Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 obsega:

-       Uredbo o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04 z dne 15. 3. 2004),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 116/04 z dne 26. 10. 2004).

UREDBA

o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 za leto 2004

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta uredba določa ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi PRP), ki se bodo v letu 2004 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28., 29., 30. in 32. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(2) Ta uredba se vsebinsko nanaša na Uredbo Sveta 1999/1257/ES z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L št. 160, z dne 26. 6. 1999, str. 80-102), z vsemi spremembami in Uredbo Komisije 2004/817/ES z dne 29. aprila 2004 o podrobnejših pogojih za izvedbo Uredbe Sveta št. 1999/1257/ES o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 153/04, z dne 30. 4. 2004, str. 30-83), z vsemi spremembami, Odločbo Komisije z dne 24. 8. 2004 o potrditvi programskega dokumenta za razvoj podeželja za Republiko Slovenijo za programsko obdobje 2004-2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00, ter Uredbo Komisije 2004/1117/ES z dne 16. junija 2004 o določitvi menjalniškega tečaja, ki se uporablja za leto 2004 za določene direktne pomoči in za strukturne ali okoljske ukrepe v Češki Republiki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški (UL L št. 217, z dne 17. 6. 2004, str. 8-9).

2. člen

(ukrepi)

V letu 2004 se bodo izvajali naslednji ukrepi PRP:

-       izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,

-       kmetijsko okoljski ukrepi (21 ukrepov),

-       zgodnje upokojevanje,

-       podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih,

-       tehnična pomoč.

3. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) ter druge fizične in pravne osebe, ki so določene z zakonom ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.

(2) Upravičenci do plačil za ukrepe PRP morajo izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe in ostale pogoje kot je to določeno za posamezen ukrep.

4. člen

(1) Ukrepi PRP se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (proračunska postavka 2069) v višini vsaj 20% in iz sredstev jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (proračunska postavka 2068) v višini do 80%.

(2) Za ukrepe PRP je skladno s Programom razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: PRP) za leto 2004 namenjenih 106,1 milijonov evrov, ki zapadejo v plačilo v letu 2004, 2005 in 2006.

II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST

5. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.

6. člen

(črtan)

7. člen

(črtan)

8. člen

(črtan)

9. člen

(črtan)

10. člen

(črtan)

11. člen

(črtan)

12. člen

Za potrebe ukrepov kmetijske in regionalne politike ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, razvrsti na podlagi seznama območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP KMG v posamezna območja. KMG se razvrsti v posamezno območje, če se v njem nahaja več kot 50% kmetijskih zemljišč v rabi.

13. člen

(upravičenci)

(1) Do izravnalnih plačil so upravičena KMG, katerih zemljišča so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP in se nahajajo v:

-       hribovskih in gorskih območjih,

-       drugih območjih z omejenimi možnostmi,

-       območjih s posebnimi omejitvami.

(2) Nosilci KMG lahko uveljavljajo izravnalna plačila na površino le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

14. člen

(izravnalna plačila)

(1) V letu 2004 se višina izravnalnega plačila v okviru območij iz prvega odstavka prejšnjega člena določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003, tako da višina izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v rabi znaša za:

-       gorsko višinska KMG: 44.183 SIT/ha,

-       KMG- planine: 44.183 SIT/ha,

-       strma KMG: 37.769 SIT/ha,

-       kraška KMG: 37.769 SIT/ha,

-       gričevnato hribovita KMG: 31.068 SIT/ha,

-       druga KMG: 15.236 SIT/ha,

-       KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP, znaša plačilo 6.104 SIT/ha.

(2) Planina je KMG v hribovskem in gorskem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina), na katerem se vsako leto izvaja neprekinjena sezonska paša takrat, ko to omogočajo naravne razmere. To KMG predstavlja zaokroženo posest z gospodarskimi in stanovanjskimi objekti in je v individualnem ali skupinskem upravljanju.

15. člen

(pogoji)

Upravičenec lahko pridobi izravnalno plačilo za površine, za katere vlaga zahtevek, pod naslednjimi pogoji:

-       najmanjša skupna površina na KMG, za katero je mogoče pridobiti izravnalno plačilo, je 1 ha,

-       nosilec KMG se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen,

-       nosilec KMG se obveže, da bo kmetoval v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe,

-       nosilec KMG lahko uveljavlja izravnalna plačila za vsa kmetijska zemljišča v rabi razen za vinograde in za zemljišča v zaraščanju.

15.a člen

(izjeme od znižanja)

Določba drugega odstavka 36. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04, 55/04 in 87/04) se ne uporablja za zahtevke za izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

III. KMETIJSKO OKOLJSKI UKREPI

16. člen

(namen ukrepov)

Namen kmetijsko okoljskih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP) je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov ter varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov in omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

17. člen

(upravičenci)

Upravičenci lahko v letu 2004 pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če z izjavo, ki jo določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike, prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP.

