Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja obsega:

-       Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 z dne 8. 11. 2004),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 7/06 z dne 24. 1. 2006),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 1/12 z dne 6. 1. 2012),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 44/12 z dne 11. 6. 2012).

UREDBA

o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo za Mestno občino Ljubljana, zaščitne ukrepe, prepovedi in omejitve ter roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

2. člen

(1) Vodovarstveno območje tvorijo območja zajetja in notranja območja in se prikažejo v publikacijski karti, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.

(2) Območja zajetij iz prejšnjega odstavka so v prilogi 1 označena z belo barvo in oznako »0«.

(3) Notranja območja iz prvega odstavka tega člena so:

a)  eno širše območje, označeno z zeleno barvo in oznako »VVO III«;

b)  eno ožje območje, ki je razdeljeno na:

-  dve podobmočji s strogim vodovarstvenim režimom, označeni s svetlo rumeno barvo in oznako »VVO II A« in

-  eno podobmočje z manj strogim vodovarstvenim režimom, označeno s temno rumeno barvo in oznako »VVO II B«;

c)  šest najožjih območij, označenih z oranžno barvo in oznako »VVO I«.

(4) Meje vodovarstvenega območja, območij zajetij in notranjih območij iz prejšnjih odstavkov tega člena se vodijo v digitalni obliki in določijo na karti, ki jo kot izvirnik hrani ministrstvo, pristojno za vode.

(5) Seznam parcel na območjih iz prvega odstavka tega člena je v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Parcele so povzete iz digitalnega zemljiškega katastra – stanje februar 2004, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(6) Parcele, ki ležijo na vodovarstvenem območju, se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

3. člen

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.     gradnja je izvedba gradbenih del po predpisih o graditvi objektov,

2.     družinski član je zakonec, krvni sorodnik v ravni vrsti do drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali rejenec.

II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE

4. člen

(1) Na najožjih območjih je prepovedana raba podzemne vode za druge namene, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2) Na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem območju je raba podzemne vode za druge namene dovoljena, če ta ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo, in če je za rabo podzemne vode za druge namene pridobljena vodna pravica.

III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO

5. člen

Na območju zajetja je prepovedana gradnja objektov in izvedba gradbenih del razen tistih, ki služijo oskrbi s pitno vodo, ter opravljanje drugih dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti oziroma kakovost pitne vode.

6. člen

(1) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja objektov in izvedba gradbenih del, ki so v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »-«.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih ali obstoječih nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in je k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje po predpisih o vodah.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se ne spremeni velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in je k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje po predpisih o vodah.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rušitev obstoječih objektov ob istočasni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih.

(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

7. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja objektov in izvedba gradbenih del, ki so v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe, označena z oznako »+«.

(2) Na notranjih območjih je dovoljena tudi gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, če je za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdano vodno soglasje.

(3) Če gre za gradnjo objekta ter izvedbo gradbenih del iz prejšnjega odstavka na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, preverja sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ministrstvo, pristojno za vode, v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, oziroma predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

8. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(2) Če gre za gradnjo objekta iz prejšnjega odstavka na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, preveri ministrstvo, pristojno za vode, sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa in vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, oziroma predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

9. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(2) Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture iz prejšnjega odstavka na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preveri ministrstvo, pristojno za vode, na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

10. člen

Ne glede na določbe 8. in 9. člena te uredbe je na notranjih območjih prepovedana gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označeni z oznako »pp« in »pip«, če analiza tveganja za onesnaženje v postopku pridobivanja vodnega soglasja ni bila izvedena, ali če iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje oziroma izvajanja gradbenih del na notranjih vodovarstvenih območjih ni sprejemljivo.

11. člen

(črtan)

12. člen

(1) Ministrstvo izda vodno soglasje iz 5. in 6. člena, drugega in tretjega odstavka 7. člena, 8., 9. in 10. člena te uredbe v skladu s predpisom, ki ureja vsebino vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter vsebino vloge za izdajo vodnega soglasja, ki se izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.

