Uredba o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline

Na podlagi 43. in 130. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/00) v povezavi s 23. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odločba US, 1/96, 9/99 – odločba US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS), 32. členom zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO) ter 13. in 17. členom uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline

1. člen

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podelitev koncesije za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in za podelitev koncesije za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij.

I. Koncesija za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin

2. člen

Predmet koncesije za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin (v nadaljnjem besedilu: koncesija za rabo naravne vrednote) je izvajanje tradicionalnega solinarstva na drugem in tretjem območju Krajinskega parka Sečoveljske soline po uredbi o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/01).

3. člen

Koncesija za rabo naravne vrednote se mora izvajati tako, da ne ogroža biotske raznovrstnosti, varstva naravne vrednote in kulturne dediščine, ter da ohranja solinarski ekosistem.

4. člen

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.     da je državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki je registrirana oziroma s sedežem v Republiki Sloveniji,

2.     da ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje soli,

3.     da je usposobljen za izvajanje tradicionalnega solinarstva,

4.     da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa proti njemu ni bila izdana sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ki je postala izvršljiva, oziroma sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva,

5.     da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi,

6.     da ni proti njemu uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe.

Šteje se, da je usposobljen za izvajanje tradicionalnega solinarstva, če ima ustrezno število izkušenih solinarjev ter razpolaga z ustrezno opremo, kar izkaže z elaboratom o izvajanju solinarske dejavnosti.

5. člen

Koncesija za rabo naravne vrednote se podeli za dobo 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, ki se lahko podaljša najdlje za 10 let na način in pod pogoji, določenimi v tej uredbi in koncesijski pogodbi.

6. člen

Koncesionar plačuje za koncesijo za rabo naravne vrednote enkrat letno koncesijsko dajatev, ki znaša prvo leto 100.000 SIT, v nadaljnjih letih pa 1% dohodka koncesionarja preteklega leta za tekoče leto.

Plačilo za koncesijo za rabo naravne vrednote se razdeli med državo in občino, na območju katere se nahaja naravna vrednota, v enakih deležih od celotnega plačila koncesije.

7. člen

Koncesija za rabo naravne vrednote se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje naslednje navedbe:

1.     podatke o koncedentu ter izvajalcu javnega razpisa,

2.     predmet koncesije,

3.     pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za pridobitev koncesije,

4.     začetek in čas trajanja koncesije,

5.     merila za izbiro koncesionarja,

6.     obvezne sestavine prijave na razpis,

7.     čas in kraj oddaje prijav,

8.     rok za izbiro koncesionarja,

9.     rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,

10.  odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom.

Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.

8. člen

Javni razpis traja 21 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava. Prijava ni veljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin prijave na razpis.

Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

9. člen

Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo tehnična, kadrovska in organizacijska usposobljenost prijaviteljev, ki mora biti vnaprej natančneje določena v javnem razpisu.

10. člen

O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave (po zakonu o ohranjanju narave).

Odločba preneha veljati, če koncesionar v roku 3 mesecev od njene dokončnosti ne sklene koncesijske pogodbe iz razlogov s strani koncesionarja.

II. Koncesija za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline

11. člen

Predmet koncesije za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (v nadaljnjem besedilu: koncesija za upravljanje parka) je:

1.     opravljanje varstvenih, strokovnih, nadzornih in upravljalskih nalog v Krajinskem parku Sečoveljske soline (v nadaljnjem besedilu: park),

2.     izvajanje varstvenih režimov in drugih nalog s ciljem varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti,

3.     izvajanje nalog javne službe ohranjanja narave po 133. členu zakona o ohranjanju narave,

4.     izvajanje neposrednega nadzora po zakonu o ohranjanju narave,

5.     upravljanje z nepremičninami in stvarmi, ki jim služijo, in so v lasti države v parku.

12. člen

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.     da je državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki je registrirana oziroma s sedežem v Republiki Sloveniji,

2.     da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa proti njemu ni bila izdana sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ki je postala izvršljiva, oziroma sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva,

3.     da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve,

4.     da ni proti njemu uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe,

5.     da je kadrovsko in organizacijsko usposobljen za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.

13. člen

Finančni viri za izvajanje koncesije so:

1.     državni proračun,

2.     prihodki od prodaje blaga in storitev koncesionarja parka v tistem delu njegove dejavnosti, ki jo izvaja kot javno službo,

3.     vstopnine v park,

4.     donacije in dotacije,

5.     drugi viri.

Način pridobivanja sredstev iz državnega proračuna se uredi s koncesijsko pogodbo.

14. člen

Koncesija za upravljanje parka se podeli za dobo 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, ki se lahko podaljša največ za 10 let na način in pod pogoji, določenimi v tej uredbi in v koncesijski pogodbi.