18. člen

(kmetijsko okoljski ukrepi in plačila)

(1) Za izvajanje ukrepov SKOP v letu 2004 se dodelijo plačila za:

1.     zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:

I.       zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 55.318 SIT/ha;

II.      ohranjanje kolobarja: 35.050 SIT/ha;

III.     ozelenitev njivskih površin: 50.310 SIT/ha;

IV.    integrirano poljedelstvo: 60.325 SIT/ha;

V.     integrirano sadjarstvo: 105.390 SIT/ha;

VI.    integrirano vinogradništvo: 105.390 SIT/ha;

VII.   integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 95.852 SIT/ha;

VIII. ekološko kmetovanje:

-    njive-poljščine: 110.397 SIT/ha,

-    vrtnine na prostem: 130.664 SIT/ha,

-    vrtnine v zavarovanih prostorih: 140.678 SIT/ha,

-    oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 200 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 190.750 SIT/ha,

-    travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 70.339 SIT/ha,

-    vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 190.750 SIT/ha,

-    travinje (travniki, trave in travno deteljne mešanice na njivah, pašniki): 55.318 SIT/ha;

2.     ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:

IX.    planinska paša:

-    brez pastirja: 14.545 SIT/ha,

-    s pastirjem: 14.545 SIT/ha in 5.007 SIT/ha kot dodatek za pastirja;

X.     košnja strmih travnikov:

-    nagib 35-50%: 40.058 SIT/ha,

-    nagib nad 50%: 60.325 SIT/ha;

XI.    košnja grbinastih travnikov: 60.325 SIT/ha;

XII.   travniški sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 45.303 SIT/ha;

XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali:

-    govedo: 28.613 SIT/žival,

-    ovce: 4.292 SIT/žival,

-    koze: 4.292 SIT/žival,

-    konji: 28.613 SIT/žival,

-    prašiči: 11.445 SIT/žival,

-    perutnina: 40.058 SIT/100 odraslih živali;

XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 30.043 SIT/ha;

XV.   sonaravna reja domačih živali: 20.029 SIT/ha;

XVI. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 20.029 SIT/ha;

3.     varovanje zavarovanih območij:

XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20% v območjih narodnih parkov, 15% v območjih regijskih parkov in 10% v ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe II. do XVI. in XVIII. iz tega člena;

XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 7.392 SIT/ha;

XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 35.050 SIT/ha;

XX.   pokritost tal na vodovarstvenem območju:

-    njive: 80.354 SIT/ha,

-    trajni nasadi: 60.325 SIT/ha,

-    travinje: 50.310 SIT/ha;

XXI.  zatravljanje in zelena praha: 60.325 SIT/ha.

(2) Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, če izpolnjujejo pogoje, določene z ukrepi integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja, in sicer v višini:

-       15.022 SIT na KMG letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz 1. točke prejšnjega odstavka,

-       26.228 SIT na KMG letno za ukrep VIII. iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3) Zahtevkov za plačila iz prejšnjega odstavka upravičenci ne vlagajo posebej, ampak se jim plačila za delno kritje stroškov kontrole izplačajo na podlagi vključitve v ukrepe in izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka.

(4) Če na KMG skupni obseg kmetijskih zemljišč v rabi, vključenih v ukrepe SKOP, presega 100 ha, se znesek plačil za te ukrepe zniža za 30% za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

19. člen

(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več ukrepov SKOP po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena na način in pod pogoji kot jih za posamezni ukrep določata PRP in ta uredba.

(2) Upravičenci lahko kombinirajo ukrepe SKOP iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena na način, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Najvišji zneski plačil na hektar upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo ukrepov SKOP v letu 2004, znašajo:

Površina – kultura                       Znesek

njivske površine                          143.063 SIT/ha

trajni nasadi                                 214.594 SIT/ha

travinje                                        107.297 SIT/ha.

20. člen

(pogoji)

(1) Plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo z vsemi njivskimi površinami v rabi.

(2) Za površine, za katere upravičenci v letu 2004 uveljavljajo plačila za ukrep III. ozelenitev njivskih površin iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe, lahko v letu 2005 uveljavljajo plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja, če ozelenitev teh površin ni mogoča. Če upravičenci na teh površinah v letu 2005 ne uveljavljajo plačil za ukrep II. ohranjanje kolobarja oziroma III. ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati najmanj enostaven kolobar, ki vključuje vsaj tri poljščine.

(3) Plačila za ukrep IV. integrirano poljedelstvo iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin.

(4) Plačila za ukrep VIII. ekološko kmetovanje iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(5) Pri ukrepu IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo kopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike.

(6) KMG – planina lahko uveljavlja plačila za ukrep IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe in ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe. Če KMG – planina izpolnjuje pogoje za ekološko kmetovanje, upravičenci lahko pridobijo tudi plačila iz druge alinee drugega odstavka 18. člena te uredbe.

(7) Plačila za ukrep XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali:

1.     govedo:

-  cikasto govedo;

2.     konji:

-  lipicanski konj,

-  posavski konj,

-  slovenski hladnokrvni konj,

-  ljutomerski kasač;

3.     prašiči:

-  krškopoljski prašič;

4.     ovce:

-  jezersko-solčavska ovca,

-  bovška ovca,

-  istrska pramenka – istrijanka,

-  belokranjska pramenka;

5.     koze:

-  drežniška koza,

-  slovenska sanska koza,

-  slovenska srnasta koza;

6.     perutnina:

-  štajerska kokoš,

-  slovenska grahasta kokoš,

-  slovenska srebrna kokoš;

(8) Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za ukrep iz prejšnjega odstavka za najmanj 1 glavo velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ). Pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj sto odraslih živali. Za mlado govedo, staro manj kot eno leto, to je za teleta za zakol (bikci, teličke), za žrebeta do enega leta, za drobnico, staro manj kot eno leto, in za pujske do 20 kg, upravičenci ne morejo uveljavljati plačil za ukrep iz prejšnjega odstavka.

