Uredba o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem obsega:

-       Uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 77/02 z dne 30. 8. 2002),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 66/07 z dne 24. 7. 2007),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 104/20 z dne 24. 7. 2020).

UREDBA

o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

(1) S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podelitev koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem in ureja druga vprašanja v zvezi s podelitvijo koncesije.

(2) Naravna vrednota Postojnski jamski sistem obsega: Postojnsko jamo, Otoško jamo, Magdaleno jamo, Črno jamo in Pivko jamo.

(3) Naravna vrednota Predjamski jamski sistem obsega: Ponorno jamo Lokve, ponorno Jamo 1 v Grapi, ki ima vhod pod vasjo Bukovje, in jame, ki se odpirajo v steni Predjamskega gradu: Zmajeve luknje, Konjski hlev, Erazmova luknja in Fižence.

(4) Koncesija za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (v nadaljnjem besedilu: naravnih vrednot) vključuje tudi rabo stvari, ki služijo rabi naravnih vrednot za namene vodenja po jamah in se nahajajo v jamah ali neposredno ob vhodih v jame (v nadaljnjem besedilu: jamska infrastruktura) in so v lasti države.

2. člen

(1) Predmet koncesije po tej uredbi je raba naravnih vrednot (v nadaljnjem besedilu: koncesija), ki vključuje vodenje obiskovalcev po jamah, organiziranje prireditev v jamah z namenom popestritve turistične ponudbe in druge aktivnosti, ki služijo informiranju in ozaveščanju javnosti o vrednotah narave.

(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se nanaša na dele naravnih vrednot:

-       ki so za obiskovanje posebej urejeni,

-       ki se za ta namen lahko uredijo ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev in

-       ki jih za obiskovanje ni treba posebej urediti.

(3) Koncesija vključuje tudi urejanje naravnih vrednot za namene iz prvega odstavka tega člena na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave in ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev.

3. člen

Koncesija se mora izvajati v skladu z določbami te uredbe in predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ob spoštovanju predpisanih varstvenih in razvojnih usmeritev ter varstvenih režimov, tako da se ne prizadenejo oziroma uničijo naravne lastnosti jam, jamski inventar in biotska raznovrstnost, ter da je zagotovljena varnost obiskovalcev.

4. člen

(1) Koncesionar mora izvajati koncesijo ob upoštevanju zlasti naslednjih prepovedi:

1.     prepovedano je vstopati v jame, razen delavcem koncesionarja v zvezi z opravljanjem koncesije, obiskovalcem jame med organiziranim turističnim ogledom, jamarjem med opravljanjem neposrednih jamarskih raziskav ter fizičnim osebam, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalno dejavnostjo, in delavcem pravne osebe, ki je registrirana za znanstveno raziskovalno dejavnost, med opravljanjem dovoljenih raziskav;

2.     prepovedano je uničevati, poškodovati ali odstranjevati naravne tvorbe v jami, zlasti sigaste (kapniške) tvorbe in druge sedimente, minerale, kristale, oblike v blatu in ilovici ter reliefne oblike na stenah, stropu in tleh;

3.     prepovedano je iz jame odnašati, omogočati dajanje v promet ali izvažati naravne tvorbe iz jame, zlasti sigaste (kapniške) tvorbe in druge sedimente, minerale, kristale, oblike v blatu in ilovici ter reliefne oblike na stenah, stropu in tleh;

4.     prepovedano je onesnaževati stene, strop ali tla jame, zrak v jami ali vode, ki tečejo skozi jame;

5.     prepovedano je vrtati v stene, strop ali tla jame;

6.     prepovedano je minirati;

7.     prepovedano je povzročati hrup, ki presega predpisane mejne vrednosti;

8.     prepovedano je povzročati vibracije, razen vibracij, ki jih povzroča normalno obratovanje jamske železnice v Postojnski jami;

9.     prepovedano je skladiščiti ali odlagati predmete, snovi ali odpadke;

10.  prepovedano je kuriti in kaditi;

11.  prepovedano je uporabljati svetila z odprtim plamenom, razen acetilenskih in drugih plinskih svetil;

12.  prepovedano je uporabljati vse vrste vozil in plovil na motorni pogon, razen jamskega vlaka kot dela jamske infrastrukture Postojnske jame;

