Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o merilih za oblikovanje
javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže
glasbenih šol obsega:
-
Uredbo o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže
osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s
posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98 z
dne 3. 3. 1998),
-
Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o merilih za oblikovanje javne
mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže
glasbenih šol (Uradni list RS, št. 27/99 z dne 16. 4. 1999),
-
Uredbo o dopolnitvi uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih
šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list
RS, št. 134/03 z dne 30. 12. 2003).
UREDBA
o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol,
javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa:
-
merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in merila za določitev
šolskih okolišev,
-
merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in merila za
določitev območja, na katerem se otroci in mladostniki usmerjajo v javne šole
in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami na podlagi odločb o usmeritvi in
-
merila za oblikovanje javne mreže glasbenih šol in merila za določitev
območja, na katerem se učenci na podlagi razpisa vpisujejo v javno glasbeno
šolo.
2. člen
Javno mrežo osnovnih šol sestavljajo javne osnovne šole in
zasebne šole, ki imajo koncesijo.
Javno mrežo osnovnih šol in zavodov za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami sestavljajo javne
osnovne šole in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami ter zasebne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami, ki imajo koncesijo.
Javno mrežo glasbenih šol sestavljajo javne glasbene šole in
zasebne šole, ki imajo koncesijo.
3. člen
Pri oblikovanju javne mreže šol in zavodov iz 2. člena te uredbe
ustanovitelj upošteva:
-
da mora javna mreža osnovnih šol zagotavljati vsem otrokom možnost
osnovnošolskega izobraževanja,
-
da mora javna mreža osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok
in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavljati vzgojo, varstvo in
izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo,
-
da mora biti javna mreža glasbenih šol organizirana tako, da omogoča
zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa
zagotavlja pripravo za nadaljnje izobraževanje in
-
da so v javno mrežo šol vključene vse javne osnovne šole, javne šole in
zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
in javne glasbene šole, ki so ustanovljene v skladu s predpisi, ter zasebne
šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami, ki imajo koncesijo.
4. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
-
samostojna šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota,
ki se ustanovi oziroma organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma
osnovnega glasbenega izobraževanja,
-
matična šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota, ki
ima podružnice, in se ustanovi oziroma organizira za opravljanje
osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izobraževanja,
-
organizacijska enota je del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ali
drugega zavoda, ki se organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma
osnovnega glasbenega izobraževanja,
-
podružnica šole je del matične šole, ki se organizira za opravljanje
osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izobraževanja na različnih
lokacijah.
II. ŠOLSKI OKOLIŠ
5. člen
Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravico vpisati
otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem območju.
Šolski okoliš se določi za vsako samostojno oziroma matično
osnovno šolo.
Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z
zmogljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki jih šola v
skladu z normativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore,
potrebne za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni.
Skupni šolski okoliš se lahko določi na presečišču šolskih
okolišev dveh sosednjih samostojnih oziroma matičnih šol.
Skupni šolski okoliš se lahko določi, če ustanovitelj na podlagi
demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma
podatkov o številu vpisanih učencev ugotovi, da dve sosednji šoli lahko
izvedeta program osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni oziroma enakomerno izkoristita
svojo zmogljivost le, če drugače razporedita otroke s skupnega šolskega
okoliša.
Ne glede na določbo drugega in četrtega odstavka 5. člena te
uredbe se lahko v Mestni občini Maribor, Mestni občini Ptuj in Mestni občini
Kranj določi skupni šolski okoliš za največ tri šole, da se s tem zagotovi
določitev gravitacijskega območja za posamezno šolo, ki je usklajeno z
zmogljivostjo šole, oblikovanje oddelkov v skladu z odredbo o normativih in
standardih ter racionalno izrabo šolskega prostora.
Šolski okoliš iz zgornjega odstavka se določi v
ustanovitvenih aktih šol, ki delujejo na območju skupnega šolskega okoliša.
Znotraj skupnega šolskega okoliša ustanovitelj šol s posebnim sklepom, ki se
objavi na enak način kot ustanovitveni akti šol, določi območje posamezne šole,
s katerega imajo starši pravico, da je njihov otrok razporejen v to šolo, to je
gravitacijsko območje šole.