(2) Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

13. člen

(1) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom gradnja objektov ter izvedba gradbenih del na parcelah, navedenih v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe, dovoljena pod pogoji iz drugega odstavka tega člena ter posebnimi pogoji za posamezno območje iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Za vsa območja iz tretjega odstavka tega člena veljajo naslednji pogoji:

-       gradnja novih objektov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;

-       gradnja novih objektov je dovoljena tudi v primeru, ko je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov Mestne občine Ljubljana in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, oziroma se v skladu s programom opremljanja izgradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Mestno občino Ljubljana in investitorjem;

-       gradnja je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto objekta iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za podobmočje ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom;

-       rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter sprememba namembnosti iz industrijske v pretežno poslovno dejavnost je dovoljena pod pogoji iz prve, druge in tretje alinee tega odstavka;

-       ne glede na določbe prejšnjih alinej se pri obstoječih stanovanjskih stavbah dovolijo nujna vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se prepreči ogrožanje zdravja in življenja ljudi ter nastanek škode na premoženju v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(3) Ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena je gradnja objektov ter izvedba gradbenih del na posameznih območjih dovoljena ob upoštevanju naslednjih posebnih pogojev:

1.     območje Škofovih zavodov:

-  gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 4, 5, 10, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3, 6, 7, 8, 9, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja in 13, če gre za znanstveno raziskovalno delo,

-  rekonstrukcija in nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter sprememba namembnosti je dovoljena, če se tlorisna površina objektov ne poveča in če sprememba namembnosti objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa,

-  ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje;

2.     območje Stegen:

-  gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 4, 5, 10, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3, 6, 7, 8, 9, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja in 13, če gre za znanstveno raziskovalno delo,

-  ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje;

3.     območje Korotanskega naselja:

-  gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 4, 5, 10, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3, 6, 7, 8, 9, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja in 13, če gre za znanstveno raziskovalno delo,

-  ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje;

4.     območje Litostroja

-  gradnja nestanovanjskih stavb znotraj gradbenih meja, določenih z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj (Uradni list RS, št. 61/99), razen nestanovanjskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporednimi številkami: 4, 10, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21; 5, če gre za gradnjo bencinskega servisa v javni uporabi s skladiščenjem goriva v podzemnih rezervoarjih, ali s skladiščenjem goriva v rezervoarjih s skupno zmogljivostjo več kakor 100 m3 in če gre za vrste skladiščenega goriva iz skupine I ali skupine II po predpisih o tehničnih zahtevah za gradnjo postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi in 7 in 9, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja,

-  rekonstrukcija in nadomestna gradnja obstoječih nestanovanjskih stavb iz industrijske v pretežno poslovno dejavnost, razen kompleksnih industrijskih objektov, navedenih v prilogi 3, tabeli 1.1. pod zaporedno številko 3a in trgovskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 3, če gre za trgovske centre in če sprememba namembnosti rabe stavbe ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa,

-  ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje,

-  na območju med obvoznico in območjem Litostroja na parcelah iz seznama 4.1, ki je sestavni del te uredbe, je dovoljena gradnja razdelilne transformatorske postaje in gradnja naprav, namenjenih oskrbi s plinom, v skladu z odlokom, ki ureja zazidalni načrt za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj;

5.     območje Severnega Bežigrada:

-  na obstoječih nezazidanih stavbnih zemljiščih je dovoljena gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 4, 5, 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3 in 6, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja in 13, če gre za znanstveno raziskovalno delo,

-  ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje,

-  območje na parcelah iz seznama 5.1, ki je sestavni del te uredbe, ostane nepozidano;

6.     rekreacijsko območje ob Savi:

-  na območjih urejanja BR 4/1, kot je določeno v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice – Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99) je dovoljena:

·     ureditev hipodroma z gradnjo spremljajočih objektov oziroma spremembo namembnosti obstoječih objektov s priključitvijo na urejeno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi, če sprememba namembnosti rabe stavbe ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa,

·     ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje,

·     ureditev jahalnih in pešpoti ter ureditev območja z dodatno parkovno opremo in orodjem za rekreacijo,

·     rekonstrukcija in nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter sprememba namembnosti, če se tlorisna površina objektov ne poveča in če sprememba namembnosti objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa,

-  neposredno ob Savi na delu območja urejanja BR 4/2, kot je določeno v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice – Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99) je dovoljena:

·     ureditev desnega brega Save in navezava na rekreacijski program širšega mestnega pomena,