(9) Za izračun višine plačil za ukrep iz sedmega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ upoštevajo naslednji koeficienti:

Vrsta živali                                        Koeficient

Govedo                                            1,0

Ovce                                                0,15

Koze                                                 0,15

Konji                                                 1,0

Prašiči                                              0,4

Perutnina                                          0,014.

(10) Koeficienti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tako, da se pri dejanskem izračunu števila GVŽ za posamezno vrsto živali iz tega člena, upoštevajo podatki za posamezne živalske vrste navedeni na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike

(11) Plačila za ukrep XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin:

1.     žita:

-  ajda: ‘Darja’, ‘Siva’;

2.     koruza:

-  ‘Lj – 275 t (FAO 200)’;

3.     krmne rastline:

-  visoka pahovka: ‘Sora’,

-  krmna ogrščica: ‘Starška’,

-  podzemna koleraba: ‘Rumena maslena’,

-  strniščna repa ‘Kranjska okrogla’,

-  črna detelja: ‘Živa’, ‘Poljanka’,

-  rdeča bilnica: ‘Jasna’,

-  mnogocvetna ljuljka: ‘Draga’;

4.     zelenjadnice:

-  čebula: ‘Belokranjka’, ‘Ptujska rdeča’,

-  česen: ‘Ptujski jesenski’, ‘Ptujski spomladanski’,

-  korenje: ‘Ljubljansko rumeno’,

-  belo zelje: ‘Kranjsko okroglo’, ‘Emona’, ‘Ljubljansko’, ‘Varaždinsko’,

-  radič: ‘Anivip’, ‘Monivip’, ‘Solkanski’,

-  glavnata solata: ‘Dalmatinska ledenka’,

-  motovilec: ‘Ljubljanski motovilec’,

-  preklarji, visoki stročji fižol in visoki fižol za zrnje: ‘Jabelski stročnik’, ‘Jabelski pisanec’, ‘Jeruzalemski’, ‘Klemen’, ‘Semenarna 22’, ‘Ptujski maslenec’;

5.     krompir:

-  ‘Kresnik’, ‘Jana’, ‘Cvetnik’, ‘Vesna’,

6.     oljnice:

-  oljna buča: ‘Slovenska golica’;

7.     hmelj:

-  ‘Savinjski golding’;

8.     sadne rastline:

-  jablana: ‘Bobovec’, ‘Boskopski kosmač’, ‘Beličnik’, ‘Carjevič’, ‘Dolenjska voščenka-Sevniška voščenka’, ‘Gorenjska voščenka-Besniška voščenka’, ‘Goriška sevka-Tolminka’, ‘Grafenštajnc’, ‘Kanadka’, ‘Krivopecelj’, ‘Londonski peping’, ‘Štajerski mošancelj-Zimski mošancelj’, ‘Lonjon’, ‘Majda’, ‘Ovčji nos’, ‘Pisani kardinal’, ‘Zlata parmena’, ‘Priolov delišes’,

-  hruška: ‘Tepka’, ‘Rjavka’, ‘Pohorska moštnica’, ‘Vinska moštnica’, sliva: ‘Domača češplja’

-  češnja: ‘Vipavka’

-  oljka: ‘Istrska belica’, ‘Črnica’, ‘Buga’, ‘Štorta’;

9.     vinska trta:

-  ‘Maločrn’, ‘Pinela’, ‘Ranfol’, ‘Radgonska ranina’, ‘Rebula’, ‘Refošk’, ‘Rumeni plavec’, ‘Šipon’, ‘Zelen’, ‘Žametovka’, ‘Kraljevina’, ‘Malvazija’.

(12) Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za avtohtone in tradicionalne sorte sadnih rastlin iz prejšnjega odstavka, če gostota dreves znaša 50-200 dreves/ha.

(13) Plačila za ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na zavarovanih območjih, ki so določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(14) Plačila za ukrep XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo za travinje (travnike in pašnike), če se njihove parcele nahajajo v katastrskih občinah, navedenih v seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, 65/03).

(15) Pri izvajanju ukrepa XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci upoštevati, da obtežba pred 15. junijem v tekočem letu ne sme preseči 0,75 GVŽ/ha.

(16) Plačila za ukrep XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(17) Pri izvajanju ukrepa XX. pokritost tal na vodo varstvenem območju iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci izpolnjevati naslednje pogoje:

-       v shemo ukrepov SKOP mora biti vključeno celotno KMG, če leži na vodo varstvenem območju oziroma vsa tista kmetijska zemljišča v rabi, ki se nahajajo na vodo varstvenem območju,

-       5-letni kolobar mora vključevati vsaj 3 poljščine,

-       celoletni zeleni pokrov,

-       gnojenje na podlagi gnojilnega načrta,

-       enkratni odmerek dušika ne sme preseči 30 kg/ha,

-       uporaba le na kmetiji pridelane organske mase (odpadkov),

-       zgornja meja obtežbe ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha,

-       posevkom, stanju tal in času primerna obdelava površin,

-       vsaj 2-kratna košnja in spravilo na travinju,

(18) Plačila za ukrep XXI. zatravljanje in zelena praha iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo samo za tiste površine, ki so bile v letu 2003 njivske površine. Njivske površine morajo biti zatravljene za obdobje 5 let oziroma 20 let v primeru podaljšanja trajanja ukrepov SKOP.