15. člen

Koncesionar ima naslednje pravice in dolžnosti:

1.     izvajati koncesijo kot dober gospodar v skladu z zakonom o ohranjanju narave, uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline, s to uredbo, koncesijsko pogodbo, načrtom upravljanja parka ter letnimi načrti upravljanja parka,

2.     izdelati osnutek načrta upravljanja parka,

3.     vsakih pet let poročati vladi o izvajanju načrta upravljanja parka,

4.     pripraviti letni načrt upravljanja parka,

5.     poročati pristojnim organom v skladu s predpisi,

6.     organizirati in sodelovati pri vseh naravovarstvenih akcijah na območju parka,

7.     pridobivati od ministrstva posebna navodila za izvajanje koncesije,

8.     pridobivati od organizacije, pristojne za ohranjanje narave (po zakonu o ohranjanju narave) strokovno pomoč in usmeritve pri izvajanju koncesije,

9.     pridobivati od pristojnih organov podatke o dejstvih, ki so pomembni za izvajanje koncesije,

10.  skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih na območju parka,

11.  obveščati pristojne inšpektorate o ugotovljenih kršitvah na območju parka,

12.  pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev,

13.  zagotavljati administrativne in druge pogoje za delo Odbora Krajinskega parka Sečoveljske soline,

14.  sodelovati z izvajalcem vodnogospodarske javne službe, ki skrbi za vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,

15.  sodelovati s Pomorskim muzejem Sergej Mašera, Piran, ki opravlja dejavnosti, ki so potrebne za opravljanje nalog v zvezi z varstvom solinarske kulturne dediščine in muzejske dejavnosti, in z izvajalcem javne službe za varstvo kulturne dediščine.

16. člen

Koncesija za upravljanje parka se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje naslednje:

1.     podatke o koncedentu ter izvajalcu javnega razpisa,

2.     predmet koncesije,

3.     pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,

4.     začetek in čas trajanja koncesije,

5.     merila za izbiro koncesionarja,

6.     prednostna merila, ki bodo vplivala na izbiro,

7.     obvezne sestavine prijave na razpis,

8.     čas in kraj oddaje prijav,

9.     rok za izbor koncesionarja,

10.  rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,

11.  odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom.

Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.

17. člen

Javni razpis traja 21 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava. Prijava ni veljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin prijave na razpis.

Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

18. člen

Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo:

1.     kadrovska in organizacijska usposobljenost v skladu z javnim razpisom,

2.     idejna zasnova izvajanja koncesije, zlasti glede razvojnih usmeritev, načina izvajanja varstva in upravljanja parka ter podrobnejših usmeritev za varstvo naravnih vrednot na območju parka ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva in tradicionalnih načinov izvajanja solinarske dejavnosti,

3.     predlog organizacije nadzorne službe,

4.     lastna finančna udeležba v predlogu pridobivanja sredstev za upravljanje parka,

5.     predlog ureditve ogledovanja in obiskovanja na območju parka.

Prednost pri dodelitvi bo imel tisti, ki predloži ponudbo za obe koncesiji.

19. člen

O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo po poprejšnjem mnenju občine, na območju katere leži naravna vrednota.

Odločba preneha veljati, če koncesionar v roku 3 mesecev od njene dokončnosti ne sklene koncesijske pogodbe iz razlogov s strani koncesionarja.

20. člen

S pravnomočnostjo odločbe o podelitvi koncesije za upravljanje parka nastopi dolžnost koncedenta, da prenese na koncesionarja upravljanje z nepremičninami in stvarmi, ki jim služijo na območju parka, in so v lasti države, razen Muzeja solinarstva, in se uredi s koncesijsko pogodbo.

21. člen

Upravljanje parka spremlja Odbor Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki zagotavlja koordinacijo lokalnih interesov in sodelovanje občine, na območju katere leži naravna vrednota, pri upravljanju parka.

Pristojnosti Odbora Krajinskega parka Sečoveljske soline so:

1.     spremljanje upravljanja parka,

2.     obravnavanje predloga načrta upravljanja parka,

3.     obravnavanje letnih načrtov upravljanja parka,

4.     obravnavanje in dajanje mnenj in predlogov v zvezi z upravljanjem parka.

Odbor Krajinskega parka Sečoveljske soline ustanovi minister, ki določi število članov odbora, ki mora biti liho, in imenuje predsednika odbora ter polovico članov odbora. Polovico članov odbora imenujejo lokalne skupnosti, ki so na zavarovanem območju.

III. Skupne določbe

22. člen

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.

V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

23. člen

Prenos koncesije za rabo naravne vrednote in koncesije za upravljanje parka na drugega koncesionarja je možen le s predhodnim dovoljenjem vlade.

24. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1.     s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.     z odvzemom koncesije,

3.     in v drugih primerih, ki jih določa ta uredba.

25. člen

Koncesijska pogodba preneha:

1.     po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2.     z razdrtjem:

-  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,

-  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve okoljevarstvenih predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

-  če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije.

Razlogi in pogoji za prenehanje koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

26. člen

Koncesija za rabo naravne vrednote in koncesija za upravljanje parka se lahko odvzame z upravno odločbo, če koncesionar ravna v nasprotju z določili te uredbe ter uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Pogoji in način odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

27. člen

Koncesionar lahko predlaga vladi podaljšanje koncesijske pogodbe, in sicer 6 mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe.

Koncesija se lahko podaljša, če koncesionar izpolnjuje vse pogoje in obveznosti iz te uredbe in če je podaljšanje ekonomsko upravičeno, s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.

28. člen

Nadzor nad zakonitim izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji, strokovni nadzor nad ustrezno rabo naravne vrednote oziroma upravljanjem parka pa ministrstvo in organizacija, pristojna za ohranjanje narave (po zakonu o ohranjanju narave).

29. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 636-02/2001-2

Ljubljana, dne 31. januarja 2002.

Vlada Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister