Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe
o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov obsega:
-
Uredbo o izdaji, razdelitvi in uporabi
lastniških certifikatov (Uradni list RS, št. 40/93 z dne 17. 7. 1993),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o
izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov (Uradni list RS,
št. 72/93 z dne 31. 12. 1993).
UREDBA
o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Lastniške certifikate (v nadaljevanju: certifikate) izda
Republika Slovenija v skladu z 31. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju
podjetij državljanom Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93)
– (v nadaljevanju: zakon).
2. člen
V tej uredbi so:
-
certifikati državljanov certifikati po prvem in tretjem odstavku 31.
člena zakona,
-
certifikati upravičencev do denacionalizacije certifikati po petem
odstavku 31. člena zakona in
-
certifikati delavcev negospodarskih organizacij certifikati po šestem
odstavku 31. člena zakona.
3. člen
Certifikati se izdajo v nematerializirani obliki po stanju na
dan 1. januarja 1993 v vrednosti, ki je določena v zakonu.
Za vsakega imetnika certifikata se vodi poseben evidenčni
račun. Evidenčni račun odpre imetniku certifikata Republika Slovenija na
njegovo ime in v njegovo korist, pri čemer nanj knjiži vrednost certifikata na
znesek, ki pripada vsakemu imetniku certifikata.
Za vsakega imetnika certifikata se v okviru istega
evidenčnega računa vodi posebna evidenca o vrednosti certifikata (podpartija
računa) glede na vrsto certifikata iz drugega člena te uredbe.
4. člen
Evidenčni račun se vodi pri Službi družbenega knjigovodstva
Slovenije (v nadaljevanju: SDK).
SDK v imenu in za račun Republike Slovenije vodi tudi
centralno evidenco certifikatov in nadzoruje njihovo uporabo.
Osnova za knjiženje sprememb na evidenčnih računih imetnikov
certifikatov so le nalogi in podatki, ki jih prejemniki certifikatov (podjetja,
ki se lastninsko preoblikujejo, pooblaščene investicijske družbe in prodajalci
iz četrte alinee 31. člena ter za izdajo certifikatov pooblaščene institucije
po tej uredbi) pošiljajo SDK.
Vsi podatki, ki jih prejemniki pošiljajo SDK in od SDK
prejemajo po tej uredbi, se pošiljajo v standardizirani obliki na elektronskih
medijih v skladu z navodili SDK.
5. člen
SDK vodi tudi centralno evidenco (register) podjetij, ki se
lastninsko preoblikujejo. Centralna evidenca se oblikuje na podlagi podatkov o
potrjenih programih lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih Agencija za
prestrukturiranje in privatizacijo Republike Slovenije (v nadaljevanju:
Agencija) tekoče pošilja SDK.
6. člen
Imetniki certifikatov uporabljajo certifikate z lastninsko
nakaznico.
Lastninska nakaznica je listina (obrazec), ki jo izda imetnik
certifikata (izdajatelj lastninske nakaznice) in s katero imetnik certifikata
da podjetju, pooblaščeni investicijski družbi ali Skladu Republike Slovenije za
razvoj (v nadaljevanju: prejemnik certifikata) dovoljenje za prenos oziroma
preknjižbo sredstev s svojega evidenčnega računa na račun prejemnika. Pri tem
imetnik certifikata izkorišča in uporablja svojo pravico do nakupa delnic v
zameno za lastniške certifikate v skladu z zakonom.
7. člen
Imetnik certifikata sam izbira način uporabe certifikata v
skladu z zakonom in certifikat lahko uporabi pri različnih načinih lastninskega
preoblikovanja podjetij ter v kombinaciji z gotovinskim nakupom delnic.
Imetnik certifikata lahko izpolni neomejeno število
lastninskih nakaznic, pri čemer seštevek vrednosti izpolnjenih nakaznic ne sme
preseči razpoložljive višine sredstev na evidenčnem računu.
