Uredba o dopolnitvi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje obsega:

-       Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (Uradni list RS, št. 79/04 z dne 19. 7. 2004),

-       Uredbo o dopolnitvi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (Uradni list RS, št. 109/04 z dne 8. 10. 2004).

UREDBA

o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za državni lokacijski načrt)

(1) S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87 in 12/89 ter Uradni list RS, št. 39/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) in prostorskih sestavin Družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) sprejme državni lokacijski načrt za navezavo Luke Koper na avtocestno omrežje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2) Državni lokacijski načrt je izdelal Investbiro Koper, d.d., Trg Brolo 12, Koper, pod številko projekta 0048, na podlagi idejnega projekta Navezava Luke Koper na AC omrežje, ki ga je izdelal PNG Ljubljana, d.o.o., Komanova ul. 17, Ljubljana, pod številko projekta PNG – 132/99, marec 2002/april 2004 in idejnega projekta BS Bertoki, pod številko projekta PNG – 263/04, februar 2004. Poročilo o vplivih na okolje za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje in Poročilo o vplivih na okolje za bencinski servis je izdelal Imos-GEA TEH, d.o.o., Opekarska 11, Ljubljana, pod številko projekta 402-26/98-PDP-BL-428 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).

2. člen

(vsebina uredbe)

(1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa: ureditveno območje, prostorske in prometno-tehnične pogoje urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje ceste in obcestnega prostora, zasnova projektnih rešitev komunalnih, telekomunikacijskih in energetskih ureditev, vodnogospodarske ureditve, ureditve na območjih kmetijskih zemljišč in varovanje narave, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj in v prostorih Mestne Občine Koper.

(3) Oznake iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 22. in 24. člena te uredbe so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega območje trase cest z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami, prestavitve komunalne in energetske infrastrukture v povezavi z gradnjo navezave luke Koper, bencinski servis Bertoki in prestavitve komunalnih naprav v povezavi z gradnjo bencinskega servisa.

(2) Območje trase ceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:

-       k.o. Bertoki:

6309, 6313/2, 6313/3, 6313/4, 6313/5, 6313/6, 6314/1, 6314/2, 5842/9, 5865/1, 5797/3, 5797/12, 5829/9, 5829/10, 5831/2, 5835/2, 5835/4, 5974/6, 5976/2, 5976/3, 5977/1, 5977/2, 5977/3, 5977/4, 5979/2, 5980/1, 5980/2, 5980/3, 5980/4, 5980/5, 5981/1, 5981/2, 5981/3, 5981/4, 5982/2, 5982/3, 6015/1, 6015/3, 6016, 6017/1, 6017/2, 6017/5, 6026/3, 6026/4, 6026/5, 6028/2, 6028/3, 6028/4, 6030/3, 6032/2, 6032/3, 6033, 6034/5, 6034/6, 6034/7, 6034/8, 6062/1, 6062/3, 6062/4, 6062/5, 6073/1, 5824/2, 5824/4, 5825/2, 5837/4, 5829/7, 5829/8, 6307/1, 6307/4, 6307/6, 5831/1, 5841/10, 5841/14, 5831/6, 5831/7, 5817/7, 5829/11, 5835/3, 5835/8, 5837/5, 5837/8, 5837/9, 5841/1, 5841/3, 5841/4, 5841/6, 5841/11, 5841/12, 5841/13, 5841/15, 5841/9, 5837/3, 6354, 6357, 6381/1, 6381/2, 6367, 5798/2, 5818/3, 5818/4, 5818/5, 5819/3, 5826/1, 5826/2, 5826/5, 5827/2, 5827/4, 5827/5, 5828, 5829/1, 5829/2, 5829/3, 5829/4, 5829/5, 5835/7, 6026/1, 5831/3, 5797/2, 5797/17, 5798/1, 5798/3, 5799, 5818/1, 5819/1, 5842/2, 5842/3, 5842/4, 5865/2, 5842/1, 5842/5, 5842/10, 5865/3, 5837/14, 5837/10, 5839/6, 5839/9;

-       k.o. Ankaran:

880/2, 880/3, 880/6, 881/1, 881/2, 888/1, 888/2, 889/1, 890, 891, 869, 799/1, 799/6, 799/8, 868/1, 868/2, 870, 871, 872, 873, 874, 877/8, 878/10, 799/7, 801/1, 876/1, 876/2, 877/2, 877/3, 877/4, 878/3, 799/5, 801/8, 801/19, 878/11, 878/13, 878/16, 878/17, 799/3, 801/4, 801/9;

-       k.o. Koper:

1569/41, 1569/42, 1569/43, 1570/1, 1570/12, 1570/13, 1570/16, 1569/21, 1569/101, 1570/19, 1570/21, 1570/22, 1569/35, 1569/36, 1569/90, 1569/91, 1569/96, 1569/99, 1569/1, 1570/25, 1569/92, 1569/49.