(19) Plačila za ukrepa XX. pokritost tal na vodo varstvenem območju in XXI. zatravljanje in zelena praha iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na najožjih vodo- varstvenih območjih, ki so določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

(20) Natančnejši vpogled v seznam katastrskih občin in parcel območij grbinastih travnikov, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in vodo varstvenih območij je možen na spletnih straneh ministrstva ter izpostavah kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

(21) Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en ukrep SKOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta ukrep, razen če za posamezne ukrepe SKOP ni drugače določeno.

20.a člen

(izjeme od znižanja)

Določba drugega odstavka 36. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za 2004 (Uradni list RS, št. 24/04, 55/04 in 87/04) se ne uporablja za zahtevke za plačila za ukrepe SKOP.

21. člen

(evidence)

(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, mora za namene izvajanja te uredbe, agenciji in ministrstvu najkasneje do 26. marca 2004 posredovati uradno evidenco grbinastih travnikov, zavarovanih, ekološko pomembnih in vodo varstvenih območij (v računalniški obliki) z navedbo imen teh območij, katastrskih občin (ime in šifra k.o.) in podatkov o parcelah (parcelne številke) po stanju zemljiškega katastra na dan 10. marec 2004.

(2) Zavod za gozdove Slovenije mora, za namene izvajanja te uredbe, agenciji in ministrstvu najkasneje do 26. marca 2004 posredovati uradno evidenco osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (v računalniški obliki) z navedbo imen katastrskih občin (ime in šifra k.o.) in podatkov o parcelah (parcelne številke) po stanju zemljiškega katastra na dan 10. marec 2004.

22. člen

(monitoring)

Izvajanje monitoringa o stanju okolja, habitatih in biotski raznovrstnosti zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o monitoringu rjavega medveda pa Zavod za gozdove Slovenije. Sistem monitoringa mora biti prilagojen potrebam izvajanja te uredbe.

IV. ZGODNJE UPOKOJEVANJE

23. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa je izboljšanje neugodne starostne strukture nosilcev KMG in socialnega statusa starejših kmetov (v nadaljnjem besedilu: prenosniki), ki se odločijo za prenos KMG na mlajšega kmeta (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik) oziroma pospešiti strukturne in organizacijske spremembe na kmetijah.

24. člen

(pogoji)

(1) V letu vstopa v ukrep mora prenosnik zemljišč izpolnjevati naslednje pogoje:

-       ne sme biti mlajši od 55 let in starejši od 61 let (ženske) ali 63 let (moški),

-       ob predaji mora imeti v lasti najmanj 3 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in predati KMG najmanj v obsegu, kot ga je le-to imelo po stanju na dan 20. marec 2003,

-       vsaj zadnjih 10 let mora že kmetovati;

-       vsaj zadnjih 5 let mora biti pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali kot član kmečke družine;

-       obvezati se mora, da bo po prenosu KMG v celoti in trajno prenehal s komercialno kmetijsko proizvodnjo, pri čemer za lastno uporabo lahko obdrži največ 0,5 ha zemljišč;

-       ne sme še biti upokojen po nacionalni shemi;

-       pridobiti mora znanega prevzemnika zemljišč, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in z njim skleniti ustrezno pogodbo o lastninskem prenosu in predaji KMG;

-       mora seznaniti naslednika z vsemi posebnostmi, ki so povezane z zadevnim KMG.

(2) Prevzemnik zemljišč pa mora ob vstopu v ukrep izpolnjevati naslednje pogoje:

-       na dan prenosa mora biti star vsaj 18 let ali največ 50 let,

-       naslediti mora prenosnika kot lastnik in postati nosilec KMG;

-       obvezati se mora, da bo na prevzetih zemljiščih kmetoval vsaj 10 let v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe;

-       imeti mora najmanj 5 let izkušenj s kmetovanjem ali dokončano najmanj 3-letno srednjo šolo s področja kmetijstva ali druge ustrezne smeri ali imeti najmanj 3 leta izkušenj s kmetovanjem in opraviti izobraževanje s področja kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti v skupnem obsegu najmanj 50 ur;

-       predložiti mora načrt gospodarjenja za preneseno KMG in v roku 5 let izboljšati njegovo ekonomsko sposobnost (ko je to mogoče) v skladu s tem načrtom.

(3) Medsebojne pravice in obveznosti med agencijo, prenosnikom zemljišč in prevzemnikom zemljišč, ki izhajajo iz te uredbe in se nanašajo na izplačevanje letne rente, se podrobneje uredijo s pogodbo.

25. člen

(letna renta)

(1) Letna renta je sestavljena iz:

-       fiksnega dela, ki za leto 2004 znaša 1.004.300 SIT/KMG;

-       dela, ki je odvisen od obsega prenesenih zemljišč in za leto 2004 znaša 85.360 SIT/ha primerljivih kmetijskih zemljišč, vendar največ do vključno 24 ha primerljivih kmetijskih zemljišč; če je preneseno KMG večje, se površine primerljivih kmetijskih zemljišč nad 24 ha v izračunu rente ne upoštevajo.

(2) Letna renta se izračuna tako, da se sešteje znesek rente iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka.

(3) Letna renta se izplačuje mesečno po dvanajstinah za obdobje 10 let in se začne izplačevati za naslednji mesec po vložitvi popolne vloge, ki dokazuje, da upravičenec izpolnjuje vse zahtevane pogoje, potem ko stranke sklenejo pogodbo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(4) Višina letne rente se vsako leto ustrezno revalorizira.