Imetnik certifikata lahko uporabi certifikat najkasneje do
izteka šestmesečnega roka po roku iz prvega odstavka 20. člena zakona v zvezi s
52. členom zakona.
I. LASTNIŠKI CERTIFIKATI DRŽAVLJANOV
8. člen
Certifikat se izda državljanu Republike Slovenije na podlagi
prvega in tretjega odstavka 31. člena zakona.
9. člen
Certifikati se izdajo upravičencu do certifikata na podlagi
razvida državljanov Republike Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za notranje
zadeve Republike Slovenije.
Na podlagi podatkov o državljanstvu na dan 5. december 1992
iz razvida državljanov Republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve
Republike Slovenije prenese na SDK naslednje podatke: priimek in ime državljana
– imetnika certifikata, naslov (kraj, ulica, hišna številka in poštna številka)
državljana, rojstne podatke ter enotno matično številko občana (EMŠO), kadar jo
državljan ima. Na tej podlagi SDK vsakemu imetniku certifikata odpre poseben
evidenčni račun.
SDK lahko podatkovno bazo iz prejšnjega odstavka uporablja le
za potrebe izdaje certifikatov in lastninjenja podjetij.
10. člen
Certifikat je izdan, ko Republika Slovenija državljanu odpre
poseben evidenčni račun pri SDK in nanj knjiži vrednost certifikata oziroma
znesek, do katerega je imetnik certifikata upravičen po 31. členu zakona.
Številka evidenčnega računa je enaka enotni matični številki
državljana (EMŠO), razen v primerih iz 14. člena te uredbe. V primeru, da
upravičenec do certifikata nima enotne matične številke občana, mu SDK določi
posebno številko njegovega evidenčnega računa in mu o tem izda posebno
potrdilo, na podlagi katerega lahko imetnik razpolaga s svojim certifikatom.
11. člen
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj o datumu izdaje
certifikatov iz 10. člena te uredbe izda sklep, ki ga objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Sklep ter navodila o uporabi certifikatov se javno
objavijo tudi v sredstvih javnega obveščanja.
12. člen
Vsi stroški v zvezi s pripravo, izdajo in poslovanjem z
evidenčnimi računi bremene proračun Republike Slovenije in Agencijo za
prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija). Stroški v zvezi
z izdajo in poslovanjem z evidenčnimi računi ter z arhiviranjem in
shranjevanjem podatkov o tem se krijejo s prodajo lastninskih nakaznic.
13. člen
Podatke o stanju na svojem evidenčnem računu lahko imetnik
preveri na podružnicah SDK. Podatki o stanju na evidenčnem računu so tajni in
jih lahko preverja le imetnik, njegov zakoniti zastopnik ali njegov
pooblaščenec. SDK mora upravičencu na njegovo zahtevo izdati pisno obvestilo, s
katerim ga obvesti o stanju njegovega evidenčnega računa oziroma o tem, da mu
ni odprt evidenčni račun.
Stroške izdaje obvestila nosi imetnik certifikata v višini,
ki jo v soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj določi SDK.
14. člen
Imetnik certifikata, ki ne dovoli uporabe enotne matične
številke za številko svojega evidenčnega računa in svojo identifikacijo, lahko
pisno zahteva spremembo (prekodiranje) številke računa pri podružnici SDK, o
čemer SDK izda imetniku posebno potrdilo, na podlagi katerega lahko razpolaga s
svojim certifikatom.
Stroške spremembe nosi imetnik certifikata v višini, ki jo v
soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj določi SDK.
15. člen
Imetnik certifikata, ki meni, da vrednost izdanega
certifikata na njegovem evidenčnem računu ne ustreza vrednosti na podlagi
zakona oziroma upravičenec, ki mu certifikat sploh ni bil izdan in mu ni bil
odprt evidenčni račun pri SDK, lahko od pristojnega občinskega upravnega organa
za notranje zadeve zahteva, da ta sporoči SDK natančne podatke o državljanstvu
in starosti upravičenca.