(3) Območje prestavitve komunalne in energetske infrastrukture v povezavi z gradnjo navezave luke Koper na avtocestno omrežje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:

-       k.o. Bertoki:

5815/1, 5815/2, 5816/1, 5816/2, 5816/3, 5816/4, 5817/1, 5817/2, 5818/1, 5819/2, 5819/3, 5819/4, 5826/2, 5827/2, 5829/3, 6026/1, 6026/7, 6028/1, 6030/1, 6307/2;

-       k.o. Ankaran:

891, 799/1, 799/8, 801/4, 799/3;

-       k.o. Koper:

1569/36, 1569/40, 1569/41.

(4) Območje bencinskega servisa Bertoki obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrski občini:

-       k.o. Bertoki:

908, 909/1, 909/2, 909/3, 913, 914, 915, 916, 917, 918, 919, 5554, 5890/1, 6327, 6339, 6359, 6337, 5892/1, 6006/3.

(5) Prestavitev komunalnih naprav v povezavi z gradnjo bencinskega servisa Bertoki obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrski občini:

-       k.o. Bertoki:

891/1, 891/2, 895/1, 6006/3, 914, 6339, 5889, 5890.

4. člen

(funkcije ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-       območje za navezavo, ki obsega ankaransko, bertoško in srminsko vpadnico, povezovalno cesto in štiripasovno vpadnico v luko Koper ter vse pripadajoče objekte in ureditve (viadukt, križišča, krožišča, vodnogospodarske ureditve, območje ureditve obcestnega prostora);

-       območje bencinskega servisa Bertoki z vsemi pripadajočimi objekti in ureditvami (površine za ceste in manipulativne površine, površine za parkiranje, rekreacijske površine in površine za bencinski servis);

-       območje prestavitve in navezave infrastrukturnih objektov in naprav;

-       območje okoljevarstvenih ukrepov;

-       območje za prestavitve oziroma sanacije melioracijskih sistemov.

(2) Območje urejanja po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

III. PROSTORSKI IN PROMETNO-TEHNIČNI POGOJI UREJANJA UREDITVENEGA OBMOČJA

5. člen

(trase cest)

(1) Navezava predvideva povezavo novega vhoda v luko Koper, ki je lociran severno od tovorne železniške postaje, na avtocestno omrežje (AC A1 Dekani–luka Koper) preko priključka 160 B (krak 3) razcepa Srmin. Navezava predvideva tudi povezavo obstoječega ter novega vhoda v luko Koper. V okviru navezave je predvidena izgradnja treh glavnih vpadnic, in sicer ankaranske, bertoške in srminske vpadnice, poleg njih tudi povezovalno cesto in štiripasovno vpadnico v luko Koper. Za štiripasovno vpadnico v luko Koper je izhodiščna računska hitrost Vrač = 50 km/h, za ostale Vrač = 60 km/h.

(2) Ankaranska vpadnica poteka v smeri Koper (južni del)–Ankaran (severni del) od km –0.1-92 (navezava na os ankaranske ceste) do km 2.2+78 (rondo »Centralna čistilna naprava«). Na južnem delu se štiripasovna ankaranska vpadnica navezuje na projektirano štiripasovnico – Ankaransko cesto, ki ni v celoti zgrajena (severni del, od križišča s Kolodvorsko cesto naprej je zgrajena kot dvopasovna cesta). Vpadnica na svojem južnem delu od navezave na Ankaransko cesto do križišča z vzhodno vpadnico poteka v krivini R = 350 m. Ankaranska vpadnica od križanja z osjo vzhodne vpadnice (križišče »Porsche«, obstoječi vhod v luko Koper) do križanja z osjo bertoške vpadnice (rondo »Bertoki«) poteka v premi med ekonomsko cono luke Koper na zahodni ter naravnim rezervatom Škocjanski zatok na vzhodni strani. Od rondoja »Bertoki« poteka ankaranska vpadnica kot dvopasovnica v radiju R = 1500 m z viaduktom »Bonifika« premošča železniške tire tovorne postaje, reko Rižano, naftovod in predvideno štiripasovno vpadnico v luko Koper. V svojem severnem delu poteka ankaranska vpadnica v premi med območjem predvidenim za širitev centralne čistilne naprave in obstoječimi objekti do rondoja »Centralna čistilna naprava«, kjer se naveže na »Povezovalno cesto«, ki v rondoju »Rižana« omogoča navezavo na srminsko vpadnico in štiripasovno vpadnico v luko Koper. Na območju Ankaranske vpadnice je ob objektu Porsche servis tangirana obstoječa javna fekalna in meteorna kanalizacija, ki jo je potrebno upoštevati pri gradnji. Navezava na lokalno cesto poteka od km 2.2+78 (rondo »Centralna čistilna naprava«) do km 2.5+00 km. V smeri proti Ankaranu je predvideno, da se ankaranska vpadnica z radijema R = 200 m in R = 150 m začasno priključi na traso lokalne ceste proti Ankaranu:

a)  Karakteristični prečni profil ankaranske vpadnice znaša 22 m in obsega:

- 2 vozna pasova po 3,25 m,

- 2 prehitevalna pasova po 3,25 m,

- ločilni pas,

- zelenica,

- dvosmerna kolesarska steza na strani naravnega rezervata Škocjanski zatok,

- hodnik za pešce na strani naravnega rezervata Škocjanski zatok in

- bankina ob vozišču;

b)  Karakteristični prečni profil viadukta »Bonifika« znaša 14 m in obsega:

- 2 vozna pasova po 3,25 m,

- dvosmerna kolesarska steza na vzhodni strani,

- hodnik za pešce na vzhodni strani,

- vzdrževalni hodnik na zahodni strani,

- betonska varnostna ograja + odmik.

(3) Bertoška vpadnica poteka od km 0.0+00.00 (rondo Bertoki) do km 1.0+35 (navezava na obstoječo cesto), in sicer ob severnem robu območja naravnega rezervata Škocjanski zatok in preko rondoja »Bertoki« povezuje ankaransko vpadnico z avtocesto (obstoječi priključek »Bertoki«) Pri tem proti obstoječemu priključku Bertoki najprej poteka v premi, nato se z R = 350 situativno priključi na obstoječo cesto Bertoki–Srmin–Ankaran:

a)  Karakteristični prečni profil bertoške vpadnice znaša 14 m in obsega:

- 2 vozna pasova po 3,25 m,

- dvosmerna kolesarska steza na zahodni strani,

- hodnik za pešce,

- bankina ob vozišču,

- bankina ob hodniku za pešce;

b)  Ob obstoječem objektu AMZS v Srminu je predvidena gradnja črpališča odpadne komunalne vode industrijske cone Srmin, na zemljišču parc. št. 5831/6, k.o. Bertoki. Za to gradnjo je v pridobivanju gradbeno dovoljenje in bo priključilo komunalne odpadne vode industrijske cone Srmin na javno kanalizacijsko omrežje s končno dispozicijo v Centralni čistilni napravi.

(4) Srminska vpadnica poteka od km 0.0+00 (navezava na krak 3, AC) do km 1.4+42 (rondo Rižana), in sicer: cesta se na vzhodnem delu z R = 150 m navezuje na krak 3, priključek 160 B razcepa »Srmin«, ki omogoča navezavo na avtocesto. Vpadnica nato prek R = 600 m preide v premo, ki se z R = 450 zaključi pred prehodom na traso obstoječe ceste Bertoki–Srmin–Ankaran (križišče »Tovorna postaja«). Srminska vpadnica od navezave na avtocesto do reke Rižane (rondo »Rižana«) poteka v premi ter radijih R = 200 med pobočji osamelca Srmin in objekti Instalacija, d.o.o., na severni ter železniškimi tiri tovorne postaje Koper na južni strani. Od obstoječega nadvoza prek naftovoda srminska vpadnica poteka v premi prek obstoječega mostu čez reko Rižano do rondoja »Rižana«. Preko rondoja »Rižana« se srminska vpadnica kot štiripasovnica nadaljuje proti bodočemu vhodu v luko Koper. V rondoju »Rižana« se na srminsko vpadnico priključuje tudi »Povezovalna cesta«, ki omogoča povezavo srminske vpadnice z ankaransko vpadnico. Karakteristični prečni profil srminske vpadnice znaša 10 m in obsega:

-       2 vozna pasova po 3,50 m,

-       hodnik za pešce na severni strani,

-       bankina ob vozišču,

-       bankina ob hodniku za pešce.

(5) Povezovalna cesta poteka od km 0.0+00 (rondo »Rižana«) do km 0.6+51 (rondo »Centralna čistilna naprava«) v dveh premah, ki ju povezuje R = 180 m. Karakteristični prečni profil povezovalne ceste je enak karakterističnemu prečnemu profilu srminske vpadnice.

(6) Štiripasovna vpadnica v luko Koper poteka od km 0.0+00 (rondo »Rižana«) do km 0.2+36 (vhod v luko) z R = 80 m in premo poteka pod viaduktom »Bonifika« na predvideni novi vhod v luko Koper. Karakteristični prečni profil štiripasovne vpadnice znaša 21 m in obsega:

-       2 vozna pasova po 3,50 m,

-       2 prehitevalna pasova po 3,50 m,

-       ločilni pas,

-       zelenica širine,

-       hodnik za pešce,

-       bankina ob vozišču in

-       bankina ob hodniku za pešce.