-  na območjih urejanja BR 4/3, kot je določeno v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice – Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99) je dovoljena:

·     ureditev pešpoti ter ureditev območja z dodatno parkovno opremo in orodjem za rekreacijo,

·     gradnja športnih igrišč, ureditev sanitarij in manjših gostinskih objektov s priključitvijo na urejeno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi,

·     ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje,

·     rekonstrukcija in nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter sprememba namembnosti, če se tlorisna površina objektov ne poveča in če sprememba namembnosti objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa,

-  na območjih urejanja BR 5/2, kot je določeno v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice – Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99) je dovoljena:

·     ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje,

·     ureditev pešpoti ter ureditev območja z dodatno parkovno opremo in orodjem za rekreacijo,

·     ureditev sanitarij s priključitvijo na urejeno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi;

7.     območje Ob Vojkovi:

-  gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 4, 5, 7, 8, 9, 10, 14, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3 in 6, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja,

-  ureditev parkirišč, ki morajo biti izvedeni tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje;

8.     območje P+R Ob Šmartinski cesti:

-  ureditev parkirišča za največ 400 parkirnih mest na parcelah iz priloge 4 te uredbe, ki mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v javno kanalizacijo.

(4) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom na območju pokopališča Žale dovoljeno žarno pokopavanje na parcelah iz seznama 8.1, navedenih v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Klasično pokopavanje na tem območju je izjemoma dovoljeno, če je bil v grobnem prostoru pokopan najmanj eden izmed pokojnikovih družinskih članov.

(5) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja prenosnega/tranzitnega plinovoda izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar ter standarda SIST EN 1594 in če iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje oziroma izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(6) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19, dovoljena, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom, ki je bil sprejet pred 23. 11. 2004.

(7) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom gradnja stanovanjskih objektov iz priloge 3, tabele 1.1, navedenih pod zaporedno številko 1 dovoljena, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij in če je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom, ki je bil sprejet pred 23. 11. 2004.

(8) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:

-       so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena,

-       so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,

-       gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij,

-       se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr. in 43/11 – ZKZ-C) in

-       gre za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko:

a)      2, 3 in 12: do največ 500 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali za stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice,

b)      6: do največ 150 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic, in

c)      13 in 14: če gre za vrtec, jasli ali ambulanto.

(9) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom na delu območja pokopališče Žale dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če so na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda za:

-       ureditev dovozne poti in ploščadi za ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov na parceli št. 1648/2-del k.o. Stožice. Padavinska voda iz dovozne poti in ploščadi, očiščena v skladu s predpisi, se mora odvajati v javno kanalizacijo;

-       gradnjo objekta za shranjevanje delovnih strojev in vozil za potrebe upravljanja pokopališča ter gradnjo zbiralnika padavinske vode s strešnih površin za rabo vode za zalivanja grobov in ostalih zelenih površin pokopališča na parcelah št. 1648/2-del, 1647/2, 1649/2 in 1650/7 k.o. Stožice.

(10) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom na parcelah št. 1001/4 in 1000/2 k.o. Ježica dovoljena gradnja gasilskega doma s pripadajočo infrastrukturo in se izda vodno soglasje, če so na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(11) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in sicer za:

-       kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100291421 ali njenega pravnega naslednika na parcelah št. 748 in 749 k.o. Ježica za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 17a, če skupna obremenitev na kmetijskih zemljiščih v uporabi KMG na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom ne presega 80 glav velike živine in nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19;

-       kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100356755 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 813 k.o. Ježica za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19, ter za gradnjo stanovanjske stavbe iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporedno številko 1;

-       kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100330903 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 658/1 k.o. Ježica za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19.

