubija, Kolenčeva struga ob Savinji za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 8/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.