Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu obsega:

-        Uredbo o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 109/03 z dne 10. 11. 2003),

-        Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 77/04 z dne 16. 7. 2004),

-        Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 97/04 z dne 3. 9. 2004).

UREDBA

o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

(splošna določba)

(1) Ta uredba v zvezi z dodelitvijo sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem določa:

-        način določanja geografsko zaokroženih območij,

-        merila za razvrščanje tal glede sposobnosti zadrževanja vode in merila za razvrščanje območij glede primanjkljaja padavin, če gre za škode v kmetijstvu zaradi suše,

-        način izdelave ocene o največji možni stopnji poškodovanosti na geografsko zaokroženem območju,

-        način verifikacije podatkov o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline znotraj posameznega geografsko zaokroženega območja,

-        način izračuna potrjene višine škode in način izračuna sredstev, ki se dodelijo posameznemu upravičencu.

(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za izračun sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za vse osebe, ki so v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03; v nadaljnjem besedilu: zakon) upravičene do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

2. člen

(geografsko zaokroženo območje)

(1) Geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot so žled, pozeba, neurje in toča ali množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni, je območje občine, kjer je nastala škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer.

(2) Geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi suše, je geografsko zaokroženo območje kmetijskih površin, na katerem so tla razvrščena v isti razred glede sposobnosti zadrževanja vode in katerega površina je glede primanjkljaja padavin razvrščena na podlagi hidrometeoroloških podatkov v isto cono.

(3) Glede primanjkljaja padavin se območja kmetijskih zemljišč razvrščajo v pet con:

1.     cona za območja z največjim primanjkljajem, ki presega 430 mm,

2.     cona za območja z velikim primanjkljajem, od 360 do 430 mm,

3.     cona za območja z zmernim primanjkljajem, od 280 do 360 mm,

4.     cona za območja z manjšim primanjkljajem, ki ni večji od 280 mm,

5.     cona za območja nepomembnega primanjkljaja padavin (območja z nadmorsko višino nad 1000 m).

(4) Glede sposobnosti zadrževanja vode se v zvezi z morfologijo terena in pedološkimi lastnostmi tal le‑ta razvrščajo v pet razredov:

-        zelo velika sposobnost zadrževanja vode,

-        velika sposobnost zadrževanja vode,

-        srednja sposobnost zadrževanja vode,

-        majhna sposobnost zadrževanja vode in

-        zelo majhna sposobnost zadrževanja vode.

(5) Ne glede na prvi, drugi, tretji in prejšnji odstavek tega člena se lahko za geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi suše, določi celotno območje posamezne lokalne skupnosti ali katastrske občine, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na območju te lokalne skupnosti ali na območju te katastrske občine večje od 40%, povprečje stopenj poškodovanosti kmetijskih rastlin v sosednjih občinah ali katastrskih občinah iste rastline pa ni manjša od 30%.

(6) Povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na istem geografsko zaokroženem območju je izraženo v odstotkih in se izračuna na naslednji način:

kjer je:

Ppovprečje –         povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na geografsko zaokroženem območju, izraženih v odstotkih,

pi,posamezna – stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na posameznem kmetijskem zemljišču, izražena v odstotkih,

Si –             površina kmetijskega zemljišča, za katerega velja stopnja poškodovanosti in

n –              število vseh kmetijskih zemljišč, na katerih se znotraj geografsko zaokroženega območja prideluje kmetijska rastlina.

(7) Če geografsko zaokroženo območje ni območje lokalne skupnosti ali katastrske občine, se geografsko zaokroženo območje določi po meji katastrske občine oziroma parcele.

3. člen

(največja možna stopnja poškodovanosti)

(1) Največjo možno stopnjo poškodovanosti kmetijskih rastlin na posameznem geografsko zaokroženem območju, kjer je nastala škoda v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ocenijo strokovnjaki na področju pridelave kmetijskih rastlin. Ocena o največji možni stopnji poškodovanosti kmetijskih rastlin temelji na podatkih o povprečju stopenj poškodovanosti kmetijskih rastlin na geografsko zaokroženem območju iz prejšnjega člena in upoštevanju neposrednih poškodb na rastlinah, fenološke faze rastlin v času neugodnih vremenskih razmer, razvejanosti koreninskega sistema rastlin ter drugih dejavnikov, ki zaradi neugodnih vremenskih razmer vplivajo na stopnjo poškodovanosti kmetijskih rastlin.

(2) Največja možna stopnja poškodovanosti kmetijskih rastlin se določi za posamezno kmetijsko rastlino ali skupino kmetijskih rastlin.

4. člen

(verifikacija podatkov)

(1) Posamezna prijava o poškodovanosti kmetijske rastline je skladna z dejansko stopnjo poškodovanosti kmetijske rastline, če je prijavljena stopnja poškodovanosti enaka ali manjša največji možni stopnji poškodovanosti iz prejšnjega člena.

(2) Če prijavljena stopnja poškodovanosti kmetijske rastline presega največjo možno stopnjo poškodovanosti iz prejšnjega člena, je potrjena stopnja poškodovanosti enaka največji možni stopnji poškodovanosti.