13.  prepovedano je graditi jamsko infrastrukturo in postavljati kakršnekoli stalne ali začasne objekte, razen za namene, predvidene v letnem programu rabe;

14.  prepovedano je loviti, ubijati, prenašati z enega mesta v jami na drugo, odnašati iz jame, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu v jami ali namerno vznemirjati živali v vseh razvojnih oblikah, ki stalno živijo v podzemnih jamah in podzemnih vodah, ali se v njih občasno zadržujejo;

15.  prepovedano je odnašati iz jame mrtve živali, ki stalno živijo v podzemnih jamah in podzemnih vodah, ali se v njih občasno zadržujejo, oziroma njihove dele;

16.  prepovedano je preprečevati živalim selitev in rastlinam naravno razširjanje;

17.  prepovedano je odkopavati ali prekopavati sedimente, arheološke ali paleontološke plasti ter odnašati, prenašati ali poškodovati paleontološke ali arheološke predmete;

18.  prepovedano je spreminjati, poškodovati, odnašati ali uničevati predmete kulturne dediščine;

19.  prepovedano je uničevati, poškodovati, nabirati ali odnašati rastline ali njihove dele v vhodnih delih jam, kamor sega dnevna svetloba;

20.  prepovedano je opravljati dejavnosti ali posege, ki lahko ogrozijo jamo, jamski inventar ali jamski živi svet.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko koncesionar:

1.     na naravnih vrednotah gradi, vzdržuje ali uporablja jamsko infrastrukturo na način in pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo in s predpisi s področja ohranjanja narave;

2.     na naravnih vrednotah postavi vrata na vhodu v jamo ali v del jame, če je to potrebno zaradi varstva jame;

3.     prikazuje obiskovalcem jame posamezne živalske osebke ujetih jamskih živali v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

5. člen

(1) Pri izvajanju koncesije mora koncesionar upoštevati naslednje naravovarstvene pogoje:

1.     v jamo se ne sme vnašati hrane;

2.     iz jame je treba sproti odnašati vse odpadke, odrske rekvizite, kulise in druge organske odpadke;

3.     po vsakem servisnem posegu izven urejenih pohodnih površin je treba sledove hoje zabrisati;

4.     dela v jami, ki jih izvajajo delavci podjetja, ki ga je najel koncesionar, morajo potekati pod neposrednim nadzorom jamskih delavcev koncesionarja;

5.     obiskovalci in vodniki se med ogledom ne smejo dotikati sigastih tvorb;

6.     sigove ponvice je treba redno čistiti in sproti odnašati kovance, ki jih vanje odmetavajo obiskovalci;

7.     vnos in uporaba koncentriranih kemikalij za čiščenje v jami nista dovoljena;

8.     zagotovljen mora biti nadzor nad vhodi v Postojnski jamski sistem in vhodi v Predjamski jamski sistem ter preprečitev nezakonitega vstopa v oba jamska sistema;

9.     vhoda v Pivko jamo in Magdaleno jamo morata biti fizično zaprta;

10.  prireditve (koncerti, snemanja filmov, reklam, znanstvenih ali poučnih filmov, zborovanja) se organizirajo tako, da se dogajajo na že urejenih površinah in ne na naravnih jamskih tleh;

11.  ob vstopu je treba seznaniti obiskovalce s tem, da je: obvezna hoja znotraj označenih poti, prepovedano metanje kovancev v ponvice v jami, kajenje v jami, dotikanje in lomljenje kapnikov in vnašanje hrane v jamo ter prehranjevanje v jami.

(2) Pri izvajanju koncesije na tistih delih naravnih vrednot, ki so urejeni za obisk, mora koncesionar poleg naravovarstvenih pogojev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje naravovarstvene pogoje:

1.     obiskovalci in vodniki morajo med rednim obiskom na urejenih delih naravnih vrednot in med prireditvami hoditi in se zadrževati izključno na urejenih pohodnih površinah;

2.     neposredno po končani prireditvi je treba iz jame odnesti vso prineseno opremo, odrske rekvizite, kulise in odpadke;

3.     v urejenih delih naravnih vrednot je hoja izven urejenih pohodnih površin dovoljena le za servisne posege v jamsko infrastrukturo ob največji možni pazljivosti;

4.     pri osvetljevanju urejenih delov jame je obvezna uporaba takih tehničnih in organizacijskih rešitev (sektorsko razsvetljevanje, skrajševanje časa osvetljevanja na minimum, zmanjševanje moči svetil na minimum, uporaba svetil s prilagojenim spektrom sevanja, premeščanje luči), da se zmanjša pojav rasti alg na osvetljenih površinah na minimum in obenem zmanjša uporaba kemičnih sredstev za čiščenje.