26. člen

(primerljiva kmetijska zemljišča)

(1) Za 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč se šteje:

-       1 ha njiv ali vrtov,

-       2 ha trajnih travnikov,

-       2 ha ekstenzivnih sadovnjakov,

-       0,25 ha intenzivnih sadovnjakov ali vinogradov ali oljčnikov ali hmeljišč ali vrtnin v zavarovanih prostorih,

-       8 ha gozda,

-       5 ha plantaž gozdnega drevja.

(2) Za izračun primerljivih kmetijskih zemljišč se upošteva dejanska raba zemljišč v letu vstopa v ukrep iz zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

27. člen

(solastništvo)

Če sta solastnika KMG dva ali več in vsi izpolnjujejo pogoje za vstop v ukrep, se lahko dogovorijo, da vsak od solastnikov prejema, glede na solastniški delež, pripadajoči del rente. V tem primeru se morajo solastniki dogovoriti za istočasen prenos KMG na enega prevzemnika in hkrati zahtevkom priložiti vsa zahtevana dokazila za vse solastnike.

28. člen

Če prejemnik rente umre v obdobju prejemanja rente, se renta ne more prenesti na njegove dediče.

29. člen

(povezava s pokojninskim sistemom)

(1) V času prejemanja rente je upravičenec dolžan plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine po nacionalni shemi.

(2) Status zavarovanca se upravičencu zaradi vstopa v ukrep zgodnje upokojevanje ne spremeni.

(3) Ko upravičenec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine po nacionalni shemi, mora vstopiti v sistem upokojevanja po nacionalni shemi ter to sporočiti agenciji in jo seznaniti z datumom prejema in višino odobrene pokojnine kot to določa četrti odstavek 42. člena te uredbe.

(4) Upravičenec, ki se upokoji po nacionalni shemi v času prejemanja rente, le-to prejema do izteka 10 letnega obdobja, vendar se mu višina rente po začetku prejemanja pokojnine zmanjša za znesek odobrene pokojnine.

30. člen

(komisija)

(1) Agencija po potrebi ustanovi komisijo za pregled in odobritev izplačevanja rente.

(2) Komisijo sestavljajo trije člani, in sicer: predstavnik strokovne službe ministrstva, predstavnik strokovne službe agencije in predstavnik pravne službe agencije. Komisija pripravi predloge in jih posreduje direktorju agencije.

V. PODPORA IZVAJANJU EU STANDARDOV NA KMG

31. člen

(namen ukrepa)

Ukrep podpora izvajanju EU standardov na KMG (v nadaljnjem besedilu: EU standardi) je namenjen KMG kot pomoč za izvajanje oziroma za prilagajanje KMG EU standardom na področju varstva okolja, zdravja rastlin ter varstva pri delu.

32. člen

(upravičenci)

Upravičenci lahko pridobijo plačila za izvajanje EU standarda, ki se nanaša na varstvo pri delu, če je kmet ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

33. člen

V letu 2004 se dodelijo plačila za izvajanje EU standardov, ki so določeni v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.

34. člen

(pogoji)

(1) Plačila se dodelijo KMG, ki:

-       že izvajajo EU standarde iz priloge 5 te uredbe;

-       ne izpolnjujejo osnovnih zahtev standarda nitratne direktive in zato investirajo v izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu;

(2) Nosilec KMG mora za zemljišče, na katerem namerava graditi skladiščne prostore za živinska gnojila, pridobiti lokacijsko informacijo, če velikost omenjenih objektov ne presega normativov za tovrstne objekte, določene v predpisu, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrste del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Če objekti za skladiščenje živinskih gnojil presegajo normative iz navedenega predpisa, je za njih potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

35. člen

(1) Pri izvajanju standarda Nitratna direktiva morajo upravičenci upoštevati:

-       da mora biti količina uporabljenega organskega dušika manjša od 170 kg/ha letno (v izračunu se upošteva število vseh živali na KMG in vsa kmetijska zemljišča v rabi), kar ustreza obremenitvi 2,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU), ali 2 GVŽ/ha KZU pri prašičih, ali 2 GVŽ/ha KZU pri perutnini, ali 2 GVŽ/ha KZU v primeru mešane reje (reja se smatra za mešano, če se na KMG redi najmanj 2 GVŽ prašičev, 2 GVŽ perutnine, ali 2 GVŽ prašičev in perutnine),

-       da mora biti prostor za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojevke oziroma gnojnice vodotesno zgrajen, pri kompostnih kupih na polju pa je potrebno preprečiti izcejanje in površinsko izpiranje, tako da ne predstavljajo vira onesnaževanja okolja (površinskih voda in podtalnice),

-       da mora kapaciteta skladiščnega prostora za živinska gnojila zadoščati za več kot 6 mesecev na kontinentalnem območju in 4 mesece na obalnem območju,

-       da morajo za živali, ki se pasejo večji del leta, skladiščni prostori za živinska gnojila zadostovati za najmanj 4 mesece,

-       da je gnojiti mogoče le na osnovi analize tal in gnojilnega načrta,

-       da je gnojenje potrebno opraviti v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.