6. člen
Starši lahko vpišejo otroka v prvi razred v šolo zunaj šolskega
okoliša, v katerem prebivajo, če ta šola s tem soglaša.
Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena uredbe, lahko
šola iz skupnega šolskega okoliša iz 5. člena te uredbe, da staršem, ki ne
prebivajo v tem okolišu, soglasje za vpis njihovega otroka v to šolo, ko je
razporeditev otrok na šole v skupnem šolskem okolišu zaključena.
Vpis v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem otrok prebiva,
se izvede tako, da starši vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu,
najkasneje v štirinajstih dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri šoli, v
katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.
Starši lahko prepišejo otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša
tudi v drugem in naslednjih razredih, vendar najkasneje petnajst dni pred
začetkom novega šolskega leta, če šola, v katero želijo starši prepisati
učenca, s tem soglaša.
Šola lahko soglaša s prepisom otroka oziroma učenca, če:
-
s tem ni kršena, glede na zmogljivost šole, primarna pravica drugih
staršev, da vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu,
-
to nima za posledico oblikovanja dodatnih oddelkov oziroma zagotavljanja
novih prostorov,
-
se s tem v šoli v šolskem okolišu, kjer učenci prebivajo, ne zmanjša
število učencev oziroma oddelkov, kar bi imelo za posledico spremembo statusa
šole ali njeno ukinitev.
Pred izdajo soglasja o prepisu se šola, na katero starši želijo
prepisati otroka, posvetuje s šolo, v katero je učenec vpisan. Šola odloči o
vlogi za prepis najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko prejme vlogo za
prepis.
Ustanovitelj šole lahko najmanj tri mesece pred vpisom določi
in sporoči šolam podrobnejše pogoje za izdajo soglasja za prepis.
Šola, ki izda soglasje za prepis, o tem obvesti šolo v šolskem
okolišu, na območju katerega učenec prebiva.
6.a člen
Vpis otrok v skupnem šolskem okolišu vključuje prijavo na
razpis za vpis in razporeditev otrok na šole.
Starši prijavijo svojega otroka na podlagi razpisa za vpis,
ki ga v sredstvih javnega obveščanja objavi ustanovitelj, na katerokoli šolo v
skupnem šolskem okolišu. Pri prijavi navedejo tudi prvo oziroma drugo naslednjo
šolo v skupnem šolskem okolišu, ki želijo, da jo njihov otrok obiskuje, če
zaradi premajhne zmogljivosti ne more biti razporejen v šolo, v katero je
prijavljen.
Razporeditev otrok na posamezno šolo opravijo ustanovitelj in
šole v skupnem šolskem okolišu. Pri razporeditvi otrok se upošteva:
-
pravico staršev, da je njihov otrok razporejen v šolo na gravitacijskem
območju, v katerem prebivajo,
-
željo staršev, da je njihov otrok razporejen na šolo zunaj
gravitacijskega območja, v katerem prebivajo,
-
varnost poti in oddaljenost šole, v katero je otrok razporejen in
-
morebitno vključenost brata oziroma sestre v isto šolo.
Z razporeditvijo otrok na posamezno šolo je vpis zaključen.
Podrobnejše pogoje o vpisu otrok v skupnem šolskem okolišu iz
5. člena te uredbe lahko v posebnem aktu v sodelovanju s šolami iz skupnega
šolskega okoliša in ministrstvom, pristojnim za šolstvo, določi ustanovitelj
šol.
7. člen
Skupni šolski okoliš za dve sosednji šoli lahko določi ustanovitelj
na predlog šol na podlagi prvega odstavka 9. člena te uredbe.
Če šoli ne oblikujeta predloga za določitev skupnega šolskega
okoliša v roku, ki ga določi ustanovitelj, določi skupni šolski okoliš
ustanovitelj.
Skupni šolski okoliš se vpiše v ustanovitvena akta obeh šol.
Šoli s skupnim šolskim okolišem se na podlagi podatkov iz
petega odstavka 5. člena te uredbe najmanj dve leti pred vpisom otrok
dogovorita, v katero šolo starši vpišejo otroke. O tem šoli obvestita starše
otrok in ustanovitelja šol.
