Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov
za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila
obsega:
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo
motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil
ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99 z dne 18. 2. 1999),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za
vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni
list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004).
UREDBA
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za
preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih
vozil ter pralnic za motorna vozila
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri
odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz
postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in
popravila motornih vozil, lokomotiv, vagonov in mobilnih strojev ali naprav ter
pralnic za motorna vozila, lokomotive, vagone in mobilne stroje ali naprave, in
sicer:
-
mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
-
posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo,
se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz
virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba),
za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za tehnološke odpadne vode iz
pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za:
-
polnjenje tekočih goriv v motorna vozila, v rezervoarje, v lokomotive
ali vagone ter mobilne stroje ali naprave,
-
polnjenje tekočih goriv v stabilne motorje in stabilne plinske turbine,
-
pranje in čiščenje karoserij in dna motornih vozil, lokomotiv ali
vagonov ter mobilnih strojev ali naprav brez uporabe čistilnih kemikalij,
-
pranje in čiščenje motorjev, podvozij ter dna motornih vozil, lokomotiv
ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav s čistilnimi kemikalijami,
-
dekonserviranje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih
strojev ali naprav,
-
popravljanje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev
ali naprav,
-
obdelavo dna ali votlih delov motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter
mobilnih strojev ali naprav,
-
izločanje nevoznih, za popravilo namenjenih motornih vozil, lokomotiv
ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri
katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje in
-
skladiščenje, razgradnjo ali reciklažo odpadnih motornih vozil, odpadnih
lokomotiv ali vagonov, odpadnih mobilnih strojev ali naprav ali njihovih
sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v
okolje,
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za vire onesnaževanja, če:
-
odvajanje odpadne vode urejajo predpisi o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov in ostalih
virov onesnaževanja, za katere veljajo posebni predpisi,
-
odpadna voda nastaja pri notranjem čiščenju transportnih zabojnikov,
-
za polnjenje goriva ali vzdrževanje in popravil ladij ali letal in
-
za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v virih onesnaževanja.
4. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode virov onesnaževanja
za:
-
polnjenje tekočih goriv v motorna vozila, v rezervoarje, v lokomotive
ali vagone ter mobilne stroje ali naprave in
-
polnjenje tekočih goriv v stabilne motorje in stabilne plinske turbine,
so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (nadaljnjem besedilu: priloga
1).
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov
onesnaževanja za:
-
pranje in čiščenje karoserij in dna motornih vozil, lokomotiv ali
vagonov ter mobilnih strojev ali naprav brez uporabe čistilnih kemikalij,
-
pranje in čiščenje motorjev, podvozij ter dna motornih vozil, lokomotiv
ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav s čistilnimi kemikalijami in
-
dekonserviranje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih
strojev ali naprav, so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (v
nadaljnjem besedilu: priloga 2).
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov
onesnaževanja za:
-
popravljanje motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev
ali naprav,
-
obdelavo dna ali votlih delov motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter
mobilnih strojev ali naprav,
-
izločanje nevoznih, za popravilo namenjenih motornih vozil, lokomotiv
ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri
katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje in
-
skladiščenje, razgradnjo ali reciklažo odpadnih motornih vozil, odpadnih
lokomotiv ali vagonov, odpadnih mobilnih strojev ali naprav ali njihovih
sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v
okolje, so določene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem
besedilu: priloga 3).
5. člen
Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da
so iz odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo ali neposredno v vode,
izločene lahke tekočine, kot sta olje in bencin, z izločevalnikom lahkih
tekočin (v nadaljnjem besedilu: lovilec olj), katerega velikost, vgradnja,
obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2.
Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da
se za izločevanje lahkih tekočin iz odpadnih vod iz vira onesnaževanja vgradi
lovilec olj, ki je kot gradbeni proizvod načrtovan, preskušen in označen v
skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja lahko odvaja odpadne
vode, očiščene na lovilcu olj, ki ni gradbeni proizvod iz prejšnjega odstavka
in je zgrajen na kraju samem, če za tako odvajanje odpadnih vod pridobi
dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na podlagi
vloge upravljavca ali lastnika vira onesnaževanja, če iz tehnične dokumentacije
o lovilcu olj, priložene k vlogi, izhaja, da je bil lovilec olj načrtovan in
preskušen v skladu z zahtevami standarda SIST EN 858-1 in se na podlagi preskusnega
poročila, ki je del tehnične dokumentacije, ugotovi, da lovilec olj izpolnjuje
zahteve tega standarda.
6. člen
Upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja iz 2. člena te uredbe
mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj.
V obratovalni dnevnik lovilca olj se vpisujejo vsa opravljena
dela pri obratovanju in vzdrževanju lovilca olj, rezultati merjenja predpisanih
parametrov odpadne vode ter vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem
lovilca olj, okvar ali drugih prekinitev obratovanja lovilca olj in podobnih
razlogov ter njihov čas trajanja.