6. člen

(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.     da je državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki je registrirana oziroma s sedežem v Republiki Sloveniji;

2.     da je priglašena oziroma ima pridobljeno registracijo, ki omogoča opravljanje dejavnosti iz 2. člena te uredbe;

3.     da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa proti njemu ni bila izdana sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, ki je postala izvršljiva, oziroma sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva;

4.     da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi;

5.     da ni proti njemu uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe;

6.     da je kadrovsko, finančno, organizacijsko in tehnično usposobljen za opravljanje dejavnosti iz 2. člena te uredbe;

7.     da ima izdelan poslovni načrt z razvojno strategijo za čas trajanja koncesije;

8.     da ima izdelan vsebinski in finančni program rabe naravnih vrednot z usmeritvami s področja promocije in trženja naravnih vrednot, s predvidenimi investicijskimi vlaganji v naravne vrednote in jamsko infrastrukturo za čas trajanja koncesije;

9.     da ima izdelan predlog varnostnega elaborata.

(2) Šteje se, da je kadrovsko, organizacijsko in tehnično usposobljen za rabo naravnih vrednot, če ima ustrezno število usposobljenih strokovnjakov s področja jamarstva in jamskih vodnikov ter razpolaga z ustrezno opremo za gibanje in vodenje po jamah, kar izkaže s programom rabe naravnih vrednot.

7. člen

Koncesija se podeli za dobo 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, ki se lahko podaljša najdlje za 20 let na način in pod pogoji, določenimi v tej uredbi in koncesijski pogodbi.

8. člen

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo za rabo naravne vrednotne letno koncesijsko dajatev, ki znaša prvih pet let trajanja koncesije 30 odstotkov in naslednjih petnajst let 35 odstotkov ustvarjenega letnega prihodka od vstopnin za ogled naravnih vrednot in drugih prihodkov, ustvarjenih z rabo naravnih vrednot, vendar ne manj kot 1.700.000,00 eurov letno (v nadaljnjem besedilu: minimalna koncesijska dajatev) in ne več kot 3.000.000,00 eurov letno. Plačilo koncesijske dajatve se zniža za znesek potrjenih investicijskih vlaganj, investicijskega vzdrževanja in zavarovanja za jamsko infrastrukturo v jamah in njihovi neposredni okolici (v nadaljnjem besedilu: vlaganja v naravne vrednote). Vlaganja v naravne vrednote se izvajajo na sredstvih, ki so v lasti države in služijo dejavnosti, ki je predmet koncesije.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko zaradi višje sile koncesije ni mogoče izvajati, minimalna koncesijska dajatev lahko zniža sorazmerno glede na čas trajanja višje sile. Čas trajanja višje sile se ne všteva v dobo trajanja koncesije iz prejšnjega člena.

9. člen

(1) Koncesijska dajatev za rabo naravne vrednote se razdeli med državo in občino Postojna tako, da pripada državi 40 odstotkov, občini Postojna pa pripada 60 odstotkov, in sicer od zneska celotne koncesijske dajatve, znižane za vlaganja v naravne vrednote.

(2) Vlaganja v naravne vrednote lahko znašajo največ eno petino koncesijske dajatve, pri čemer lahko vlada odloči o višjem znesku vlaganj v naravne vrednote s potrditvijo poslovnega načrta koncesionarja iz prvega odstavka 9.a člena te uredbe.

(3) Vlaganja v naravne vrednote izvaja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun kot vlaganja v tuja osnovna sredstva. Ta vlaganja se koncesionarju priznajo kot odbitna postavka ob poračunu koncesijske dajatve.

(4) Delež koncesijske dajatve, ki pripada državi, je prihodek državnega proračuna.