Če se šoli s skupnim šolskim okolišem v roku iz prejšnjega
odstavka ne dogovorita o vpisu otrok, o tem najmanj eno leto pred vpisom odloči
ustanovitelj, ki o svoji odločitvi obvesti šoli, šoli pa obvestita starše
otrok.
8. člen
Šolski okoliš se, na podlagi meril te uredbe, določi v ustanovitvenem
aktu šole.
V ustanovitvenem aktu matične šole se, znotraj šolskega okoliša
šole, določi tudi območje podružnice šole, na katerem imajo starši pravico
vpisati otroka v to podružnico.
Šolski okoliši in območja podružnic šole so zarisani v kartografskih
prikazih Registra prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije, in so priloga ustanovitvenega akta šole.
9. člen
Podlaga za določitev šolskega okoliša oziroma območja
podružnice šole so prostorski okoliš, naselje ali krajevna skupnost.
Če je v lokalni skupnosti samo ena šola, je šolski okoliš celotno
območje lokalne skupnosti.
Najmanjša enota, na podlagi katere se določi šolski okoliš,
je prostorski okoliš kot najmanjša prostorska enota.
Šolski okoliši morajo biti oblikovani tako, da pokrivajo celotno
območje države in se ne prekrivajo oziroma med njimi ni praznin.
Šolski okoliši so podlaga za vzpostavitev nove prostorske enote,
Registra šolskih okolišev.
Šolski okoliš je v ustanovitvenem aktu šole določen z uradnimi
imeni prostorskih enot, evidentiranih v Registru prostorskih enot.
V primeru, ko zaradi prometnih in drugih razlogov obiskujejo šolo
učenci iz dveh ali več lokalnih skupnosti, se lahko določi šolski okoliš, ki
sega na območje dveh ali več lokalnih skupnosti.
Šolski okoliš iz prejšnjega odstavka se določi tako, da lokalna
skupnost, v kateri ima šola sedež, pred določitvijo ustanovitvenega akta šole,
pridobi soglasje lokalnih skupnosti, na območje katerih sega šolski okoliš.
Če se lokalne skupnosti ne morejo sporazumeti o soglasju, šolski
okoliš začasno, da se zagotovi učencem možnost osnovnošolskega izobraževanja in
racionalno delovanje mreže šol, določi Vlada Republike Slovenije.
V primeru iz sedmega odstavka tega člena se lahko lokalne
skupnosti dogovorijo tudi za soustanoviteljstvo šole oziroma za skupno
organiziranje osnovnošolskega izobraževanja ter s posebno pogodbo uredijo
medsebojne odnose.
10. člen
Ustanovitelji javnih osnovnih šol, si v postopku spreminjanja
šolskega okoliša pridobijo mnenje Geodetske uprave Republike Slovenije, ali so
šolski okoliši določeni v skladu s prejšnjim členom.
Sprejete ustanovitvene akte ustanovitelji najkasneje v petnajstih
dneh po sprejemu posredujejo Geodetski upravi Republike Slovenije, ki spremembe
vnese v Register šolskih okolišev.
11. člen
Ne glede na določbe te uredbe o določitvi šolskega okoliša za
javno osnovno šolo se:
-
na narodno mešanem območju določi šolski okoliš v skladu s predpisi, ki
urejajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju
vzgoje in izobraževanja,
-
učenci s posebnimi potrebami usmerjajo v javne osnovne šole in zavode za
vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na podlagi
odločb o usmeritvi,
-
v glasbene šole vpišejo učenci z ene ali več lokalnih skupnosti na
podlagi razpisa.
Lokalne skupnosti, v katerih prebivajo učenci, ki se vpišejo
v šole oziroma zavode iz druge in tretje alinee te točke, uredijo medsebojna
razmerja s posebno pogodbo.
Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže
osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje
otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol
(Uradni list RS, št. 16/98) vsebuje naslednji prehodni in
končni določbi:
»III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
12. člen
Lokalne skupnosti morajo določila o šolskih okoliših uskladiti
s to uredbo najkasneje v enem letu po njeni uveljavitvi.
13. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o
merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in
zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 27/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za
oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za
vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne
mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 134/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.