16. člen
Obrazec lastninske nakaznice vsebuje polje za vpis naslednjih
podatkov:
-
številka nakaznice (predtiskana),
-
številka evidenčnega računa imetnika certifikata,
-
priimek in ime imetnika certifikata,
-
naslov (kraj, ulica in hišna številka) imetnika certifikata,
-
priimek in ime podpisnika (če to ni isti kot imetnik),
-
enotna matična številka podpisnika (EMŠO – če ni isti kot imetnik),
-
matična številka prejemnika lastninske nakaznice,
-
naziv in naslov prejemnika,
-
zaporedna številka vpisa v evidenco zbranih lastninskih nakaznic
prejemnika,
-
vrednost nakaznice v SIT,
-
število začasnic oziroma delnic, zamenjanih za certifikate ter njihovo
nominalno vrednost,
-
datum izdaje nakaznice,
-
podpis izdajatelja.
-
žig in podpis odgovorne osebe prejemnika nakaznice.
Lastninska nakaznica je enake velikosti kot splošna položnica
(170 x 102 mm). Sestavljena je iz treh – na levem robu zlepljenih –
samokopirnih izvodih, ki so različne barve in različno označene ter so
namenjeni:
-
prvi izvod "POTRDILO" za imetnika certifikata izdajatelja
nakaznice,
-
drugi izvod "SPOROČILO ZA ARHIV" za SDK za arhiviranje,
-
tretji izvod "SPOROČILO O UPORABI" za prejemnika nakaznice.
17. člen
Lastninske nakaznice so v prosti prodaji. Lastninske
nakaznice prodaja Agencija na prodajnih mestih, na katerih se običajno
prodajajo državne vrednotnice. Imetnik certifikata lahko kupi neomejeno število
lastninskih nakaznic po ceni, ki jo določi minister za ekonomske odnose in
razvoj. Cena vključuje stroške izdaje certifikatov, tiska, distribucije,
prodaje lastninske nakaznice, vodenja evidenčnih računov in arhiviranje.
Lastninske nakaznice se distribuirajo po prodajnih mestih na
način in po postopku, ki ga določi Agencija v soglasju z ministrom za ekonomske
odnose in razvoj.
Služba družbenega knjigovodstva odpre Agenciji poseben račun,
kamor se steka kupnina od lastninskih nakaznic.
18. člen
S certifikatom lahko razpolaga le njegov imetnik ali njegov
zakoniti zastopnik. Certifikat ni prenosljiv.
S certifikati mladoletnih otrok lahko prosto razpolagajo
starši otrok oziroma njihovi zakoniti zastopniki v njihovem imenu in za njihov
račun, kar se označi tudi na lastninski nakaznici.
S certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992,
razpolagajo zapustnikovi dediči na podlagi sklepa o dedovanju. Certifikat je
mogoče uporabiti le pri prejemniku, kjer bi ga sicer lahko uporabil zapustnik.
Upravičenost imetnika certifikata do nakupa oziroma zamenjave
delnic mora ob uporabi preveriti prejemnik certifikata.
19. člen
Imetniki certifikata uporabijo certifikate pri podjetju, pri
katerem poteka vpis in vplačilo delnic, pri banki, prek katere poteka javno
vpisovanje delnic in pri pooblaščenih investicijskih družbah, ki zbirajo
certifikate v zameno za delnice investicijskih družb ter pri prodajalcih iz
četrte alinee drugega odstavka 31. člena zakona.
20. člen
Imetnik certifikata uporabi certifikat tako, da pravilno izpolnjeno
in podpisano lastninsko nakaznico izroči prejemniku ter s tem dovoli, da se z
njegovega evidenčnega računa prenese in preknjiži v lastninski nakaznici
zapisana vrednost na poseben evidenčni račun prejemnika, ki je zapisan v
lastninski nakaznici.