Pogostost meritev parametrov odpadne vode iz prejšnjega
odstavka se določa skladno z določbami pravilnika o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.
Za vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj skrbi oseba,
odgovorna za obratovanje in vzdrževanje lovilca olj.
Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z
oštevilčenimi stranmi.
7. člen
Za odpadno vodo iz virov onesnaževanja iz prve in druge
alinee 2. člena te uredbe upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja ni dolžan
izvajati obratovalnega monitoringa, če na podlagi obratovalnega dnevnika
lovilca olj dokaže, da:
-
lovilec olj obratuje skladno s tehnično specifikacijo SIST EN 858-2,
-
vsebnost celotnih ogljikovodikov ne presega mejne vrednosti določene v
prilogi 1 in
-
vodi evidenco o količinah in načinu odstranjevanja odpadkov, ki so
nastali pri obratovanju lovilca olj.
8. člen
Za odpadno vodo iz objektov in naprav tretje, četrte in pete
alinee 2. člena te uredbe pri odvajanju v kanalizacijo upravljalec ali lastnik
vira onesnaževanja ni dolžan izvajati obratovalnega monitoringa, če na podlagi
obratovalnega dnevnika lovilca olj in evidenc o porabi vode dokaže, da:
-
je povprečna dnevna poraba vode manjša od 3 m, če gre za odpadno vodo,
ki nastaja na pralnih površinah za motorna vozila in
-
so bili redno izvajani ukrepi iz 11. člena te uredbe.
Povprečna dnevna poraba se izračuna kot razmerje med porabo
vode v koledarskem letu in številom dni, v katerih so obratovali objekti za
pranje.
9. člen
Za odpadno vodo iz objektov in naprav iz šeste, sedme, osme
in devete alinee 2. člena te uredbe lastnik vira onesnaževanja ni dolžan
izvajati obratovalnega monitoringa, če na podlagi poslovnika obratovanja lovilca
olj dokaže da:
-
lovilec olj obratuje skladno s tehnično specifikacijo SIST EN 858-2
-
da vrednosti parametrov ne presegajo mejnih vrednosti določenih v
prilogi 3,
-
da letna količina odpadne vode ne presega 4500m3 in
-
vodi evidenco o količinah in načinu odstranjevanja odpadkov, ki so
nastali pri obratovanju lovilca olj.
10. člen
Na območju vira onesnaževanja, kjer nastajajo odpadne vode iz
2. člena, se morajo odpadne vode zbirati in čistiti ločeno.
Mešanje odpadne vode iz prejšnjega odstavka zaradi skupnega
zbiranja in čiščenja je dovoljeno, če čiščenje s tem ni oteženo in je mogoče
dosegati enak učinek čiščenja kot pri ločenem čiščenju odpadne vode.
11. člen
Posebni ukrepi, ki jih upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja
izvaja zaradi čimmanjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
1.
ločeno odvajanje odpadne vode iz vira onesnaževanja od padavinske
odpadne vode utrjenih površin, ki niso onesnažene ali so onesnažene z
mineralnimi olji v količinah primerljivih s količinami mineralnih olj v
padavinski odpadni vodi vozišč cestne infrastrukture;
2.
obvezna vgradnja lovilca olj za odpadno vodo iz virov onesnaževanja iz
prve, druge, šeste, sedme, osme in devete alinee 2. člena te uredbe;
3.
neprepustna utrditev tal na območju nepokritih površin virov
onesnaževanja tako, da so utrjena tla neprepustna za vodo in za gorivo;
4.
nadstrešitev objektov iz sedme, osme in devete alinee 2. člena;
5.
vzpostavitev delno ali v celoti zaprtih krogotokov za:
-
odpadno vodo, ki nastaja pri pranju v avtomatskih napravah za pranje
karoserij osebnih vozil, če je povprečna dnevna poraba vode večja od 5 m3,
-
odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah za osebna vozila in
tovorna vozila z skupno težo do 7,5 t, če je povprečna dnevna poraba vode večja
od 5 m3,
-
odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah ali napravah za pranje
karoserij za tovorna vozila s skupno težo nad 7,5 t, če je povprečno mesečno
število opranih vozil več kot 200,
-
odpadno vodo, ki nastaja na pralnih površinah ali napravah za pranje
karoserij za lokomotive in vagone ter za mobilne stroje in naprave če je
povprečno mesečno število opranih lokomotiv, vagonov, mobilnih strojev in
naprav več kot 100,
-
odpadno vodo za izpiranje v avtomatskih napravah za pranje karoserij, če
se uporabljajo koncentrati voska z deležem aromatskih topil večjim od 20%,
-
odpadno vodo, ki nastaja pri pranju in čiščenju motorjev, podvozij ali
dna vozil pri uporabi topil za hladno čiščenje, ki tvorijo stabilne emulzije,
če je povprečna dnevna poraba vode večja od 0,5 m3,
-
odpadno vodo, ki nastaja pri pranju oziroma čiščenju delov vozil in
-
sredstva za dekonserviranje vozil in odpadno vodo, ki nastaja pri
dekonserviranju vozil;
6.
