Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o začasnem
financiranju Republike Slovenije v obdobju januar- junij leta 2001 obsega:
-
Uredbo o začasnem financiranju Republike Slovenije v obdobju januar-
marec leta 2001 (Uradni list RS, št. 124/00 z dne 29. 12. 2000),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasnem financiranju
Republike Slovenije v obdobju januar- marec leta 2001 (Uradni list RS, št.
22/01 z dne 29. 3. 2001),
-
Popravek Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasnem
financiranju Republike Slovenije v obdobju januar- marec leta 2001 (Uradni list
RS, št. 124/00 z dne 29. 12. 2000).
UREDBA
o začasnem financiranju Republike
Slovenije v obdobju januar–junij leta 2001
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se določa in ureja začasno
financiranje Republike Slovenije v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2001 (v nadaljnjem besedilu:
obdobje začasnega financiranja).
2. člen
Začasno financiranje temelji na proračunu
Republike Slovenije za leto 2000. Obseg prejemkov in izdatkov Republike
Slovenije v obdobju začasnega financiranja je določen v skladu z zakonom o javnih
financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in
proračunom Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00).
II. STRUKTURA ZAČASNEGA FINANCIRANJA
3. člen
(1) V obdobju začasnega financiranja se
prejemki ter izdatki Republike Slovenije določijo v naslednjih zneskih:
|
Bilance proračuna
|
Sredstva v tisoč SIT
|
A.
|
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV:
|
|
I.
|
Skupaj prihodki
|
466.460.187
|
II.
|
Skupaj odhodki
|
533.017.832
|
III.
|
Proračunski primanjkljaj
|
66.557.645
|
III./1
|
Primarni primanjkljaj
|
17.472.122
|
III/2
|
Tekoči primanjkljaj
|
33.810.864
|
B.
|
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB:
|
|
IV.
|
Prejeta vračila danih posojil in prodaja
kapitalskih deležev
|
3.740.464
|
V.
|
Dana posojila in povečanje kapitalskih
deležev
|
5.391.275
|
VI.
|
Prejeta minus dana posojila in spremembe
kapitalskih deležev
|
1.650.811
|
C.
|
RAČUN FINANCIRANJA:
|
|
VII.
|
Zadolževanje
|
121.307.296
|
VIII.
|
Odplačila dolga
|
53.098.841
|
IX.
|
Sprememba stanja na računih
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
|
0
|
X.
|
Neto zadolževanje (VII.-VIII.-IX.)
|
68.208.455
|
XI.
|
Neto financiranje (VI.+X.)
|
66.557.645
|
(2) Podrobnejša razdelitev prihodkov in
drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov Republike Slovenije v obdobju
začasnega financiranja je določena v splošnem delu iz priloge te uredbe, ki je
sestavni del uredbe.
(3) V obdobju začasnega financiranja se
lahko prejemki in izdatki Republike Slovenije povečajo za namenske prejemke in
izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF, ali so bili tako opredeljeni
v proračunu Republike Slovenije za leto 2000, če niso načrtovani v začasnem
financiranju.
4. člen
Finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki) se
v obdobju začasnega financiranja določijo tako, kot je določeno v prilogi te
uredbe.
III. IZVRŠEVANJE ZAČASNEGA FINANCIRANJA
5. člen
V obdobju začasnega financiranja se za
izvrševanje začasnega financiranja uporablja ZJF, pravilnik o postopkih za
izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/00, 65/00 in
97/00) in drugi podzakonski predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
6. člen
(1) Neposredni uporabniki lahko v obdobju
začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega
načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v
prilogi te uredbe in v skladu s 6.a členom te uredbe.
(2) V obdobju začasnega financiranja
neposredni uporabniki:
1.
lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti samo za iste programe in v
okviru istih postavk kot v preteklem letu, razen postavk, ki so novim
neposrednim uporabnikom odprte v skladu s 47. členom zakona o javnih financah;
2.
ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31.
december 2000, razen za število delavcev, ki so prerazporejeni iz drugih
državnih organov hkrati s sredstvi za plače in
3.
morajo pri zagotavljanju sredstev za plače v javnih zavodih izhajati iz
nespremenjenega števila zaposlenih glede na stanje 31. december 2000.
(3) V obdobju začasnega financiranja lahko
neposredni uporabniki, ki se financirajo iz namenskih prihodkov predpristopne
pomoči EU, pričnejo postopek oddaje javnega naročila oziroma prevzamejo
obveznost do višine sredstev, ki so zagotovljena s podpisanim finančnim
memorandumom.
6.a člen
(1) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega
uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo po obdobju začasnega financiranja oziroma
v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ter
material in opremo vojske oziroma za specialno opremo policije, ne sme
presegati 50% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega
uporabnika.
(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti
neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo po obdobju začasnega
financiranja oziroma v prihodnjih letih za blago in storitve, razen za material
in opremo vojske oziroma za specialno opremo policije, in za tekoče transfere
ne sme presegati 15% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu
neposrednega uporabnika.