(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sta občina Postojna in občina Pivka upravičeni tudi do 97,5 odstotkov dela koncesijske dajatve, ki pripada državi, če ta sredstva vlagata v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja v skladu z operativnimi programi varstva okolja, sprejetimi za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja na področju teh javnih služb, pri čemer se ta delež koncesijske dajatve razdeli med občinama tako, da pripada občini Postojna 28,89 odstotkov in občini Pivka 71,11 odstotkov tega dela koncesijske dajatve.

(6) Občini Postojna in Pivka ter vlada z medsebojnim dogovorom določijo medsebojna razmerja. Plan vlaganj občine Postojna in občine Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja pa na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), potrdi vlada.

9.a člen

(1) Koncesijska dajatev se izplačuje akontativno štirikrat letno ob koncih trimesečij. Ministrstvo določi koncesionarju višino akontacije koncesijske dajatve do 15. februarja tekočega leta. Odbor za spremljanje koncesije predlaga ministrstvu višino akontacije koncesijske dajatve do 30. januarja tekočega leta, ki jo izračuna na podlagi podatkov iz potrjenega poslovnega načrta koncesionarja za tekoče leto. Poslovni načrt koncesionarja mora vsebovati tudi program vlaganj v naravne vrednote, pripravljen v skladu z dogovorjenim programom rabe naravnih vrednot, ki je priloga koncesijske pogodbe. Koncesionar predloži poslovni načrt za naslednje leto ministrstvu v potrditev najpozneje do 1. novembra tekočega leta, ministrstvo pa poslovni načrt posreduje vladi v potrditev.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka se izplačuje občini Postojna in občini Pivka del koncesijske dajatve iz petega odstavka prejšnjega člena. Občini Postojna in Pivka morata ministrstvu predložiti načrt vlaganj v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za naslednje leto najpozneje do 1. novembra tekočega leta, ministrstvo pa predloži ta načrt vladi v potrditev. Na podlagi potrjenega načrta vlaganj v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena določi ministrstvo višino akontacije dela koncesijske dajatve iz petega odstavka prejšnjega člena.

(3) Plačilo akontacij iz prvega in drugega odstavka tega člena zapade v plačilo zadnji delovni dan trimesečja, za katerega nastane obveznost plačila. Za nepravočasno plačane zneske akontacij mora koncesionar plačati zakonske zamudne obresti.

(4) V primeru, da ministrstvo do 15. februarja tekočega leta ne določi višine akontacij iz prvega in drugega odstavka tega člena, se šteje, da so za tekoče leto določene akontacije v višini iz preteklega leta, razen ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena, ko občina Postojna in Pivka ne predložita letnega načrta vlaganj in zato nista upravičeni do koncesnine.

9.b člen

(1) Dejansko višino koncesijske dajatve za preteklo poslovno leto določi vlada na podlagi predloženega revidiranega letnega poročila in poročila o vlaganjih v naravne vrednote. Koncesionar mora predložiti letno poročilo vladi v potrditev najkasneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Koncesionar je dolžan članom odbora za spremljanje koncesije oziroma pooblaščenim osebam zagotoviti pregled dejanskih plačil za izvršena vlaganja v naravne vrednote tako po vrednosti kot tudi po namenu ter pojasniti morebitna odstopanja od poslovnega načrta iz prvega odstavka 9.a člena te uredbe.

(2) Morebitna razlika med določeno koncesijsko dajatvijo ter vsoto dejansko plačanih akontacij koncesijske dajatve v preteklem letu in realiziranih vlaganj v naravne vrednote v preteklem letu v skladu s potrjenim programom se poračuna pri prvi naslednji akontaciji plačila koncesijske dajatve.

(3) Na podlagi dejanske višine koncesijske dajatve za preteklo poslovno leto se določi tudi dejanska višina dela koncesijske dajatve iz petega odstavka 9. člena te uredbe. Občina Postojna in občina Pivka morata najkasneje do 30. aprila prihodnjega poslovnega leta predložiti vsebinsko in finančno poročilo o načinu porabe sredstev iz petega odstavka 9. člena te uredbe za preteklo leto ter pojasniti morebitno razliko med podatki iz načrta vlaganj v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena iz drugega odstavka 9.a člena te uredbe in podatki iz finančnega poročila o načinu porabe sredstev, pridobljenih iz koncesijske dajatve.