21. člen
Imetnik certifikata, ki izda lastninsko nakaznico, se mora
identificirati kot upravičenec ali njegov zakoniti imetnik z osebnim dokumentom
ter v primerih iz drugega odstavka 10. člena ali 14. člena te uredbe tudi s
potrdilom SDK.
Pooblaščena oseba prejemnika certifikata mora preveriti
identiteto imetnika certifikata ter upravičenost do uporabe certifikata v
skladu s to uredbo in z uredbo o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi
posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. l. RS, št. 13/93),
preveriti enotno matično številko občana (EMŠO) oziroma številko evidenčnega
računa ter mora to potrditi s svojim podpisom na lastninski nakaznici.
22. člen
Pooblaščena oseba prejemnika vrne izdajatelju lastninske
nakaznice en izvod izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice (POTRDILO),
drugi in tretji izvod pa zadrži za lastno evidenco (SPOROČILO O UPORABI)
oziroma za potrebe arhiviranja SDK (SPOROČILO ZA ARHIV).
Za certifikat imetnik prejme začasnico ali potrdilo oziroma delnico,
če je družba že ustanovljena oziroma delnico pooblaščene investicijske družbe.
23. člen
Na podlagi uporabljenih certifikatov prejemnik izdela zbirni
seznam vseh sprejetih certifikatov, ki vsebuje matično številko prejemnika,
datum potrditve programa, seznam imetnikov certifikatov in številke njihovih
evidenčnih računov, znesek na katerega se glasi lastninska nakaznica, število
začasnic oziroma delnic, zamenjanih za certifikate in njihovo nominalno
vrednost, vrsto certifikatov iz 2. člena te uredbe, datume izdaje lastninskih
nakaznic ter način lastninskega preoblikovanja, za katerega so bili certifikati
uporabljeni.
Prejemnik nakaznice pošlje zbirni seznam vseh certifikatov na
način iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe hkrati z drugim izvodom lastninske
nakaznice "SPOROČILOM ZA ARHIV" SDK za arhiviranje. Tretji izvod
lastninske nakaznice (SPOROČILO O UPORABI) prejemnik hrani v svojem arhivu.
24. člen
SDK mora naslednji dan po prejemu seznama iz 23. člena te
uredbe preknjižiti vrednost sredstev na evidenčnih računih imetnikov na račune
prejemnikov in vnesti podatke v centralno evidenco podjetij iz 5. člena te
uredbe v skladu s prejetimi programi.
SDK vnaša podatke po vrstnem redu, kot je prejela sezname iz
23. člena te uredbe.
25. člen
Če SDK ugotovi, da na evidenčnem računu ni kritja za izdane
lastninske nakaznice, zavrne prenos sredstev in to nemudoma sporoči prejemniku
nakaznice z navedbo razlogov zaradi katerih prenos sredstev zavrača.
Lastninske nakaznice, ki presegajo vrednost razpoložljivih
sredstev na evidenčnem računu, SDK preknjiži le do višine razpoložljivih
sredstev in o tem obvesti prejemnika lastninske nakaznice.
26. člen
V primeru suma kaznivega dejanja mora prejemnik zoper
izdajatelja lastninske nakaznice podati ovadbo pristojnemu javnemu tožilcu.
27. člen
V primeru, ko je proces lastninjenja zaradi kakršnegakoli
razloga razveljavljen ali je potrebno vrednost certifikata sorazmerno ali v
celoti zmanjšati pri interni razdelitvi ali notranjem odkupu, mora prejemnik
lastninske nakaznice v skladu s pogoji javnega razpisa seznaniti izdajatelje
lastninskih nakaznic o višini sredstev, ki jih vsak posamezen izdajatelj lahko
uporabi v tem postopku lastninjenja v zameno za certifikat.