(3) Omejitve iz prvega in drugega odstavka
tega člena se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti iz prihodkov donacij in z
najemnimi pogodbami.
7. člen
(1) Neposredni uporabniki lahko samostojno
prerazporejajo pravice porabe:
1.
med postavkami znotraj istega sklopa postavk v svojem finančnem načrtu;
2.
med postavkami znotraj enakih sklopov postavk v finančnih načrtih
naslednjih skupin neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine
uporabnikov):
-
med ministrstvom in organi in organizacije v njegovi sestavi, na predlog
ministrstva;
-
med vladnimi službami, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade,
na predlog Urada predsednika vlade;
-
med upravnimi enotami, na predlog ministrstva, pristojnega za upravo;
-
med samostojnimi državnimi organi za postopek o prekrških, na predlog
Senata za prekrške Republike Slovenije;
-
med sodišči, na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in
-
med tožilstvi, na predlog Državnega tožilstva Republike Slovenije.
(2) Odločitev o prerazporeditvi iz druge točke
prejšnjega odstavka sprejme predlagatelj in o tem nemudoma obvesti ministrstvo,
pristojno za finance.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena ne smejo neposredni uporabniki samostojno prerazporejati pravic
porabe na skupino postavk, ki je v začasnem financiranju označena s številko
1010.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) odloča na podlagi usklajenega predloga ministrstva,
pristojnega za finance in predlagatelja iz prvega odstavka tega člena oziroma
samostojnega neposrednega uporabnika o prerazporeditvah:
1.
s postavke znotraj skupine postavk, ki je v začasnem financiranju označena
s številko 1010;
2.
med postavkami znotraj različnih sklopov postavk znotraj skupine
uporabnikov, za katero je pristojen posamezni predlagatelj in
3.
o prerazporeditvah neporabljenih pravic porabe med neposrednimi
uporabniki, če je to potrebno zaradi izvršitve sprejetega začasnega
financiranja.
8. člen
(črtan)
9. člen
V obdobju začasnega financiranja se
prejemki Republike Slovenije izločajo v višini 1.600.000.000 tolarjev v proračunsko rezervo.
10. člen
(1) Za oddajo javnih naročil se kot
najnižje vrednosti, od katerih dalje mora naročnik po zakonu o javnih naročilih
(Uradni list RS, št. 39/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) opraviti objavo v
Uradnem listu Republike Slovenije, določijo naslednje vrednosti:
1.
5,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitve in
2.
10,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradnje.
Če vrednost naročila, skladno z določbami
24.do 30. člena ZJN-1, ne dosega vrednosti iz 1. in 2. točke, odda naročnik
naročilo po 124. členu ZJN-1.
(2) Naročnik mora v postopkih javnega naročanja
po petem odstavku 23. člena ZJN-1 zahtevati od ponudnika kot zavarovanje za
izpolnitve svojih obveznosti bančno garancijo za resnost ponudbe, bančno
garancijo za izpolnitev pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo
napak v garancijski dobi, če vrednost naročila presega:
-
25,000.000 tolarjev – za blago in storitve in
-
30,000.000 tolarjev – za gradnje.
10.a člen
Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna
sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je tovrsten izdatek nujen za
izvedbo nepredvidenih popravil, odpravo napak ter nabavo blaga ali izvedbo
drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev nemotenega delovanja
neposrednega uporabnika.
11. člen
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in
podzakonskih predpisov so plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov
v obdobju začasnega financiranja:
1.
za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega
vzdrževanja, ki se plačujejo po posameznih situacijah, najmanj šestdeset dni in
2.
za plačilo vseh ostalih obveznosti najmanj trideset dni.
Plačilni roki ne smejo presegati
devetdesetih dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko
neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Če je na računu
ali v pogodbi določen plačilni rok, ki je v nasprotju s tem zakonom, se plača
obveznost v roku in na način, ki je določen v tem zakonu.
(3) Plačilni roki, določeni v tem členu, se
ne uporabljajo za plačila:
1.
donacij, če donator tako zahteva;
2.
storitev, ki se izvajajo v pogojih javnih služb in za financiranje programov
javnih služb;
3.
v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance,
kadar je to potrebno zaradi zagotovitve gospodarnega in učinkovitega
razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
12. člen
Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih
ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev
neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe
oziroma poravnave. Če je med izvajanjem začasnega financiranja izdana sodna ali
upravna odločba, ki nalaga obveznosti, za katero pravice porabe v začasnem
financiranju niso zagotovljene, se za plačilo teh obveznosti odpre nova proračunska
postavka, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice
porabe neposrednega uporabnika, razen če ni v ta namen v njegovem finančnem načrtu
že odprta ustrezna proračunska postavka.
13. člen
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oba za
obvezni del zavarovanja ter javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je
država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na
računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če v obdobju
likvidnostne zadolžitve izpolnjujejo pogoje, določene v drugem in tretjem
odstavku tega člena.