(12) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe ter na pogoje in omejitve iz priloge 3, tabele 1.1 iz poglavja III OBJEKTI PROMETNE INFRASTRUKTURE in tabele 1.2 IZVAJANJE GRADBENIH DEL te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem vodovarstvenem območju dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so upoštevani naslednji posebni pogoji, in sicer za:

-       glavne in regionalne železnice ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:

a)      gre za gradnjo in rekonstrukcijo v obstoječih koridorjih;

b)      se vodotesni predori v območju nihanja gladine podzemne vode izvedejo izven območij maksimalnih depresijskih lijakov črpališč. Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča;

c)      so temeljna tla železniške proge od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere je dokazana 100 % vodotesnost;

č)    se vode iz železniške proge odvajajo ločeno preko vodotesne kanalizacije na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko z vodo, ki priteka iz železniške proge, mešajo le izjemoma in morajo biti v tem primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode se lahko ponikajo;

d)           so na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom, tesnilni sistemi izvedeni tako, da ob iztirjenju vlečnega vozila oziroma vagonov ni mogoče onesnaženje podzemne vode;

e)           se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer maksimalna dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 % tesnenjem ni večja od 1 ha;

f)            se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji izgradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika;

-       avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:

a)           se z gradnjo in gradbenimi deli ne poseže na območje maksimalnih depresijskih lijakov črpališč in pod območje obstoječih nivelet dna spodnjega ustroja (pod posteljico). Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča;

b)      se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer maksimalna dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 % tesnenjem ni večja od 1 ha;

c)           se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji izgradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika.

IV. PREPOVEDI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI IN GOZDOM

14. člen

(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:

-       gnojenje brez gnojilnega načrta;

-       gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;

-       gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

-       shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-       shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-       uporabljati kompost in pregnito blato 2. okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2) Gnojilni načrt iz prve alinee prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, priostojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

14.a člen

(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:

-       gnojenje z gnojnico in gnojevko;

-       preoravanje trajnega travinja, razen če gre za travinje (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

-       uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;

-       uporabljati kompost in pregnito blato 1. okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.

(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:

-       za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

-       največji enkraten odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvede v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;

-       za žita enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih vrst žita je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

-       za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;

-       za trajne nasade enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

-       za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih in na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-       dokrmljevanje živali ni dovoljeno;

-       napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;

-       pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.

(6) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za območja, ki so namenjena za bodočo javno oskrbo s pitno vodo, na parcelah št. 1585, 1586, 1588, 1589, 1600, 1601, 1602, 1605, 1606/1, 1606/2, 1607, 2134, 2167, 2338 k.o. Ježica in na parcelah št. 1435, 1437, 1443, 1444, 1448, 1450, 1451, 1490, 1500/2, 1558/2 k.o. Gameljne.

14.b člen

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem vodovarstvenem območju se mora izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne sme presegati 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

15. člen

(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: Seznam).

(2) Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske skupnosti ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

(3) Seznam se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.

15.a člen

(1) Zatiranje škodljivih organizmov se na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:

-       uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),

-       prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,

-       med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in

-       uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.

(2) Ne glede na določbe četrte alinee prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikov plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma po presajanju in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.

15.b člen

Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom ter na širšem vodovarstvenem območju izvaja z uporabo FFS s seznama dovoljenih FFS iz Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

16. člen

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba kmetijskih in drugih nepozidanih zemljišč za vrtičke.

(2) Za vrtiček iz prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, ki je oblikovano v grede ali druge oblike značilne za vrtove z namenom pridelave vrtnin, sadja in cvetja za lastno rabo lastnika ali drugega posestnika zemljišča.

16.a člen

(1) Na notranjih območjih je v parkih, na pokopališčih, športnih igriščih, zelenicah, gradbenih parcelah in objektih transportne infrastrukture prepovedano gnojenje ali namakanje zemljišč, shranjevanje organskih gnojil, shranjevanje ali uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. okoljske kakovosti ali blata iz čistilnih naprav na zemljiščih, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.

(2) Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.

(3) Na notranjih območjih je prepovedana uporaba FFS in sredstev za zaščito lesa, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.

V. OZNAČEVANJE

17. člen

(1) Upravljavec vodovodnega omrežja mora izdelati načrt postavitve opozorilnih tabel v skladu s predpisom o označevanju vodovarstvenega območja najkasneje do 31. marca 2005.

(2) Upravljavec vodovodnega omrežja mora na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so območja zajetja in notranja vodovarstvena območja označena z opozorilnimi tablami najkasneje do 31. decembra 2005.

V.a Evidentiranje

17.a člen

Vodovarstveno območje se evidentira v zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2007.