prepoved izlivanja nevarnih tekočih odpadkov, kot so tekoči naftni
derivati ali njihove vodne emulzije, tekoče vsebine akumulatorjev, tekoče
vsebine zavornih sistemov, sredstva proti zmrzovanju, tekoča sredstva proti
koroziji, halogenirani ogljikovodiki, topil za hladno čiščenje v sistem odvajanja
odpadnih voda;
7.
prepoved mešanja halogeniranih ogljikovodikov z vodo, predvsem pri
uporabi topil za hladno čiščenje;
8.
prepoved nanašanja topil za hladno čiščenje na motorje, podvozja,
menjalnike ipd. z visokotlačnimi napravami z vročo vodo;
9.
fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri delnih tokovih odpadne vode
ali v zaprtih krogotokih iz 5. točke tega člena, kot je izločanje trdnih snovi,
posnemanje mineralnih olj in drugih lahkih snovi ter odstranjevanje preostanka
le-teh s koalescenčnim odstranjevanjem, z adsorpcijo ali ultrafiltracijo,
fizikalno-kemični ali termični razcep in
10.
ravnanje s tekočimi odpadki iz 6. točke tega člena, ki nastajajo v virih
onesnaževanja ter drugih odpadkov, kot so npr. krpe, ostanki iz obdelave dna in
votlih delov vozil iz sedme alinee 2. člena te uredbe ter odpadki iz čiščenja
odpadne vode, se izvaja skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki.
Povprečne vrednosti iz 5. točke prejšnjega odstavka se
izračunajo na naslednji način:
-
povprečna dnevna poraba se izračuna kot razmerje med porabo vode v
koledarskem letu ter številom dni, v katerih so obratovali objekti za pranje,
-
povprečno mesečno število opranih vozil se izračuna kot razmerje med v
koledarskem letu opranih vozil in številom mesecev, v katerih so obratovali
objekti za pranje in
-
povprečno tedensko število dekonserviranih vozil se izračuna kot
razmerje med v koledarskem letu dekonserviranih vozil in številom tednov, v
katerih so obratovali objekti za dekonservacijo.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni
za varstvo okolja.
13. člen
Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe
vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po
uveljavitvi te uredbe.
14. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena
priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo ob odreditvi priprave in
izvedbe sanacijskega programa, ne glede na določbo prejšnjega člena določi tudi
količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo
z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka
na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je
sestavni del sanacijskega programa.
Priloga
1: Mejne vrednosti parametrov odpade vode iz postaj za polnjenje tekočih goriv
v motorna vozila, v rezervoarje, v lokomotive ali vagone ter mobilne stroje ali
naprave in polnjenje tekočih goriv v stabilne motorje in stabilne plinske
turbine
Priloga
2: Mejne vrednosti parametrov odpade vode iz objektov in naprav za čiščenje
karoserij in dna motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali
naprav brez uporabe čistilih kemikalij, čiščenje motorjev, podvozij ter dna
motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav s
čistilnimi kemikalijami in dekonserviranje motornih vozil, lokomotiv ali
vagonov ter mobilnih strojev ali naprav
Priloga
3: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz objektov za popravljanje motornih
vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav, obdelavo dna ali
votlih delov motornih vozil, lokomotiv ali vagonov ter mobilnih strojev ali
naprav, izločanje nevoznih, za popravilo namenjenih motornih vozil, lokomotiv
ali vagonov ter mobilnih strojev ali naprav ali njihovih sestavnih delov, pri
katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v okolje in
skladiščenje, razgradnjo ali reciklažo odpadnih motornih vozil, odpadnih
lokomotiv ali vagonov, odpadnih mobilnih strojev ali naprav ali njihovih
sestavnih delov, pri katerih obstoji nevarnost nekontroliranega izpusta snovi v
okolje
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih
vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in
popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»15. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z
gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za
motorna vozila (Uradni list RS, št. 40/04) dodaja 14.a člen uredbi:
»14.a člen
Ne glede na določbe drugega,
tretjega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe lahko upravljavec ali lastnik
vira onesnaževanja odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v
vode, če je za odpadne vode zagotovljeno izločevanje lahkih tekočin, kot sta
olje in bencin, z lovilcem olj, za katerega je izdano gradbeno dovoljenje pred
1. junijem 2004.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.