(4) Morebitna razlika med določeno višino dela koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka ter vsoto dejansko plačanih akontacij dela koncesijske dajatve v preteklem letu in realiziranih vlaganj v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja v skladu z operativnimi programi varstva okolja se poračuna pri prvi naslednji akontaciji plačila dela koncesijske dajatve.

(5) Ministrstvo izstavi koncesionarju poračun za plačano koncesijsko dajatev za preteklo leto v skladu z določbami prejšnjih odstavkov.

(6) Učinkovitost, namenskost in zakonitost porabe sredstev plačila koncesijske dajatve iz petega odstavka 9. člena te uredbe ugotavlja ministrstvo na podlagi vsebinskih in finančnih poročil občine Postojna in občine Pivka o načinu porabe sredstev iz petega odstavka 9. člena te uredbe ob izstavitvi poračuna iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo s svojimi ugotovitvami seznani vlado najpozneje do 1. novembra tekočega leta.

(7) Ministrstvo spremlja učinkovitost, namenskost in zakonitost rabe dela koncesijske dajatve iz drugega odstavka 9. člena te uredbe pri koncesionarju na podlagi letnih poročil in s sodelovanjem pri letnem popisu.

10. člen

Koncesionar ima naslednje pravice in dolžnosti:

1.     izvajati koncesijo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, to uredbo, odločbo o izbiri koncesionarja ter koncesijsko pogodbo;

2.     zahtevati od ministrstva posebna navodila za izvajanje koncesije;

3.     zahtevati od organizacije, pristojne za ohranjanje narave, strokovno pomoč in usmeritve pri izvajanju koncesije;

4.     zahtevati od pristojnih organov podatke o dejstvih, ki so pomembna za izvajanje koncesije;

5.     skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih na območju Postojnskega jamskega sistema in Predjamskega jamskega sistema;

6.     pred sprejemom poslovnega načrta pridobiti pozitivno mnenje ministrstva, ki ga s sklepom izda minister;

7.     do 1. januarja posredovati ministrstvu s strani nadzornega sveta sprejet letni poslovni načrt, ki vsebuje program rabe naravnih vrednot in program vlaganj v naravne vrednote;

8.     izdelati revidirano letno poročilo, ki mora vsebovati tudi poročilo in dokazila o investicijskih vlaganjih, vlaganjih za tekoče vzdrževanje in zavarovanju jamske infrastrukture ter ga posredovati ministrstvu do 30. aprila za preteklo leto;

9.     vzpostaviti transparentni informacijski sistem spremljanja stroškov po stroškovnih nosilcih oziroma stroškovnih mestih;

10.  redno obveščati organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, o izvajanju koncesije;

11.  skrbeti za jamsko infrastrukturo, jo tekoče vzdrževati in vlagati vanjo kot dober gospodar;

12.  skrbeti za izboljšavo jamske infrastrukture v skladu s tehničnimi in varnostnimi standardi;

13.  skrbeti za informiranje in ozaveščanje javnosti in skrbeti za promocijo naravnih vrednot, ki so predmet koncesije, kar vključuje tudi sodelovanje na domačih in mednarodnih projektih;

14.  zagotoviti strokovno vodenje po jami in skleniti zavarovalno pogodbo za zavarovanje jamskih vodnikov in obiskovalcev jame za primer nesreče v jami;

15.  skrbeti za varnost obiskovalcev;

16.  zagotoviti strokovno fotografiranje mest stalnih prireditev, tako da se opazujejo spremembe, ki nastanejo v toku več let, ter o izsledkih obveščati ministrstvo v letnih poročilih;

17.  zagotoviti upoštevanje določb te uredbe med prireditvami in snemanji s prisotnostjo usposobljenih delavcev;

18.  voditi vpisno knjigo raziskav, opravljenih na naravnih vrednotah;

19.  zagotoviti sanacijo morebitnih nastalih degradacij sproti in po prenehanju koncesije;

20.  obveščati pristojne inšpektorje o ugotovljenih kršitvah iz zakona;

21.  omogočiti vsakokratni pregled finančnega poslovanja;

22.  omogočiti naravovarstveni nadzor.

11. člen

(1) Koncesija za rabo naravne vrednote se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo.