(2) Seznam katastrskih občin na obalnem območju je naveden v prilogi 5A, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Število GVŽ na ha KZU ne sme preseči 2,5 GVŽ, 2 GVŽ pri prašičih, 2 GVŽ pri perutnini ali 2 GVŽ v primeru mešanje reje. Če je ta obtežba presežena in posledično količine živinskih gnojil povečane, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti, da presežke teh gnojil, ki jih ne more porabiti na samem kmetijskem gospodarstvu:

-       odda s pogodbo drugim lastnikom kmetijskih zemljišč ali

-       jih predela in jih v različnih oblikah proda na trgu ali

-       jih odstrani na drug način, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.

(4) Pri izvajanju standarda zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin morajo upravičenci upoštevati:

-       da je treba pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov,

-       da se sme uporabljati le certificirane naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki brezhibno delujejo in imajo opravljen redni pregled in pridobljeno nalepko o rednem pregledu,

-       da je treba skladiščenje FFS glede časa in količine omejiti na nujni minimum,

-       da je treba pri prevozu FFS poskrbeti oziroma preprečiti, da ne bi prišlo do poškodb embalaže in onesnaženja okolja,

-       da je treba pri pripravi škropilne brozge izvajati priporočene preventivne ukrepe zaradi varovanja uporabnika, tretjih oseb in naravnega krogotoka,

-       da se neočiščene posode in naprave za nanašanje FFS nikoli ne sme pustiti brez nadzora, da se ne bi ogrožalo tretjih oseb,

-       da je treba onesnažene posode in naprave za nanašanje FFS zaščititi pred padavinami,

-       da je treba izvajati ustrezne higienske ukrepe med in po uporabi FFS, da so tveganja za uporabnika čim manjša (npr. uporabljene rokavice temeljito oprati, preden se jih sname ipd.),

-       da se morajo ostanki in odvečne količine FFS ter njihova embalaža hraniti ločeno in biti ustrezno uničeni.

(5) Pri izvajanju standarda varnost in zdravje pri delu morajo upravičenci upoštevati, da je treba:

-       pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji,

-       zagotoviti, da so delavci usposobljeni za varno in zdravo delo,

-       zagotoviti preglede in meritve delovnega okolja,

-       zagotoviti kontrolo, testiranje in meritve delovne opreme in pripomočkov,

-       zagotoviti zdravniške preglede.

36. člen

(prilagoditev EU standardom)

(1) Pri investiranju v prilagoditev KMG standardu Nitratna direktiva morajo upravičenci upoštevati:

-       da je potrebno prostor za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojnice ali gnojevke zgraditi vodotesno, tako da ne predstavlja vira onesnaževanja okolja (površinskih voda in podtalnice),

-       da mora kapaciteta skladiščnega prostora za živinska gnojila zadoščati za več kot 6 mesecev na kontinentalnem območju in za 4 mesece na obalnem območju,

-       za živali, ki se pasejo večji del leta, morajo skladiščni prostori za živinska gnojila zadoščati za najmanj 4 mesece,

-       da mora biti investicija končana do konca triletnega investicijskega obdobja.

(2) KMG, ki investirajo v prilagoditev EU standardom, morajo v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso iz 41. člena te uredbe.

37. člen

(plačila)

(1) Plačila so standardizirana in se izplačajo do maksimalne skupne višine 5.007.198 SIT letno, pri čemer se plačila za izvajanje EU standardov in plačila za standardne investicijske stroške seštevajo. Plačila za izvajanje standardov upravičenci uveljavljajo vsako leto do višine plačila iz drugega odstavka tega člena, plačila za standardne investicijske stroške pa v triletnem obdobju do višine plačil iz tretjega odstavka tega člena. Če se investicija zaključi pred potekom triletnega obdobja, lahko upravičenci uveljavljajo plačila za izvajanje tovrstnih standardov iz drugega odstavka tega člena, ki se izplačujejo letno v enakomernih padajočih odstotkih. V prvem letu po izvedeni investiciji je plačilo 100%, nato pa enakomerno pada do konca petletnega obdobja, v katerega pa se šteje tudi obdobje izvajanja investicije.

(2) V letu 2004 znašajo plačila za izvajanje EU standarda za:

1.     nitratno direktivo:

-  KMG z živinorejsko proizvodnjo: 50.310 SIT/GVŽ,

-  KMG z rastlinsko proizvodnjo: 8.584 SIT/KMG,

2.     zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin: 43.396 SIT/KMG,

3.     varnost in zdravje pri delu:

-  231.046 SIT za prvega delavca (katerikoli član KMG),

-  65.332 SIT za drugega in vsakega naslednjega delavca.

(3) Plačila za standardne investicijske stroške v letu 2004 znašajo za:

1.     izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu skladno z nitratno direktivo: 154.985 SIT/GVŽ, vendar največ do 1,9 GVŽ na ha kmetijskih zemljišč v rabi,

(4) Upravičenci, ki že izvajajo standarde iz prve alinee prvega odstavka 34. člena te uredbe, so do plačil za izvajanje standarda upravičeni 5 let. V prvem letu uveljavljanja plačil so upravičeni do 100% višine plačil iz drugega odstavka tega člena, v naslednjih letih pa se ta plačila postopno znižujejo in dosežejo:

-       80% v drugem letu,

-       60% v tretjem letu,

-       40% v četrtem letu,

-       20% v petem letu.

(5) Če so pri ukrepu EU standardi skupni standardni investicijski stroški višji od 5,007.198 SIT, so plačila razdeljena na več let, kot to določa PRP, investicija pa se lahko zaključi prej kot v treh letih.

