Uredba o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov: Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije obsega:

-       Uredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov: Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 53/01 z dne 27. 6. 2001),

-       Uredbo o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 93/01 z dne 23. 11. 2001).

UREDBA

o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov: Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(predmet in obseg koncesije)

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora, Vipava (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:

Vir koordinat: Koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss – Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1:5000 (ali 1:10000).

OPOMBA! Koordinate gorvodnega odseka (Hzg) predstavljajo maksimalne nivoje zgornjih obratovalnih voda, ki jih ustvarjajo fiksni in gibljivi deli jezovnih zgradb, koordinate dolvodnega odseka (Hsp) pa predstavljajo nivoje spodnjih voda pri srednjem letnem pretoku (sQs) v naravni strugi vodotoka v profilu izpusta iz predvidene vodnogospodarske naprave.

2. člen

(dejavnost koncesionarja)

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodo iz vodotoka iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.

3. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-       da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,

-       da je sposoben za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena,

-       da ima pridobljeno licenco za opravljanje energetske dejavnosti, ki jo izda Agencija za energijo,

-       da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve v skladu s predpisi države.

Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

4. člen

(okoljevarstveni in drugi pogoji)

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).

V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo.

Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po predpisih in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:

-       ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,

-       ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,

-       ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,

-       izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vo-dnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,

-       ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

-       varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,

-       smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,

-       izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,

-       upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,

-       javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,

-       ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

-       ohranjanje in varovanje naravnih vrednot,

-       ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.

Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.

5. člen

(stroški koncesionarja)

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

6. člen

(začetek in čas trajanja koncesije)

Koncesija se podeli za dobo trideset let.

Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

7. člen

(območje, na katero se koncesija nanaša)

Koncesija se nanaša na vodni potencial vodotoka med koordinatami gorvodne in dolvodne meje odseka vodotoka iz 1. člena te uredbe.

8. člen

(plačilo za koncesijo)

Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka, izraženega v kW.

Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.

Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.

Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.

Če leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te delež plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.

Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.

Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

9. člen

(pravice koncesionarja)

Koncesionar ima pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije.

10. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

11. člen

(razlogi in način prenehanja koncesije)

Koncesija preneha:

-       s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,

-       z odvzemom koncesije,

-       z odkupom koncesije v skladu z zakonom.

Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

12. člen

(prenos objektov in naprav)

Po prenehanju koncesije preidejo brezplačno, v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, potrebni za zajem in izpust vode, ki jih je na vodnem zemljišču za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.

Način in obseg prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

13. člen

(način pridobitve koncesije)

Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.

Javni razpis izvede upravni organ, pristojen za vode.

O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.

Koncesionar mora v roku treh let od izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka skleniti koncesijsko pogodbo, sicer koncesija preneha veljati.

Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke, povezane s posegom v prostor, in opravljati druge investitorske posle.

14. člen

(vsebina javnega razpisa)

Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:

-       predmetu koncesije,

-       pogojih za koncesijo,

-       elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,

-       začetku in času trajanja koncesije,

-       zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,

-       roku za predložitev prijav,

-       roku za izbor koncesionarja,

-       merilih in postopku za izbor koncesionarja,

-       prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,

-       roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,

-       odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.

15. člen

(objava in izvedba javnega razpisa)

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.

Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve javnega razpisa.

Javni razpis je uspešen, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik.

Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.

Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

16. člen

(koncesijska pogodba)

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.

V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov: Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 53/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

»17. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora in Vipava za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 93/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.