Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o zvrsteh naravnih vrednot

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot obsega:

-       Uredbo o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 67/03 z dne 11. 7. 2003).

UREDBA

o zvrsteh naravnih vrednot

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(splošna določba)

(1) Ta uredba določa zvrsti naravnih vrednot, način opredeljevanja naravnih vrednot po zvrsteh, podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena, varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot.

(2) Ta uredba ne določa varstvenih in razvojnih usmeritev za minerale in fosile, ki so naravna vrednota.

2. člen

(določitev zvrsti naravnih vrednot)

(1) Zvrsti naravnih vrednot se določajo na podlagi lastnosti naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik.

(2) Zvrsti naravnih vrednot so:

-       površinska geomorfološka naravna vrednota,

-       podzemeljska geomorfološka naravna vrednota,

-       geološka naravna vrednota,

-       hidrološka naravna vrednota,

-       botanična naravna vrednota,

-       zoološka naravna vrednota,

-       ekosistemska naravna vrednota,

-       drevesna naravna vrednota,

-       oblikovana naravna vrednota in

-       krajinska vrednota.

(3) Zvrsti naravnih vrednot sta tudi:

-       mineral in

-       fosil.

3. člen

(opis zvrsti naravnih vrednot)

(1) Površinska geomorfološka naravna vrednota je del narave,

-       ki je z vidika zemeljskega površja izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot kraška površinska oblika (žlebič, škraplja, vrtača, uvala, kotlič, udornica, draga, kraško polje, kraški ravnik, kraška planota), ledeniška reliefna oblika (ledeniška morena, krnica, balvan, ledeniška dolina, grbina, prag), rečno-denudacijska oblika (korito, soteska, rečna terasa, poplavna ravnica, vršaj), poligenetska reliefna oblika (vrh, gorski greben, sleme, otok, skalne oblike, kot so naravni most/okno, stena, skalni osamelec) ali obalna reliefna oblika (klif, abrazijski spodmol, terasa).

(2) Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota je del narave,

-       ki je z vidika podzemnih jam izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot podzemna jama, ki je zlasti votlina, razpoka, brezno in podzemni rov.

(3) Geološka naravna vrednota je del narave,

-       ki je z vidika sestave in oblike zemeljske skorje ter procesov v njeni notranjosti in na njenem površju ter z vidika zgodovine Zemlje in evolucije življenja na njej, izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in

-       se v naravi pojavlja kot del narave iz prejšnje alinee, nahajališče minerala ali fosila, tektonska (prelom, tektonski jarek, tektonska breča, guba), mineraloška (nahajališče minerala), petrološka (izdanek kamnin), paleontološka (nahajališče fosila), stratigrafska (stratigrafsko zaporedje ali meja), glaciološka (ledeniško jezero, morena, balvan), pedološka, hidrogeološka (npr. mineralni izvir) ali sedimentološka (sedimentne teksture, turbiditni tokovi, evaporiti) naravna oblika.

(4) Hidrološka naravna vrednota je del narave,

-       ki je z vidika tekočih in stoječih voda izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot reka, potok, jezero, morje, del reke, potoka, jezera ali morja, ledenik, izvir, slapišče ali slap.

(5) Botanična naravna vrednota je del narave,

-       ki je ekosistemsko in znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben z vidika življenjskega prostora rastlin prosto živečih vrst in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot rastišče ogroženih, redkih, endemičnih ali reliktnih vrst, rastišče vrst v azonalnem, disjunktnem ali ekstrazonalnem arealu ali klasično nahajališče.

(6) Zoološka naravna vrednota je del narave,

-       ki je ekosistemsko in znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben z vidika življenjskega prostora živali prosto živečih vrst in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot habitat ali del habitata ogroženih, redkih, endemičnih ali reliktnih vrst živali ali tipsko nahajališče.

(7) Ekosistemska naravna vrednota je del narave,

-       ki je ekosistemsko in znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben z vidika ekosistemov in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot ohranjen, redek, vrstno izjemno raznolik del habitatnega tipa, habitatni tip ali večji del ekosistema.

(8) Drevesna naravna vrednota je drevo ali skupina dreves,

-       ki so izjemnih dimenzij, habitusa, starosti, ekosistemsko, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomembna ter vključuje tudi rastišče takšnih dreves in

-       v naravi pojavlja zlasti kot posamezno drevo zunaj gozdnega prostora ter skupina dreves ali posamezno drevo v gozdu, ki zaradi izjemnih lastnosti izstopajo od dreves v okolici.

(9) Oblikovana naravna vrednota je del narave,

-       ki ga je človek oblikoval z namenom vzgoje, izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom ter je ekosistemsko in znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in

-       naravi pojavlja zlasti kot drevored, skupina dreves, park, botanični vrt, alpinetum ali arboretum.