VI. NADZOR

18. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:

1.     s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

2.     z gradnjo objektov ter izvedbo gradbenih del, opravljajo gradbeni inšpektorji,

3.     s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na nekmetijskih zemljiščih in z drugimi določbami te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in

4.     s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

19. člen

(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

1.     rabi vodo v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 4. člena te uredbe;

2.     gradi ali izvaja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;

3.     gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 7., 8. člen, prvi odstavek 9. člena, 10. in 13. člen);

4.     gnoji, shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 14. členom te uredbe;

5.     gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali kompost ali pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti ali namaka v nasprotju s prvim odstavkom 14.a člena te uredbe;

6.     gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 14.a člena te uredbe;

7.     uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 14.a člena te uredbe;

8.     ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 14.a člena te uredbe;

9.     gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 14.b. členom te uredbe;

10.  uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena te uredbe;

11.  izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 15.a in 15.b členom te uredbe;

12.  dopusti rabo sam ali sam uporablja zemljišča za vrtičke v nasprotju s prepovedmi iz prvega odstavka 16. člena te uredbe;

13.  gnoji, namaka, shranjuje oziroma uporablja kompost ali pregnito blato ali blata iz čistilnih naprav ali mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali FFS v nasprotju s prvim odstavkom 16.a člena te uredbe;

14.  ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 16.a člena te uredbe;

15.  za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja tehnološke odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz prvega odstavka 20. člena te uredbe;

16.  za obstoječe parkirišče ne zagotovi odvajanja padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo v roku in na način iz drugega in tretjega odstavka 20. člena te uredbe;

17.  za stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz 21. člena te uredbe;

18.  ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 23. člena te uredbe.

(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(3) Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.

VIII. PRILAGODITEV OBSTOJEČIH OBJEKTOV

20. člen

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe, v kateri nastaja tehnološka odpadna voda, mora najkasneje do 31. decembra 2005 zagotoviti, da se tehnološka odpadna voda, ki nastaja v stavbi na vodovarstvenem območju, odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najkasneje v roku šestih mesecev od dne, ko je javna kanalizacija, ki takšno priključitev omogoča, dana v uporabo. O tem Mestna občina Ljubljana občane na takšnem območju obvesti z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način in v njem navede tudi datum izteka roka.

(2) Lastnik ali upravljavec obstoječega parkirišča s površino več kot 500 m2 mora na najožjem vodovarstvenem območju in na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom najkasneje do 31. decembra 2005 zagotoviti, da se padavinska odpadna voda iz parkirišča, očiščena skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvaja v javno kanalizacijo za sprejem padavinske vode, ki je lahko ločen ali mešan kanalizacijski sistem, če je ta zgrajen, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najkasneje v roku šestih mesecev od dne, ko je javna kanalizacija, ki takšno priključitev omogoča, dana v uporabo. O tem Mestna občina Ljubljana občane na takšnem območju obvesti z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način in v njem navede tudi datum izteka roka.

(3) Lastnik ali upravljavec obstoječega parkirišča s površino več kot 500 m2 mora na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem vodovarstvenem območju najkasneje do 31. decembra 2005 zagotoviti, da se padavinska odpadna voda iz parkirišča, očiščena skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvaja v ponikovalnico, če je ta zgrajena, sicer pa mora zagotoviti priključitev na ponikovalnico najkasneje do 31. decembra 2007. Če je zgrajeno in ustrezno dimenzionirano javno kanalizacijsko omrežje, se padavinska voda, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

21. člen

(1) Če se na vodovarstvenem območju obstoječa stanovanjska ali nestanovanjska stavba nahaja na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora njen lastnik najkasneje do 31. decembra 2005 zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, odvaja v javno kanalizacijo.

(2) Če območje poselitve, kjer je stavba iz prejšnjega odstavka, ni opremljeno z javno kanalizacijo, pa bi moralo biti skladno s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, mora lastnik obstoječe stavbe najkasneje do 31. decembra 2005 zagotoviti, da se do izgradnje javne kanalizacije komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, zgrajeni v skladu s standardi.

22. člen

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katere je bilo pred 23. 11. 2004:

-       pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje,

-       pridobljeno veljavno lokacijsko dovoljenje,

-       izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,

-       izdano vodno soglasje ali

-       sprejet lokacijski načrt po predpisih o urejanju prostora.