6. člen

(krožišča)

(1) Vsa krožišča (v nadaljnjem besedilu: rondoji): rondo »Bertoki«, rondo »Rižana« in rondo »Centralna čistilna naprava« so dvopasovni, s širino voznega pasu ŠVP = 4,5 m. Notranji radij rondoja R = 20,0 m vključuje tudi dvometrski povozni tlakovani pas. Zunanji radiji rondoja so R = 29,0 m, radij središčnega otoka pa je R = 18,0 m.

(2) Preko rondoja »Bertoki« v km 1.3+66 ankaranske vpadnice se bertoška vpadnica navezuje na ankaransko vpadnico. Rondo ima tri krake in je niveletno v nagibu (prehod kraka proti Ankaranu na viadukt »Bonifika«).

(3) Preko rondoja »Centralna čistilna naprava« v km 2.2+78 ankaranske vpadnice se na ankaransko vpadnico navezuje Povezovalna cesta, ki omogoča navezavo na srminsko vpadnico ter vpadnico proti luki Koper. Rondo ima štiri krake. Četrti krak predstavlja predvidena nova cesta do Centralne čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: Centralna čistilna naprava).

(4) Rondo »Rižana« v km 1.4+42 srminske vpadnice povezuje srminsko vpadnico, vpadnico v luko Koper ter povezovalno cesto. Kot četrti krak nastopa navezava na obstoječo cesto proti Ankaranu in kot peti krak navezava vzdrževalne (interventne) ceste ob Rižani.

7. člen

(križišča)

(1) Elementi robov pomembnejših križišč so izvedeni z Rmin = 15 m oziroma trojnimi radiji in preverjeni s trajektorijami za vožnje tovornjakov s prikolicami z Rmin = 12 m in razmerjem 2: 1: 3. Robovi manj pomembnih križišč, ki niso predvidena za vožnjo tovornih vozil, so izvedeni z Rmin = 10 m. Pasovi za leve zavijalce v križiščih so izvedeni z radiji R = 10 m–15 m. Prehodi za pešce so širine 3 m, prehodi za kolesarje pa 2 m.

(2) Križišče »Porsche« v km 0.1+00 ankaranske vpadnice obsega trikrako križišče z navezavo vzhodne vpadnice iz smeri Kopra in obstoječega vhoda v luko Koper na ankaransko vpadnico. Ob predvideni izgradnji štiripasovnice bo križišče potrebno ustrezno razširiti in prilagoditi otoke ter uvozne radije.

(3) Priključek »Gasilci« v km 0.3+08 ankaranske vpadnice obsega trikrako križišče z navezavo uvoza h objektom gasilcev ter je namenjen izključno za interventne potrebe gasilcev. Iz smeri Kopra je predviden pas za leve zavijalce (dovoljeno izključno za gasilce).

(4) Križišče »IOC Srmin I« v km 0.2+00 in križišče »IOC Srmin II« v km 0.8+57 bertoške vpadnice sta načrtovani kot trikraki križišči in navezujeta dostop v načrtovano Industrijsko obrtno cono Srmin, ki naj bi se formirala na območju med bertoško vpadnico ter tovorno železniško postajo Koper.

(5) Križišče »Škocjanski zatok« v km 0.6+64 bertoške vpadnice obsega štirikrako križišče in navezuje obstoječo cesto Bertoki-Srmin-Ankaran kot 3. krak in vhod v načrtovani informacijski center in opazovalnico naravnega rezervata Škocjanski zatok kot 4. krak.

(6) Navezava na krak 3, priključek 160B razcepa Srmin v km 0.0+00 srminske vpadnice: štirikrako križišče navezuje krak 3, priključka 160B razcepa Srmin in os deviacije 1-28 (razcep Srmin).

(7) Križišče »Tovorna postaja« v km 0.8+48 srminske vpadnice obsega štirikrako križišče in navezuje traso obstoječe ceste Bertoki-Srmin-Ankaran kot 3. krak in nov dovoz do kamionskega parkirišča podjetja Instalacije, d.o.o., kot 4. krak. Iz smeri luke Koper se predvidi pas za leve zavijalce, iz smeri avtoceste pa dodatni pas za desne zavijalce.

(8) Križišče »Instalacija« v km 1.1+30 srminske vpadnice obsega trikrako križišče in navezuje dvopasovni vhod in izhod iz podjetja Instalacije, d.o.o. (samo za potrebe osebnega prometa). Iz smeri luke Koper je predviden pas za leve zavijalce.

(9) Križišče »Dostop na vagonsko polnilnico« v km 1.1+90 srminske vpadnice obsega trikrako križišče in navezuje dostop na vagonsko polnilnico, ki ostaja nespremenjen.