(3) Če gre za poškodovanost kmetijske rastline zaradi dveh pojavov neugodnih vremenskih razmer na posameznem geografsko zaokroženem območju, se potrjena stopnja poškodovanosti kmetijske rastline izračuna na naslednji način:

P_celotna = P₁+(1-P₁/100)*P₂

kjer je:

Pcelotna –  celotna potrjena stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, izražena v odstotkih,

P1 –        potrjena stopnja poškodovanosti kmetijske rastline zaradi prvega pojava neugodnih vremenskih razmer, izražena v odstotkih, in

P2 –        potrjena stopnja poškodovanosti kmetijske rastline zaradi drugega pojava neugodnih vremenskih razmer, izražena v odstotkih.

Odstotki se zaokrožijo na celo število.

(4) Če je kmetijsko rastlino na istem zemljišču prizadelo več oblik naravnih nesreč se skupna stopnja poškodovanosti izračuna po enačbi iz prejšnjega odstavka tako, da se pri izračunu potrjene stopnje poškodovanosti kmetijske rastline zaradi prvega pojava neugodnih vremenskih razmer – P₁, upošteva izračunan skupen odstotek vseh nesreč.

5. člen

(izračun potrjene višine škode)

Potrjena višina škode se izračuna za posameznega upravičenca do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) iz potrjenih stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na naslednji način:

kjer je:

V_škoda –   potrjena višina škode, izražena v tolarjih;

S –          površina kmetijskih zemljišč na enoti rabe, določenih v arih;

D_ar –       normalni hektarski donos, določen v skladu z 8. točko 4. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03), izražen v kilogramih na ar;

C –         povprečna tržna cena kmetijske rastline, izražena v tolarjih na kilogram;

P_{pov. stopnja} –    povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, ki je ponderirano povprečje posameznih potrjenih stopenj poškodovanosti kmetijske rastline enega upravičenca na posameznem geografsko zaokroženem območju, izražena v odstotkih in izračunana na naslednji način:

kjer je:

P_{pov. stopnja} –    povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, ki je ponderirano povprečje posameznih potrjenih stopenj poškodovanosti kmetijske rastline enega upravičenca na posameznem geografsko zaokroženem območju,

P_{i, posamezna} –   potrjena stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na enoti rabe, ki ni večja od največje možne stopnje poškodovanosti kmetijske rastline na posameznem geografsko zaokroženem območju,

S_i –   površina kmetijske rastline na enoti rabe, za katero velja posamezna stopnja poškodovanosti, in

_n –     število vseh zemljišč z isto vrsto kmetijskih rastlin na enoti rabe, ki jih ima posamezni upravičenec na istem geografsko zaokroženem območju.

6. člen

(izračun sredstev, ki se dodelijo posameznemu upravičencu)

Sredstva, ki se dodelijo posameznemu upravičencu, se izračunajo za vsako geografsko zaokroženo območje in za vsako kmetijsko rastlino posebej na naslednji način:

1.     za kmetijske rastline, katerih pridelava ni zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč:

-   če je povprečna stopnja poškodovanosti manjša ali enaka 30%, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa manjša ali enaka 20%:

-   če je povprečna stopnja poškodovanosti večja od 30% in ne gre za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost:

-   če je povprečna stopnja poškodovanosti večja od 20% in gre za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost:

2.     za kmetijske rastline, katerih pridelava je zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč:

-   če je povprečna stopnja poškodovanosti manjša ali enaka 30%, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa manjša ali enaka 20%:

-   če je povprečna stopnja poškodovanosti večja od 30% in ne gre za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost:

-   če je povprečna stopnja poškodovanosti večja od 20% in gre za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost:

kjer je:

-        V_pomoč –  višina sredstev, ki se dodelijo posameznemu upravičencu,

-        V_škoda –       potrjena višina škode,

-        P_{pov. stopnja} –  povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, ki je ponderirano povprečje posameznih potrjenih stopenj poškodovanosti kmetijske rastline enega upravičenca na posameznem geografsko zaokroženem območju, in

-        S –  površina kmetijskega zemljišča, za katerega velja povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline, izražena v arih.

7. člen

(zaokroževanje odstotkov)

Vsa števila po tej uredbi, ki so izražena v odstotkih, se zaokrožijo na celo število, in sicer manj ali enako kot 0,5 navzdol in več kot 0,5 navzgor.

8. člen

(nedodelitev sredstev)

(1) Ne glede na način izračuna iz prejšnjega člena se upravičencu sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu ne dodelijo, če skupna pomoč za posameznega upravičenca ne presega 57.500 SIT.

(2) Če so sredstva, določena v programu odprave posledic naravne nesreče, manjša od vsote izračunanih sredstev, ki se dodelijo posameznemu upravičencu po 6. členu te uredbe, se izplačila posameznemu upravičencu sorazmerno zmanjšajo tako, da se pomnožijo s količnikom med razpoložljivimi sredstvi za odpravo posledic škode in vsoto vseh sredstev, izračunanih po 6. členu te uredbe.

8.a člen

Za neposredno plačilo se ne štejejo podpore na površino, ki jih določajo predpisi, ki urejajo kmetijstvo.

9. člen

(črtan)

10. člen

(agrotehnični ukrepi)

Elementi za izračun vrednosti agrotehničnih ukrepov so za kmetijske kulture določeni v Katalogu kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji. Za kmetijske kulture, ki niso zajete v tem katalogu, pripravi kalkulacijo za določitev agrotehničnih ukrepov usposobljena kmetijska institucija.

Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 109/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»11. člen

(končna določba)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 77/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 97/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.