VI. TEHNIČNA POMOČ

38. člen

(namen ukrepa)

(1) Ukrep tehnične pomoči (v nadaljnjem besedilu: tehnična pomoč) je namenjen predvsem pripravi za programiranje in izvajanje ukrepov PRP ter vzdrževanju in posodabljanju podatkovnih baz, postavitvi pilotnih projektov, študij, strokovnemu delu za pripravo in izvedbo ukrepov, monitoringu, evalvaciji, kontroli in izboljšanju ter optimizaciji nadaljnjega izvajanja ukrepov PRP, promociji PRP, obveščanju o poteku PRP, osveščanju in informiranju javnosti, sodelovanju z nevladnimi organizacijami.

(2) Vsebine, ki so vključene v program dela kmetijske svetovalne službe oziroma drugih programov in projektov različnih izvajalcev, ki so financirani iz proračunskih sredstev, niso predmet tega ukrepa in zanje sredstva ne bodo podeljena.

39. člen

(upravičenci)

Do sredstev so upravičene pravne in fizične osebe, ki so izbrane kot izvajalci na podlagi javnega razpisa iz drugega odstavka 40. člena te uredbe.

40. člen

(sredstva)

(1) Izvajanju tehnične pomoči se v letu 2004 skupno namenja največ do 2% skupnih sredstev PRP.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodelijo na podlagi javnega razpisa ministrstva.

VII. SKUPNE DOLOČBE

41. člen

(dobra kmetijska praksa)

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse, razen pri ukrepu EU standardi iz druge alinee 34. člena te uredbe in ukrepu tehnična pomoč iz 38. člena te uredbe.

(2) Dobra kmetijska praksa vključuje izvajanje načel:

-       dobrega gospodarja, skladno s predpisom, ki ureja podrobnejša merila za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar;

-       dobre kmetijske prakse pri gnojenju, skladno s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju;

-       dobre kmetijske prakse varstva rastlin.

42. člen

(1) Zahtevke za dodelitev plačil za ukrepe iz prvega odstavka 14. člena in prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci vsako leto vložiti na agencijo v roku in na način, ki ju določata predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike in ta uredba.

(2) Upravičenci uveljavljajo plačila za ukrep zgodnje upokojevanje na obrazcu »I – Zahtevek za plačila za ukrep zgodnje upokojevanje«, ki je kot priloga 6 sestavni del te uredbe in ga morajo posredovati agenciji najkasneje do 31. decembra 2004. Pred oddajo tega zahtevka so morali v tekočem letu oddati tudi zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

(3) Zahtevku je potrebno priložiti naslednje priloge:

a)  prenosnik:

-  izjavo, da je na večini zemljišč, ki jih prenaša na prevzemnika, prenosnik kmetoval zadnjih 10 let,

-  potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, iz katerega je razvidno, da je vsaj zadnjih 5 let pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmečke družine,

-  kopije komercialnih pogodb, ki se že glasijo na prevzemnika oziroma izjavo prenosnika, da se ne bo več ukvarjal s komercialnim kmetovanjem,

-  kopijo overjene pogodbe o lastninskem prenosu in predaji KMG med prenosnikom in prevzemnikom,

-  kopijo zemljiško knjižnega izpiska pred predajo in historičnega izpiska za leto 2003,

-  kopijo predloga za vpis v zemljiško knjigo,

-  kopijo izpiska iz rojstne matične knjige,

-  kopijo obeh strani kartice transakcijskega računa prenosnika ali kopijo potrdila o odprtju transakcijskega računa (številke morajo biti razločno vidne);

b)  prevzemnik:

-  kopijo izpiska iz rojstne matične knjige,

-  zahtevek za spremembo nosilca KMG na obrazcu »Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva«, ki ga določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike,

-  izjavo nosilca oziroma nosilcev KMG, kjer je prevzemnik pridobil vsaj 5 let izkušenj s kmetovanjem ali kopijo spričevala o zaključeni najmanj 3-letni srednji šoli s področja kmetijstva ali druge ustrezne smeri ali izjavo nosilca oziroma nosilcev KMG, kjer je prevzemnik pridobil vsaj 3 leta izkušenj s kmetovanjem in kopijo potrdila o opravljenem izobraževanju s področja kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti v skupnem obsegu najmanj 50 ur,

-  načrt gospodarjenja za preneseno KMG.

(4) Upravičenci morajo agenciji sporočiti datum prejema prve pokojnine in višino odobrene pokojnine po nacionalni shemi sistema upokojevanja na obrazcu »J – Obvestilo o datumu prejema in višini pokojnine iz nacionalne sheme upokojevanja«, ki je kot priloga 7 sestavni del te uredbe, ter priložiti kopijo odločbe o priznani pravici do pokojnine najkasneje v roku 8 dni od prejema le-te s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.

(5) Upravičenci morajo agenciji posredovati tudi potrdilo o obdobju trajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ki ga pridobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije ob predložitvi obrazca »J-1 – Zahteva za izdajo potrdila o obdobju in trajanju zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti«, ki je kot priloga 7A sestavni del te uredbe.