(10) Navezava vzdrževalne ceste ob Rižani v km 1.2+99 srminske vpadnice obsega trikrako križišče in navezuje vzdrževalno cesto ob Rižani.

8. člen

(objekti)

(1) Na območju tras vpadnic navezave so predvideni naslednji objekti:

1      Ankaranska vpadnica:

a) most 5-1:

-   funkcija: premostitev preliva med morjem in Škocjanskim zatokom,

-   stacionaža objekta: ankaranska vpadnica km 0.9 + 55 – 1.0 + 03,

-   dimenzija mostu: š = 25 m, d = 48 m;

b) viadukt »Bonifika«:

-  funkcija: premostitev obstoječih melioracijskih in prelivnih jarkov, reke Rižane, trase železniških tirov, bodoče vpadnice v luko Koper, instalacijskih vodov,

-  stacionaža objekta: ankaranska vpadnica km 1,4 + 27 – 1.9 + 75,

-  dimenzija viadukta: š = 14 m, d = 548 m;

c) prepusti:

-   km – 0.1 – 50: cevni prepust Æ 120 cm,

-   km 2 + 79: cevni prepust Æ 120 cm (prepust za akumulacijo),

-   km 2.3 + 14: cevni prepust 2 x Æ 120 cm (prepust za akumulacijo);

2      Bertoška vpadnica – prepusti:

-  križišče IOC Srmin II: cevni prepust Æ 80 cm,

-  navezava srminske vpadnice: cevni prepust Æ 80 cm,

-  km 0.2 + 50: cevni prepust Æ 60 cm (za potrebe refulacije Škocjanskega zatoka),

-  km 0.5 + 00 ploščati propust 1/1;

3      Srminska vpadnica:

a) most 5-2:

-   funkcija: premostitev instalacijskih vodov (razširitev obstoječega objekta),

-   stacionaža objekta: srminska vpadnica, km 1.1 + 30 vhod/izhod v Instalacije, d.o.o.,

-   dimenzija mostu: š = do 13 m, d = 9 m;

b) most 5-3:

-   funkcija: premostitev instalacijskih vodov (razširitev obstoječega objekta),

-   stacionaža objekta: srminska vpadnica km 1.1 + 76 – 1.2 + 06,

-   dimenzija mostu: š = do 8 m, d = 19 m;

c) prepusti:

-   km 0.0 + 30: cevni prepust Æ 80 cm, d » 25 m,

-   km 0.2 + 10, desno: cevni prepust Æ 60 cm, d » 10 m,

-   km 0.3 + 70: cevni prepust Æ 100 cm, d » 19 m,

-   km 0.5 + 60, desno: cevni prepust Æ 60 cm, d » 14 m,

d) podporni zid: v križišču za Instalacijo je zaradi pasu za leve zavijalce iz smeri luke Koper (osebni promet Instalacija) predviden podporni zid v dolžini 15 m, višine 2 m;

4      Povezovalna cesta – prepusti:

-  km 0.5 + 20, desno: cevni prepust Æ 120 cm, d » 17 m,

-  km 0.5 + 99: cevni prepust 2 x Æ 120 cm, d » 40 m (prepust za akumulacijo),

-  km 0.6 + 94: cevni prepust 2 x Æ 140 cm, d » 50 m (prepust za akumulacijo).

9. člen

(regulacije)

(1) Na območju med P2 in P6 bertoške vpadnice je predvidena regulacija melioracijskih kanalov v skupni dolžini ca. 285 m (vključno s prepustom).

(2) Za nemoteno funkcioniranje melioracijskega sistema Ankaranske bonifike je potrebno vzporedno s traso povezovalne ceste med P3 in P13 izvesti nov melioracijski jarek v skupni dolžini ca. 525 m.

10. člen

(deviacije in križanje cest ter križanje železnic)

(1) Deviacije so:

a)  Na območju navezave ni predvidenih deviacij cest. Predvidene so le navezave in prilagoditve obstoječe cestne mreže novo projektiranim prometnicam v posameznih križi­ščih;

b)  Na srminski vpadnici je v km 1.2 + 99 predvidena navezava vzdrževalne ceste ob Rižani. Vzdrževalna cesta ob Rižani v skupni dolžini 120 m se spremeni tako, da se os priključka servisne ceste premakne za cca. 10 m stran od mostu čez Rižano. Kot prečni profil je upoštevan zožani profil širine 4,0 m, ki omogoča srečanje tovornega vozila in kolesarja (pešca) oziroma dveh osebnih vozil;