IX. Druge zahteve in omejitve

23. člen

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa z njune strani pooblaščeni izvajalec.

24. člen

Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom in na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom morajo najkasneje do 1. januarja 2012 zagotoviti, da se ta zemljišča uporabljajo za pridelavo travinj, pašnike ali pridelavo kmetijskih rastlin na način, kot je določen v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe.

X. PRILAGODITEV RAVNANJA NA NEKMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH

25. člen

(1) Mestna občina Ljubljana in Javno podjetje Žale morata na podobmočju ožjega območja s strogim režimom varovanja najkasneje do 31. decembra 2007 zagotoviti ureditev parkirišča, na parcelah iz seznama 8.2, navedenih v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe, ki mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda iz parkirišča, očiščena v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje.

(2) Mestna občina Ljubljana in javno podjetje Žale morata do 31. decembra 2009 odstraniti obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov iz podobmočja ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom. Po odstranitvi odlagališča nenevarnih odpadkov se površine lahko uredi za žarne pokope ali zgradi objekt s stenskimi nišami za žarne pokope.

(3) Mestna občina Ljubljana in Javno podjetje Žale morata na podobmočju ožjega območja z manj strogim režimom varovanja v skladu z odlokom, ki ureja ureditveni načrt za pokopališče Žale, najkasneje do 31. decembra 2007 urediti površine za žarni in klasični način pokopavanja na območju v smeri proti Koželjevi ulici.

(4) Na območjih obstoječih pokopališč v Stožicah, Dravljah in Šentvidu je dovoljen žarni in klasični način pokopavanja. Širitev dejavnosti na parcele zunaj območij obstoječih pokopališč ni dovoljena.

(5) Na najožjem vodovarstvenem območju morajo lastniki ali drugi posestniki vrtičkov iz 16. člena te uredbe najkasneje do 1. januarja 2006 prenehati z rabo teh zemljišč za vrtičke.

Priloga 1: Razporeditev vodovarstvenih območij

Priloga 2: Vodovarstvena območja

Priloga 3: Tabele

Priloga 4: Seznam

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

»XI. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI

26. člen

Do uveljavitve programa opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, je gradnja novih objektov na območjih iz 13. člena te uredbe dovoljena samo v primeru, da je ob izdaji gradbenega dovoljenja za tak objekt omogočena njegova priključitev na javno kanalizacijo oziroma da je na območju uveljavljen lokacijski načrt in v skladu s programom opremljanja izgradnja javne kanalizacije sklenjena ustrezna pogodba med Mestno občino Ljubljana in investitorjem.

27. člen

(1) Globe iz 19. člena te uredbe se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/91, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01).

(2) Določbe tretjega odstavka 19. člena te uredbe, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

28. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe se razveljavi prvi do peti odstavek 5. člena Uredbe o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih ogljikovodikov (Uradni list RS, št. 102/03) in preneha uporabljati Odlok Mestne občine Ljubljana o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88) v delu, ki se nanaša na vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.

29. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 7/06) dodaja 26.a člen uredbe:

»26.a člen

(1) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena te uredbe lahko ministrstvo do 31. decembra 2007 izda vodno soglasje za gradnjo na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočjih ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom ter na širšem vodovarstvenem območju, kjer ni javne kanalizacije, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 12. člena te uredbe ministrstvo izda vodno soglasje za gradnjo objektov, ki jih je dopustno legalizirati na podlagi predpisov o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora, če gre za gradnjo na območju brez javne kanalizacije, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(3) Po izgradnji javne kanalizacije se morajo objekti iz prejšnjih dveh odstavkov v roku najmanj enega leta priključiti na javno kanalizacijo.«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»17. člen

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti po določbah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04), se končajo po določbah te uredbe.

18. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati šesti in sedmi odstavek 5. člena ter 12. in 13. člen Uredbe o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih ogljikovodikov (Uradni list RS, št. 102/03, 41/04 – ZVO-1 in 120/04).

19. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 1/12) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»Prehodni in končna določba

21. člen

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2) Že uvedeni inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2011 se končajo po določbah te uredbe.

22. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.