Prejemnik pripravi seznam izdanih nakaznic ter višino
presežka za vsakega izdajatelja lastninske nakaznice ter na način iz četrtega
odstavka 4. člena te uredbe pošlje SDK v obliki popravljenega zbirnega seznama
iz 23. člena te uredbe. Presežek sredstev SDK preknjiži nazaj na ustrezne
evidenčne račune imetnikov certifikatov.
28. člen
Po opravljeni spremembi na evidenčnem računu mora SDK vsakega
imetnika certifikata najkasneje v roku 10 dni pisno obvestiti o stanju sredstev
na evidenčnem računu.
Imetnik certifikata lahko preveri stanje na svojem evidenčnem
računu pri podružnici SDK in pri podružnici SDK tudi uveljavlja eventualne
ugovore in pritožbe.
29. člen
Po izvedenem lastninjenju mora podjetje napraviti seznam vseh
prejetih lastninskih nakaznic. Zbirni seznam in SPOROČILA O UPORABI lastninske
nakaznice, ki jih je zadržal prejemnik lastninske nakaznice, ter dokaz SDK o
prenosu oziroma preknjižbi vrednosti certifikatov na račun podjetja,
predstavljajo dokumentacijo, ki jo je podjetje dolžno na zahtevo Agencije
predložiti v pregled.
Zaradi vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register
izda SDK podjetju na njegovo zahtevo potrdilo, v katerem navede nominalni
znesek delnic podjetja, ki je bil vplačan z uporabo certifikatov.
Prejete nakaznice se hranijo v arhivu prejemnika še najmanj
tri leta po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register. V skladu z
načinom arhiviranja dokumentov v plačilnem prometu SDK arhivira SPOROČILA ZA
ARHIV na mikrofilme.
Po končanem lastninjenju in pred pridobitvijo soglasja po
tretjem odstavku 20. člena zakona mora podjetje, vrednost prejetih certifikatov
na svojem evidenčnem računu prenesti in preknjižiti na račun Sklada Republike
Slovenije za razvoj. SDK prenese sredstva na račun Sklada Republike Slovenije
za razvoj na podlagi naloga podjetja.
30. člen
Če se certifikati uporabljajo pri nakupu delnic pooblaščenih
investicijskih družb., SDK vrednost prenešenih certifikatov prenese oziroma
preknjiži na poseben račun pooblaščene investicijske družbe, ki se vodijo v
posebnem registru pooblaščenih investicijskih družb.
Po opravljeni transakciji s Skladom Republike Slovenije za
razvoj pooblaščena investicijska družba prenese sredstva iz svojega računa po
prejšnjem odstavku tega člena na Sklad Republike Slovenije za razvoj v zameno
za delnice podjetij, ki jih Sklad Republike Slovenije za razvoj proda po prvem
odstavku 35. člena zakona.
Pooblaščene investicijske družbe so dolžne tretji izvod
lastniške nakaznice hraniti še najmanj tri leta od nakupa delnic po prejšnjem
odstavku tega člena.
II. LASTNIŠKI CERTIFIKATI UPRAVIČENCEV DO DENACIONALIZACIJE
31. člen
Republika Slovenija izda certifikate tudi upravičencu do
odškodnine po predpisih o denacionalizaciji ali njegovemu pravnemu nasledniku
(v nadaljevanju: upravičenec do denacionalizacije) v skladu s petim odstavkom
31. člena zakona na podlagi sklepa Slovenskega odškodninskega sklada (v
nadaljevanju: Odškodninski sklad).
32. člen
Zahtevek za izdajo certifikatov iz prejšnjega člena mora
upravičenec vložiti na Odškodninski sklad, ki upravičencu izda sklep, s katerim
mu lahko prizna pravico do izdaje lastniških certifikatov. Odškodninski sklad
lahko izda sklep le na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe v postopku
denacionalizacije po zakonu o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91-I in
31/93). Pred izdajo sklepa o izdaji certifikatov po tem členu mora Odškodninski
sklad obvestiti Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
Za vložitev zahteve in za izdajo sklepa iz prejšnjega
odstavka se smiselno uporabljajo določbe statuta Slovenskega odškodninskega
sklada.