(10) Krajinska vrednota je del narave,

-       ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja izjemno, tipično ali redko obliko, razporeditev ali raznolikost krajinskih elementov, ki so pretežno naravnega izvora, in

-       se v naravi pojavlja zlasti kot gorski vrh, sleme, greben, območje z množico ali posebno razporeditvijo raznolikih krajinskih elementov ali območje z značilnim krajinskim vzorcem.

(11) Mineral je kot element ali spojina del narave, ki sestavlja kamnino in je redek, izjemen, tipičen, ohranjen, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben.

(12) Fosil je kot okamnel ostanek živali ali rastline ali njihove sledi del narave in je stvaren dokaz življenja iz geološke preteklosti ter je redek, izjemen, tipičen, ohranjen, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno poseben.

3.a člen

(kriteriji za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena)

(1) Naravne vrednote so naravne vrednote državnega in naravne vrednote lokalnega pomena.

(2) Naravne vrednote državnega pomena so tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Naravne vrednote, ki niso državnega pomena, so lokalnega pomena.

(3) Kriteriji za ugotavljanje mednarodnega ali velikega narodnega pomena naravne vrednote so:

-       izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost ali ekosistemska, znanstveno - raziskovalna ali pričevalna pomembnost na območju Republike Slovenije, kar se izkazuje z uvrstitvijo naravne vrednote med tretjino tistih naravnih vrednot, ki imajo najbolj izražene lastnosti, glede na vse zbrane, med seboj primerljive naravne vrednote, pri čemer so možna začasna odstopanja največ do dvajsetine vseh zbranih naravnih vrednot,

-       redkost na območju Republike Slovenije, kar se izkazuje z uvrstitvijo naravne vrednote med desetino tistih naravnih vrednot, ki imajo primerljive lastnosti,

-       vključenost naravne vrednote v drugo naravno vrednoto, ki je državnega pomena in povezuje več posameznih naravnih vrednot kot sestavnih delov v funkcionalno celoto ali geografsko zaključeno območje, ali

-       izkazan status oziroma mednarodni pomen naravne vrednote na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, sporazumov ali drugih dogovorov oziroma ugotovitev o mednarodnem pomenu na podlagi meril mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija.

(4) Kot naravne vrednote državnega pomena se obravnavajo vse naravne vrednote, ki se nahajajo na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država.

(5) Naravna vrednota je naravna vrednota državnega pomena, če izpolnjuje enega od kriterijev iz tretjega odstavka tega člena ali je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka.

4. člen

(varstvene usmeritve)

Varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote so usmeritve za posege in dejavnosti človeka na naravni vrednoti in na območju, ki je z naravno vrednoto vidno ali funkcionalno povezano (v nadaljnjem besedilu: območje vpliva na naravno vrednoto), z namenom, da se naravna vrednota ohranja.

5. člen

(posegi in dejavnosti na naravni vrednoti)

(1) Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.

(2) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:

-       na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

-       na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.

-       na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.

-       na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.

-       na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru.

-       na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

6. člen

(posegi in dejavnosti na območju vpliva na naravno vrednoto)

(1) Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto ali uničenja naravne vrednote.

(2) Za potrebe priprave prostorskih aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:

-       za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja,

-       za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo,

-       za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali.

7. člen

(črtan)

8. člen

(razvojne usmeritve)

(1) Razvojne usmeritve za naravne vrednote so usmeritve za rabo naravnih vrednot z namenom, da se naravne vrednote ohranja.

(2) Naravne vrednote se praviloma ohranjajo v obstoječi rabi, ki mora potekati na sonaraven način, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.

(3) Z namenom iz prvega odstavka tega člena se naravne vrednote prednostno namenja za doživljanje narave, izobraževanje, vzgojo, znanstveno-raziskovalno delo ali naravi prijazno rekreacijo.

(4) (črtan)

(5) (črtan)

9. člen

(črtan)

10. člen

(opredeljevanje naravnih vrednot po zvrsteh)

(1) Naravne vrednote se opredelijo z eno zvrstjo ali z več zvrstmi, glede na eno ali več lastnosti, ki opredeljujejo del narave za naravno vrednoto in so pogojene z značilnostmi naravnih pojavov in naravnih oblik.

(2) Varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote, ki so opredeljene z več zvrstmi, se dopolnjujejo.

(3) Naravne vrednote se opredelijo po zvrsteh v predpisu ministra o določitvi naravnih vrednot.

11. člen

(črtan)

12. člen

(črtan)

13. člen

(črtan)

Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»14. člen

(končna določba)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 67/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»11. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.