c)  V sklopu načrtovanega bencinskega servisa Bertoki je predvidena deviacija lokalne ceste Bertoki–Bivje. Deviacija lokalne ceste se prične v profilu P4 – 4 m in zaključi v profilu P19. Situativno in višinsko je njen potek prilagojen prostorski lokaciji bencinskega servisa Bertoki, obstoječemu terenu in navezavi na obstoječo cesto. Ohranja se tudi njen obstoječi prečni profil. Njena os poteka s horizontalnimi elementi v radijih Rh=60 m in prehodnicami dolžine Lmin=30 m. Niveleta deviacije višinsko do P4+10 m poteka najprej v 0,30% padcu, naprej pa se v 1,00% sklonu dviga do P8 + 3 m, kjer doseže najvišjo točko. Od preloma dalje niveleta pada najprej s 0,35%, nato pa z 2,50% do P17 – 7 m. Od profila P17 dalje se niveleta v 1,20% padcu ujame z obstoječo niveleto lokalne ceste;

d)  Karakteristični prečni deviacije znaša 10,00 m in obsega:

- 2 vozna pasova po 3,50 m,

- hodnik za pešce,

- bankina ob vozišču in

- bankina ob hodniku za pešce;

e)  Računska hitrost je 40 km/h.

(2) Križanja so:

a)  Kot največja prilagoditev je predvideno križanje osi obstoječe ceste Bertoki–Srmin s predvideno bertoško vpadnico, kjer se obstoječa cesta na bertoško vpadnico naveže v novo projektiranem križišču »Škocjanski zatok« v km 0.6+64;

b)  Predvideno je izvennivojsko križanje ankaranske vpadnice (viadukt »Bonifika«) in tira v luko Koper. Svetla višina križanja med gornjim robom tira in spodnjim robom konstrukcije znaša 6,5 m.

11. člen

(bencinski servis Bertoki)

(1) Lokacija bencinskega servisa Bertoki leži ob avtocesti, približno 500 m za priključkom Bertoki na hitro cesto, na ožjem območju naselja Bertoki. Bencinski servis Bertoki je opredeljen kot nadomestni servis za bencinski servis Bivje, ki ga po izgradnji avtocestnega odseka Klanec–Srmin ni možno vključiti v avtocestni sistem ter ga je potrebno odstraniti. Poseg za bencinski servis Bertoki se prične s pasom za vključevanje oziroma prepleta­nje priključka Bertoki za smer Ljubljana, stacionaža po banki cestnih podatkov km 1.8+75, ter zaključi prav tako s pasom za vključevanje za vozila, vozeča z bencinskega servisa Bertoki, stacionaža po banki cestnih podatkov km 1.5+05.

(2) Vozila na bencinski servis Bertoki iz avtoceste Koper–Ljubljana vstopajo preko uvozne rampe, ki preide v povezovalno oziroma zbirno cesto, ki poteka prek celotnega platoja bencinskega servisa Bertoki. Povezovalna cesta po svojem namenu smiselno preide v izvozno rampo, ki se združi še z zbirno cesto iz parkirišč za tovorna vozila. Osrednja povezovalna cesta preko bencinskega servisa Bertoki služi kot povezava, s katere se promet cepi (zbira) glede na namen in interese voznikov.

(3) Pri dimenzioniranju površin za mirujoči promet je potrebno zagotoviti naslednje število parkirnih prostorov za posamezne dejavnosti:

-       16 parkirnih prostorov za osebna vozila,

-       10 parkirnih prostorov za tovorna vozila in avtomobile s prikolicami, razporejenih pod kotom 45 stopinj glede na smer vožnje, s posebej urejeno zbirno cesto širine 7,0 m, ki se v nadaljevanju naveže direktno na izvozno rampo,

-       2 parkirna prostora za avtobuse urejena vzdolž osrednje povezovalne ceste.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE CESTE IN OBCESTNEGA PROSTORA

12. člen

(trase cest)

(1) Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev navezave in bencinskega servisa mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje.

(2) Trasa cest z objekti in opremo ceste obsega:

a)  odbojne ograje na cestah se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom;

b)  cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente. Cestni objekti (mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajočimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora;

c)  protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji strani ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem odseku. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite in enotnost v oblikovanju in materialih na celotnem odseku.

(3) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je potrebno obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

-       prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,

-       oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest),

-       zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti.

(4) Ankaranska vpadnica:

a)  cesta je oblikovana kot mestna cesta na poteku po robu naravnega rezervata. Vzdolž ceste ob naravnem rezervatu Škocjanski zatok se predvidi obojestranski drevored, da se doseže močnejšo vizualno bariero med ekonomsko cono in rezervatom ter da se ustvari ugodnejšo mikroklimo za pešce in kolesarje. Na strani ob rezervatu se drevored zasadi v vmesni zelenici, na strani ob ekonomski coni pa v pasu med bankino in ograjo. Primerna so srednje velika do velika drevesa, ki prenašajo sol in vročino. Sadilna razdalja za srednje velika drevesa je 8 m;