(6) Za ukrep iz 33. člena te uredbe upravičenci uveljavljajo plačila na obrazcu »K – Zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004«, ki je kot priloga 8 sestavni del te uredbe, in ga morajo posredovati agenciji najkasneje do 31. decembra 2004. Pred oddajo tega zahtevka so morali v tekočem letu oddati tudi zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

(7) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za izvajanje EU standarda iz 1. točke drugega odstavka 37. člena te uredbe, morajo agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem iz prejšnjega odstavka, posredovati tudi obrazec »K-1 – Popisni list za EU standard Nitratna direktiva«, ki je kot priloga 9 sestavni del te uredbe. V tem primeru podpis kmetijskega svetovalca ni potreben.

(8) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za izvajanje EU standarda iz 2. točke drugega odstavka 37. člena te uredbe, morajo agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem iz šestega odstavka tega člena, posredovati tudi naslednje priloge:

-       kopijo potrdila o pridobitvi znanja o varstvu rastlin za izvajalce ukrepov varstva rastlin z vpisano številko KMG-MID,

-       kopijo poročila o pregledu naprave za nanašanje FFS.

(9) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za izvajanje EU standarda iz 3. točke drugega odstavka 37. člena te uredbe, morajo agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem iz šestega odstavka tega člena posredovati tudi obrazec »K-4 – Člani kmetijskega gospodarstva, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja plačila za ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 – varnost in zdravje pri delu«, ki je kot priloga 12 sestavni del te uredbe, ter:

-       kopijo izjave o varnosti s podatki o strokovnem delavcu in organu s številko dovoljenja za delo ali kopijo izjave o varnosti s fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz varnosti in zdravja pri delu s številko spričevala,

-       kopijo dokazila o usposobljenosti za varno in zdravo delo za vsakega delavca,

-       kopijo potrdila službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti za vsakega delavca,

-       kopijo potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje za vsakega delavca.

(10) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za standardne investicijske stroške po standardu Nitratne direktive iz 1. točke tretjega odstavka 37. člena te uredbe, morajo agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem iz šestega in sedmega odstavka posredovati tudi obrazec »K-2 – Potrdilo o prejemu sredstev iz občinskega proračuna«, ki je kot priloga 10 sestavni del te uredbe.

(11) Upravičenci iz prejšnjega odstavka morajo agencijo obvestiti o zaključku investicije na obrazcu »K-3 – Sporočilo o zaključku investicije za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih«, ki je kot priloga 11 sestavni del te uredbe.

(12) Upravičenci iz desetega odstavka tega člena, ki imajo manj kot 5 GVŽ na KGM, agenciji posredujejo obrazec iz priloge 9. V tem primeru podpis kmetijskega svetovalca ni potreben.

42.a člen

(izključitev)

Vsak upravičenec do plačil za ukrepe PRP iz 2. člena te uredbe, ki zaradi hude malomarnosti vloži napačne podatke oziroma navedbe, se za koledarsko leto 2004 izključi iz vseh plačil za ustrezne ukrepe iz 2. člena te uredbe. V primeru namernih napačnih podatkov oziroma navedb se upravičenca izključi tudi za naslednje koledarsko leto.

Priloga 1: Kombinacije ukrepov SKOP

Priloga 2: Zavarovana območja

Priloga 3: Ekološko pomembna območja

Priloga 4: Vodovarstvena območja

Priloga 5: EU standardi

Priloga 5A: Seznam katastrskih občin na obalnem območju

Priloga 6: Obrazec I – Zahtevek za plačila za ukrep zgodnje upokojevanje

Priloga 7: Obrazec J – Obvestilo o datumu prejema in višini pokojnine iz nacionalne sheme upokojevanja

Priloga 7A: Obrazec J-1 – Zahteva za izdajo potrdila o obdobju in trajanju zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti

Priloga 8: Obrazec K – Zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004

Priloga 9: Obrazec K-1 – Popisni listi za EU standard Nitratna direktiva

Priloga 10: Obrazec K-2 – Potrdilo o prejemu sredstev iz občinskega proračuna

Priloga 11: Obrazec K-3 – Sporočilo o zaključku investicije za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih

Priloga 12: Obrazec K-4 – Člani kmetijskega gospodarstva, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja plačila za ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 – varnost in zdravje pri delu

Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»VIII. PREHODNI DOLOČBI

43. člen

(prijave)

Vloge za pridobitev plačil po tej uredbi se lahko vložijo še pred uveljavitvijo PRP, o njih pa se odloča v skladu s PRP.

44. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o kriterijih za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 18/03).

IX. KONČNA DOLOČBA

45. člen

(uveljavitev)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 116/04) vsebuje naslednjo prehodno določbo:

»26. člen

(1) Upravičenci, ki so podali vloge za ukrep zgodnje upokojevanje po Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04), so dolžni vloge dopolniti v skladu s pogoji, ki jih določata PRP in ta uredba tako, da agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 predložijo priloge iz tretjega odstavka novega 42. člena uredbe ter obrazec iz nove priloge 7A.

(2) Upravičenci, ki so podali vloge za ukrep EU standardi po Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04), so dolžni vloge dopolniti v skladu s pogoji, ki jih določata PRP in ta uredba tako, da agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 predložijo priloge iz osmega in devetega odstavka novega 42. člena uredbe ter obrazce iz novih prilog 8, 9, 10, 11 in 12.«;

ter naslednji končni določbi:

»28. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati:

1.     Uredba o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu 2001–2006 (Uradni list RS, št. 34/01 in 34/02) in

2.     Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 27/03).

29. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.