(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh ministrstva in vsebuje naslednje navedbe:

1.     podatke o koncedentu ter izvajalcu javnega razpisa,

2.     predmet koncesije,

3.     višino koncesijske dajatve,

4.     pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za pridobitev koncesije,

5.     začetek in čas trajanja koncesije,

6.     merila za izbiro koncesionarja in prednostna merila, ki bodo vplivala na izbor,

7.     obvezne sestavine prijave na razpis,

8.     čas in kraj oddaje prijav,

9.     rok za izbiro koncesionarja,

10.  rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,

11.  odgovorne osebe za dajanje pisnih informacij med trajanjem razpisa,

12.  način zavarovanja resnosti prijave.

12. člen

(1) Javni razpis traja najmanj 21 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava. Prijava ni veljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin prijave na razpis.

(3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

13. člen

(1) Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo:

-       boniteta prijavitelja, iz katere je razvidna finančna usposobljenost prijavitelja, ki mora biti vnaprej natančneje določena z merili v javnem razpisu;

-       predlog programa rabe naravne vrednote, iz katere je razvidna kadrovska, organizacijska in tehnična usposobljenost prijavitelja, ki mora biti vnaprej natančneje določena z merili v javnem razpisu;

-       dosedanja vlaganja v naravne vrednote;

-       poslovni načrt za obdobje pet let, ki mora vsebovati razvojno strategijo družbe s poudarkom na investicijah.

(2) Prednostna merila so: boniteta družbe, višja stopnja strokovne izobrazbe in interdisciplinarnost ekipe ter višje število usposobljenih strokovnjakov s področja jamarstva in jamskih vodnikov, boljše finančne in organizacijske sposobnosti, boljša tehnična usposobljenost in razpolaganje z boljšo opremo za gibanje oziroma vodenje po jami, naravovarstveno sprejemljivejši program rabe z zagotovili za investicije, ki so v skladu z načelom varstva naravnih vrednot.

14. člen

(1) O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

(2) Odločba preneha veljati, če koncesionar v roku treh mesecev od njene dokončnosti ne sklene koncesijske pogodbe iz razlogov s strani koncesionarja.

15. člen

Izbrani koncesionar sme prenesti podeljeno koncesijo za rabo naravne vrednote na drugo pravno ali fizično osebo ob predhodnem soglasju vlade.

16. člen

(1) Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v last in posest koncedenta vsi objekti jamske infrastrukture, ki jih je na naravnih vrednotah ali za njihovo rabo v skladu s to uredbo, zgradil ali kako drugače pridobil koncesionar.

(2) Način prenosa jamske infrastrukture se uredi s koncesijsko pogodbo.

17. člen

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki se mora skleniti najkasneje v treh mesecih po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije.

(2) Z dokončnostjo odločbe o podelitvi koncesije za rabo naravnih vrednot nastopi dolžnost koncedenta, da izroči koncesionarju v rabo jamsko infrastrukturo v lasti države na območju naravnih vrednot, kar se uredi s koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.

(4) V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

(5) S koncesijsko pogodbo se uredi tudi:

-       način izvedbe popisa stanja naravnih vrednot in jamske infrastrukture,

-       morebitne obveznosti v zvezi s sanacijo naravnih vrednot in

-       vsebina vpisne knjige iz 18. točke 10. člena te uredbe.

18. člen

(1) Za spremljanje učinkov koncesije se s to uredbo ustanovi Odbor za spremljanje koncesije (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki je sestavljen iz treh predstavnikov ministrstva, enega predstavnika občine Postojna, enega predstavnika občine Pivka in enega predstavnika stroke. Delovanje tega odbora zagotovi koncesionar.

(2) Naloge odbora iz prejšnjega odstavka so:

-       spremljanje izvajanja koncesije v vsebinskem, poslovnem in finančnem pogledu ter z vidika rabe in urejanja naravnih vrednot,

-       dajanje mnenj in predlogov v skladu z določili te uredbe,

-       pregled poslovnega načrta.

(3) Člane odbora imenuje minister.

(4) Odbor uredi način svojega dela s poslovnikom.

19. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1.     s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.     z odvzemom koncesije in

3.     v drugih primerih, ki jih določa ta uredba.