(2) Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko
pridobita likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna,
rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1.
do vključitve v enotni zakladniški račun dnevno posredujeta ministrstvu,
pristojnemu za finance, ažurne napovedi denarnih tokov in zagotavljata državi
ustrezno zavarovanje likvidnostnega posojila, ki se dogovori v pogodbi;
2.
in ne razpolagata s prostimi denarnimi sredstvi.
(3) Javni skladi in agencije, katerih
ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih
denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1.
posedujejo državne vrednostne papirje, katerih ročnost ni krajša od ročnosti
likvidnostne zadolžitve, najmanj v višini 1,5 kratnika najetega likvidnostnega
posojila in
2.
v času, ko se likvidnostno zadolžujejo, nimajo drugih naložb prostih
denarnih sredstev.
14. člen
(1) V obdobju začasnega financiranja se
država lahko zadolži do višine 178.208,049.699 tolarjev, ki je potrebna za odplačilo glavnic državnega dolga v
tekočem proračunskem letu. V to zadolžitev se ne šteje zadolžitev po zakonu o
zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih
sil Republike Slovenije v letih 1994–2003 (Uradni list RS, št. 13/94 in 42/00 –
obvezna razlaga).
(2) V obdobju začasnega financiranja se
poroštva Republike Slovenije, razen po zakonu o merilih in postopku za dajanje
poroštev (Uradni list RS, št. 21/95 in 18/96), izdajajo do skupne višine
glavnic 25.000,000.000 tolarjev.
(3) Pravne osebe javnega sektorja na ravni
države se v obdobju začasnega financiranja lahko zadolžijo in izdajo poroštva
drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 32.000,000.000 tolarjev.
(4) V obdobju začasnega financiranja se
skladno s 16. členom zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza
Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom
o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza
(Uradni list RS, št. 20/98) določi:
1.
največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi
komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 81.000,000.000 tolarjev;
2.
največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb
vrednosti valut, v višini 27.450,000.000 tolarjev in
3.
poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in
izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenije poroštva,
ki znaša 9.000,000.000 tolarjev.
(5) Višina črpanega dela glavnic kreditov
in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v
kvoto iz tretjega odstavka tega člena, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega
odstavka pa v kvoto iz drugega odstavka tega člena.
15. člen
Javni razpis za razpolaganje z državnim
premoženjem ali oddajo državnega premoženja v najem ni potreben in se
razpolaganje z državnim premoženjem ali oddaja državnega premoženja v najem lahko
izvede z neposrednim pravnim poslom, če gre za:
1.
prodajo solastniških deležev na nepremičninah;
2.
prodajo zasedenih in najemnih stanovanj;
3.
zamenjavo nepremičnin, kadar je zamenjava v javnem interesu in je
ponudnik nepremičnine samo eden in se vrednost državnega premoženja s tem ne
zmanjša;
4.
oddajanje nepremičnin v najem, na katerih je Republika Slovenija manj
kot 50-odstotni solastnik;
5.
oddajanje stanovanj v najem zaposlenim pri neposrednih uporabnikih;
6.
v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih.
16. člen
(1) V obdobju začasnega financiranja se
država lahko zadolži do višine 172.890.882.000 tolarjev, ki je potrebna za
odplačilo glavnic državnega dolga v tekočem proračunskem letu. V to zadolžitev
se ne šteje zadolžitev po:
1.
zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih
programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2003 (Uradni list RS,
št. 13/94 in 42/00 – obvezna razlaga) in
2.
zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99).
(2) V obdobju začasnega financiranja se
poroštva Republike Slovenije, razen po zakonu o merilih in postopku za dajanje
poroštev (Uradni list RS, št. 21/95 in 18/96), izdajajo do skupne višine
glavnic 25.000.000.000 tolarjev.
(3) Pravne osebe javnega sektorja na ravni
države se v obdobju začasnega financiranja lahko zadolžijo in izdajo poroštva
drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 32.000.000.000 tolarjev.
(4) V obdobju začasnega financiranja se skladno
s 16. členom zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije
(Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o
poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza
(Uradni list RS, št. 20/98) določi:
1.
največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi
komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 162.000.000.000 tolarjev,
2.
največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb
vrednosti valut, v višini 54.900.000.000 tolarjev, in
3.
poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in
izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenije poroštva,
ki znašajo 9.000.000.000 tolarjev.
(5) Višina črpanih kreditov in izdanih
vrednostnih papirjev iz tretje točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz
tretjega odstavka tega člena, poroštvena kvota iz tretje točke prejšnjega
odstavka pa v kvoto iz drugega odstavka tega člena.
Priloga
1: Začasno financiranje Republike
Slovenije v obdobju januar-junij
Uredba o začasnem financiranju Republike Slovenije v obdobju januar-
marec leta 2001 (Uradni list RS, št. 124/00) vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
17. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2001.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasnem financiranju Republike Slovenije v obdobju januar- marec
leta 2001 (Uradni list RS, št. 22/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta uredba začne veljati 1. aprila 2001.«.