b)  zaradi preprečevanja osvetljevanja območja rezervata in protihrupne zaščite je vzdolž ceste načrtovan nasip v višini 1m. Na strani ob zatoku se izvede naklon 1: 3, ki se spusti na nivo terena rezervata. Nasip se zasadi. Dodatni nasip na strani ob cesti se zasadi le mestoma. Na zunanji strani se zasaditev navezuje na zasaditev znotraj območja naravnega rezervata. Z drevjem in grmovnicami se oblikuje rob oziroma prostorsko bariero med naravnim rezervatom in cesto ter drugimi urbanimi programi. Povezavo z območjem rezervata se vzpostavi z izborom in prostorsko razporeditvijo rastlin v organskih oblikah. Zasaditev naj ne sledi cesti v popolnoma ravni nepretrgani liniji, mestoma naj se odmakne od roba in se prekine. Oblikuje naj se toploljubno grmišče, bogato z lesnimi vrstami;

c)  na odseku trase ankaranske vpadnice ob ekonomski coni v luki Koper je potrebno upoštevati pogoje Carinske uprave Republike Slovenije glede nemotenega nadzora v ekonomski coni in izven nje, tako da se zagotovi pregleden in razsvetljen prostor med ograjo ekonomske cone in ankaransko vpadnico. Enaki pogoji morajo biti zagotovljeni tudi med gradnjo. Ograja mora biti visoka 2,5 m, iznad katere je predvideno še dodatno 0,5 m ograje iz bodeče žice, nagnjene za 45 stopinj v notranjost ekonomske cone. Okolica ograje je lahko ozelenjena, vendar le s travo. V oddaljenost 2 m od ograje ni dovoljeno postavljanje objektov, krošnje dreves pa ne smejo segati v ta pas. Prav tako v ta pas ne sme segati pločnik ali kolesarska steza. Osvetlitev mora biti tolikšna, da omogoča nadzor in pregled transportnih sredstev in blaga na njih;

d)  na vzhodni strani viadukta Bonifika se med rondojem Bertoki in železniško progo predvidi zasaditev drevesno grmovne živice, kot vizualne bariere med objektom in načrtovano proizvodno poslovno cono.

(5) Bertoška vpadnica:

a)  bertoška vpadnica je načrtovana kot mestna cesta z enostranskim pločnikom in kolesarsko stezo. Obcestni prostor proti območju naravnega rezervata se zasadi s toploljubnimi grmovnicami in drevjem, tako da se navezuje na zasaditev znotraj območja rezervata. Ob vstopnem delu v rezervat se z namenom, da se ga poudari, predvidi zasaditev večjih dreves. Zaradi odpiranja pogledov v notranjost zatoka naj na preostalem delu prevladujejo nižje in srednje visoke grmovnice;

b)  na vzhodni strani bertoške vpadnice je predviden drevored;

c)  bertoški rondo, ki ima notranji premer 30 m, se zasadi s skupino drevja.

(6) Srmniska vpadnica:

a)  srminska vpadnica bo namenjena predvsem tovornemu prometu. Na obeh straneh ceste se do območja načrtovanega parkirišča zasadi drevesno – grmovno živico, ki je značilna oblika vegetacije na kontaktnem območju;

b)  površine ob rondoju Rižana, med cesto in reko Rižano se prepusti zarasti z naravno sukcesijo. Površino je po izvedenih gradbenih delih potrebno predhodno pripraviti tako, da bo zarast možna (planiranje, nanos žive zemlje).

(7) Oblikovanje reliefa je potrebno izvesti tako, da se nasipne in vkopne brežine oblikuje z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine ceste. Brežine je potrebno mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.

(8) Ureditve ob območjih bazenov z zadrževalnikom, usedalnikom in umirjevalnim bazenom je potrebno urediti tako, da se vključi v širši prostor s pomočjo ustreznega oblikovanja reliefa in zasaditve.

13. člen

(bencinski servis Bertoki)

(1) Bencinski servis Bertoki obsega osnovni program (prodajalno, skladišča, sanitarije) z dodatnim manjšim gostinskim lokalom.

(2) Na bencinskem servisu Bertoki so predvidena 3 točilna mesta za promet z avtoceste ter eno točilno mesto za lokalni promet. Točilna mesta so nadkrita z nadstrešnico. Bencinski servis Bertoki je ograjen, tako da je preprečen dostop (prehod z vozilom) z lokalne cestne mreže na avtocestni sistem, vendar bencinski servis Bertoki omogoča ter združuje natakanje in plačilo goriv tako na lokalni cesti kot na avtocesti (en skupen objekt, dostopen z dveh strani).