33. člen
Šteje se, da so certifikati upravičencu do denacionalizacije
izdani, ko je v njegovo korist na njegov evidenčni račun pri SDK vknjižen
znesek za vrednost certifikata, do katerega je upravičenec do denacionalizacije
upravičen na podlagi sklepa Odškodninskega sklada.
Certifikat je izdan z dnem pravnomočnosti sklepa
Odškodninskega sklada.
SDK za vrednost certifikata po tem členu vodi posebno
evidenco (podpartijo računa) na evidenčnem računu imetnika certifikata in o
stanju evidenčnega računa obvešča imetnike certifikata v skladu z določbo
prvega odstavka 28. člena te uredbe.
34. člen
Imetnik certifikata lahko s certifikatom iz prejšnjega člena
te uredbe prosto razpolaga v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju
podjetij, smiselno na enak način, ki je določen za uporabo certifikatov
državljanov po tej uredbi.
35. člen
Podjetje mora posebej evidentirati uporabljene certifikate,
ki jih upravičenci do denacionalizacije uporabijo pri notranjem odkupu delnic,
tako da se ne upošteva popust.
III. LASTNIŠKI CERTIFIKATI DELAVCEV ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH,
DRŽAVNIH ORGANIH IN DRUGIH ORGANIH IN ORGANIZACIJAH
36. člen
Republika Slovenija izda v skladu s šestim odstavkom 31.
člena lastniške certifikate delavcem, državljanom Republike Slovenije, ki so
bili v času od 1. januarja 1992 do 31. oktobra 1993 zaposleni v javnih zavodih,
državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo
iz proračunskih sredstev (v nadaljevanju: negospodarske organizacije).
37. člen
Negospodarske organizacije iz prejšnjega člena te uredbe
najkasneje do 31. marca 1994 obračunajo za vsakega zaposlenega delavca posebej
razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo
za negospodarske dejavnosti za čas od 1. januarja 1992 do 31. oktobra 1992.
Na podlagi obračuna iz prejšnjega odstavka negospodarska
organizacija za vsakega delavca navede osebne podatke (ime in priimek, naslov
delavca in njegovo enotno matično številko občana) ter znesek, do katerega je
upravičen. Negospodarske organizacije pošljejo podatke v zbirni obliki Ministrstvu
za delo, družino in socialne zadeve, ki izda sklep o izdaji certifikatov. Pred
izdajo sklepov mora Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predhodno
obvestiti Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
38. člen
Šteje se, da so certifikati iz 36. člena te uredbe izdani, ko
SDK na podlagi sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve imetniku
certifikata na njegov evidenčni račun vknjiži znesek do katerega je upravičen
na podlagi sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Certifikat je izdan z dnem izdaje dokončnega sklepa
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
SDK za vrednost certifikata po tem členu vodi posebno
evidenco (podpartijo računa) na evidenčnem računu imetnika in o stanju računa
obvešča imetnika certifikata v skladu z določbo prvega odstavka 28. člena te
uredbe.
39. člen
Glede načina uporabe certifikatov iz 36. člena te uredbe se
smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki veljajo za certifikate državljanov.
SDK nadzoruje, da se certifikati uporabljajo zgolj za namene iz četrte alinee
drugega odstavka 31. člena zakona in se vrednost teh certifikatov lahko prenese
le v korist Republike Slovenije, kadar le-ta prodaja delnice ali drugo svoje
premoženje.
Uredba o izdaji,
razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov (Uradni list RS, št. 40/93) vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
40. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah
in dopolnitvah uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških
certifikatov (Uradni list RS, št. 72/93) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.