20. člen

(1) Koncesijska pogodba preneha:

1.     po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2.     z razdrtjem,

-   če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,

-   če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve okoljevarstvenih in naravovarstvenih predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

-   če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

-   če je koncesionar v zamudi s plačilom koncesijske dajatve v skladu s koncesijsko pogodbo,

-  če izvede kakršnekoli statusne spremembe brez soglasja ministrstva,

-  če ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena te uredbe.

(2) Razlogi in pogoji za prenehanje koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

21. člen

Koncesija za rabo naravne vrednote se lahko odvzame z upravno odločbo, če koncesionar ravna v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja narave in to uredbo. Pogoji in način odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

22. člen

(1) Koncesionar lahko predlaga vladi podaljšanje koncesijske pogodbe, in sicer 6 mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe.

(2) Koncesija se lahko podaljša, če koncesionar izpolnjuje vse pogoje in obveznosti iz te uredbe, s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.

23. člen

Nadzor nad zakonitim izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji, strokovni nadzor nad ustrezno rabo naravne vrednote pa ministrstvo in organizacija, pristojna za ohranjanje narave.

Uredba o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 77/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»24. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št.66/07) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»Prehodne in končna določba

7. člen

(1) V treh mesecih po uveljavitvi te uredbe objavi Ministrstvo za okolje in prostor javni razpis za podelitev koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem. Na javnem razpisu za izbiro koncesionarja je eno od meril tudi višina koncesijske dajatve, ki jo je koncesionar pripravljen plačati, pri čemer pa ta ne sme biti nižja od minimalne koncesijske dajatve iz novega 8. člena uredbe.

(2) Koncesionar, ki ima ob uveljavitvi te uredbe pravico rabe naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, podeljeno na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 77/02 in 41/04 – ZVO-1), ima ob izpolnjevanju razpisnih pogojev prednostno pravico do podelitve koncesije na podlagi te uredbe.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe drugega odstavka 13. člena uredbe.

(4) Koncesionar iz drugega odstavka tega člena mora izvajati koncesijo do začetka izvajanja koncesije, podeljene na podlagi te uredbe.

(5) Če koncesionar iz drugega odstavka tega člena ne pridobi koncesije na podlagi te uredbe, ima pravico izvajati koncesijo do poteka roka petih let od sklenitve koncesijske pogodbe, to je do 31. decembra 2008.

(6) Če koncesionar iz drugega odstavka tega člena pridobi koncesijo na podlagi te uredbe, se medsebojna razmerja lahko uredijo z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi, pri čemer se za začetek izvajanja koncesije šteje datum, določen v aneksu k obstoječi koncesijski pogodbi.

(7) Obvezna sestavina aneksa iz prejšnjega odstavka je dogovorjen program rabe naravnih vrednot in vlaganj v naravne vrednote in infrastrukturo.

8. člen

(1) Koncesijska dajatev za leto 2006 se določi v višini razlike med vsoto plačanih koncesijskih dajatev za leti 2004 in 2005 ter trikratnim zneskom povprečnega letnega plačila za koncesijo, ki znaša 4.256.384,58 eura.

(2) V primeru iz petega odstavka prejšnjega člena se plačilo koncesijske dajatve za leto:

-       2007 določi v višini razlike med vsoto plačanih koncesijskih dajatev za leta 2004, 2005 in 2006 ter štirikratnim zneskom povprečnega letnega plačila za koncesijo, ki znaša 5.675.179,33 eura,

-       2008 določi v višini razlike med vsoto plačanih koncesijskih dajatev za leta 2004, 2005, 2006 in 2007 ter petkratnim zneskom povprečnega letnega plačila za koncesijo, ki znaša 7.093.974,29 eura.

9. člen

(1) Postopek za določitev akontacije koncesijske dajatve za leto 2007 se nadaljuje in zaključi v skladu z določbami te uredbe.

(2) Do poteka datuma za plačilo tretje akontacije koncesijske dajatve v letu 2007, določi Ministrstvo za okolje in prostor v skladu z določbami te uredbe tudi akontaciji dela koncesijske dajatve, ki se namenjata za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Postojna in v občini Pivka.

10. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem (Uradni list RS, št. 104/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

V letu 2020 se za višjo silo v skladu z novim drugim odstavkom 8. člena uredbe šteje razglasitev epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v trajanju od 12. marca 2020 do 31. maja 2020.

4. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.