Uredba o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib obsega:

-        Uredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 57/98 z dne 14. 8. 1998),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03 z dne 26. 5. 2003),

-        Uredba o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 8/04 z dne 30. 1. 2004).

UREDBA

o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

(predmet in obseg koncesije)

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah na naslednjih odsekih:

* Opomba: ribogojnica ob vodotoku Dobruša pri Mošnjah (Radovljica) kot vir vode izkorišča štiri izvire ob Dobruši. V zgornji tabeli je s koordinatami opredeljen odsek Dobruše z gorvodno mejo nad izviri in dolvodno mejo na izpustu iz ribogojnice. Podane so tudi koordinate posameznih izvirov, kjer so odvzemi za ribogojnico.

Vir: koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000

2. člen

(dejavnost koncesionarja)

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok in izvire iz prejšnjega člena te uredbe izključno za potrebe vzreje (ter z njo povezanih dejavnosti) salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev.

3. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-        da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,

-        da je lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti in naprave ribogojnice,

-        da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.

Koncesija se na vodotoku in izvirih lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

4. člen

(okoljevarstveni in drugi pogoji)

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).

V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in temu prilagoditi proizvodnjo.

Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:

-        ukrepe, da bo dejavnost gospodarskega izkoriščanja izvirov potekala v okviru predpisanih standardov in normativov,

-        ukrepe za opravljanje dejavnosti tako, da ni ogrožena substanca in naravna vloga vodnega vira,

-        ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,

-        ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,

-        ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice in površinskih voda,

-        izvedbo objektov in naprav tako, da bo omogočena migracija vodnih živali,

-        ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

-        varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav,

-        smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,

-        izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo ribogojnice in v času trajanja koncesije,

-        ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib,

-        upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,

-        javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,

-        ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

-        ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,

-        zaščitne ukrepe pred ribojedimi ptiči in drugimi naravnimi dejavniki, ki mu lahko ogrozijo premoženje,

-        ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.

Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.

5. člen

(stroški koncesionarja)

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

6. člen

(začetek in čas trajanja koncesije)

Koncesija se podeli za dobo trideset let.

Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

7. člen

(območje, na katero se koncesija nanaša)

Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotoka in izvirov med koordinatami odvzema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.

8. člen

Koncesija se plačuje za vsako leto posebej v celotnem času trajanja koncesije.

Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za vzrejene vodne organizme imetniki koncesije pridobijo na trgu.

8.a člen

Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za rabo vode iz 1. člena te uredbe.

Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40:60 v korist občin.

Če je del vodnega telesa površinske vode, za katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem površine dela vodnega telesa.

8.b člen

Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi ocenjene letne količine vzrejenih salmonidnih vrst rib.

Letna količina vzrejenih salmonidnih vrst rib iz prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek osnove plačila za koncesijo za rabo vode in instaliranega pretoka vode za ribogojnico, izraženega v l/s, ki je s koncesijo dodeljen za vzrejo salmonidnih vrst rib.

Višina plačila za koncesijo je enaka 2% prodajne vrednosti letne količine vzrejenih vrst rib.

8.c člen

Osnova plačila za koncesijo je količina 100 kg šarenke (oncorhynchus mykiss) na 1 l/s instaliranega pretoka vode za ribogojnico.

Ceno osnove plačila za koncesijo določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto.

Cena osnove plačila za koncesijo se določi kot letna povprečna vrednost 100 kg šarenke, izračunana na podlagi statističnih podatkov o odkupni ceni salmonidnih vrst rib.

8.d člen

Koncesionarju se plačilo za koncesijo obračuna na podlagi cene osnove plačila za koncesijo in instaliranega pretoka vode za ribogojnico.

8.e člen

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

8.f člen

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun plačila za koncesijo v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za vzrejo salmonidnih vrst rib.

8.g člen

Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.

Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.

Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.

Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

8.h člen

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe cene osnove plačila za koncesijo.

8.i člen

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

9. člen

(pravice koncesionarja)

Koncesionar ima pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka oziroma vode iz izvirov, ki je predmet koncesije.

10. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

11. člen

(razlogi in način prenehanja koncesije)

Razlogi in način prenehanja koncesije se določijo v koncesijski pogodbi skladno z zakonom o vodah.

12. člen

(črtan)

13. člen

(način pridobitve koncesije)

Koncesiji na vodotoku in izvirih iz 1. člena te uredbe se podelita na podlagi javnega razpisa.

Javni razpis izvede upravni organ pristojen za vode.

O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.

Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.

Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.

14. člen

(objava in vsebina razpisa)

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:

-        predmetu koncesije,

-        pogojih za koncesijo,

-        elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,

-        začetku in času trajanja koncesije,

-        zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,

-        roku za predložitev prijav,

-        roku za izbor koncesionarja,

-        merilih in postopku za izbor koncesionarja,

-        prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,

-        roku v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,

-        odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.

14.a člen

Koncesionar začne plačevati za koncesijo dve leti po začetku rabe vode za vzrejo salmonidnih vrst rib pod pogoji in na način iz te uredbe, vendar ne pred 1. julijem 2003.

14.b člen

Višino akontacije za plačilo koncesije v letu 2003 določi agencija po določbah te uredbe na podlagi podatkov o pravici za rabo vode, ki je bila s koncesijo pridobljena, in cene osnove plačila za koncesijo za to leto.

14.c člen

Ne glede na določbe drugega odstavka 8.c člena te uredbe je za leto 2003 cena osnove plačila za koncesijo 60.000 tolarjev za 100 kg šarenke.

15. člen

(trajanje razpisa)

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.

Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.

Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

16. člen

(koncesijska pogodba)

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.

V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 57/98) vsebuje naslednjo končno določbo:

»17. člen

(veljavnost uredbe)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredb o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode za vzrejo salmonidnih vrst rib, ki so bile izdane do uveljavitve zakona o vodah (Uradni list RS, št. 49/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Šujica pri Horjulu in izvirov ob potoku Dobruša pri Mošnjah za vzrejo salmonidnih vrst rib (Uradni list RS, št. 8/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.