(3) Objekti bencinskega servisa Bertoki so:

a)  tlorisni gabarit glavne nadstrešnice je 28,00 ´ 24,00 m, nadstrešnice nad točilnim mestom za lokalni promet pa 20,00 ´ 13,00 m. Višina nadstrešnic od kote otoka do ravne strehe znaša 5,0 m;

b)  tlorisni gabarit pritličnega prodajnega objekta znaša 20,00 ´ 20,00 m z višinskimi kotami: kota praga KP = + 9,15 in kota ravne strehe KS = + 10.20;

c)  pri oblikovanju objektov se uporabi tipska zasnova tovrstnih objektov uporabnika.

(4) Zunanje površine:

a)  povozne površine pretakalne ploščadi in ostalih ploščadi bodo betonirane, ostale vozne površine asfaltirane, pohodne površine v okolici objektov tlakovane in prilagojene invalidnim osebam in dostavi;

b)  zelene površine oziroma površine za rekreacijo so prilagojene razpoložljivemu prostoru;

c)  med deviacijo ceste Bertoki–Bivje za bencinskim servisom Bertoki in objekti servisa je predvidena rezervacija prostora za možnost kasnejše postavitve protihrupne ograje. Ta prostor se na notranji strani na delih, kjer to omogoča širina, obsadi z drevjem in grmovnicami, s katerimi je oblikovana nepravilna linija. Na ožjih delih se ograja, v primeru njene postavitve, zasadi s popenjavkami. Tudi na zunanji strani se mestoma zasadi popenjavke;

d)  na otokih med parkirnimi prostori se predvidi večja drevoredna drevesa;

e)  zunanja stran deviacije ceste Bertoki–Bivje se zatravi.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KOMUNALNE, TELEKOMUNIKACIJSKE IN ENERGETSKE UREDITVE

14. člen

(kanalizacija)

(1) Odvajanje meteorne vode se izvede tako, da se vse meteorne vode s cestišča zbira v ustrezno dimenzionirano kanalizacijo in vodi do objektov za prečiščevanje (zadrževalni bazeni in usedalniki). Predvideni objekti so:

a)  Ankaranska vpadnica:

- B A1 v km 0.2+50,

- B A2 v km 0.8+30;

b)  Bertoška vpadnica:

- B B1 v km 0.7+00,

- B B2 v km 0.2+50,

- B A1 v km 0.2+00;

c) Srminska vpadnica:

- B S1 v km 0.0+40,

- B S2 v km 1.3+20,

- B S3 v km 0.0+50,

- B P1 v km 0.0+50 (povezovalna cesta na rondo).

(2) Predvidena je izvedba meteorne kanalizacije v trasi ankaranske, bertoške in srminske vpadnice ter na območju bencinskega servisa. Predvidena meteorna kanalizacija prečka večino komunalnih naprav.

(3) Odvodnjavanje ankaranske vpadnice je urejeno tako, da meteorna kanalizacija na območju Škocjanskega zatoka poteka v osi ceste ankaranske vpadnice v zelenici in ima odtok v čistilne naprave in končno dispozicijo v akvatoriju naravnega rezervata Škocjansko zatok, za območje katerega je sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 119/02), in sicer:

a)  južni odsek med profiloma P1 in P8 se odvaja na izpust na čistilno napravo z dvema kanaloma:

- P1 do P4, profili od Æ 250 do Æ 300 mm,

- P8 do P4, profili od Æ 250 do Æ 400 mm;

b)  srednji odsek med profiloma P19 in P17 se odvaja na izpust na čistilno napravo med profiloma P15 in z dvema kanaloma:

- P9 do P15+30, profili od Æ 250 do Æ 500 mm,

- P15+30 do P17, profil Æ 250 mm.

(4) Kanal Severni del ankaranske vpadnice in bertoške vpadnice odvaja del ankaranske vpadnice med profiloma P19 in P26, kanal Rondo Bertoki pa odvaja odpadno vodo s premostitvenega objekta in severni del bertoške vpadnice od P2 do P5+20, kjer se kanal združi s kanalom bertoške vpadnice in se odvaja na izpust na čistilno napravo. Odvodnjavanje se vrši:

a)  kanal severnega dela ankaranske in bertoške vpadnice, profili od Æ 250 do Æ 700 mm, na katerega se priključuje v jašku RJ20 kanal rondo Bertoki;

b)  kanal rondo Bertoki zbira odpadno vodo s premostitvenega objekta in samega rondoja s profilom Æ 250 in Æ 400 mm.

(5) Rondo »Centralna čistilna naprava« in cesta Ankaran od P1 do P4 se odvodnjavata s kanalom ankaranska bonifika – sever, profili Æ 250 do Æ 500 mm. Čiščenje vode ni predvideno zaradi majhne prometne obremenitve.

(6) Odvodnjavanje bertoške vpadnice je urejeno tako, da metorna kanalizacija poteka na zahodni strani ceste, vzporedno z obstoječim kolektorjem Bertoki, in sicer:

a)  južni del od P22 do P15 profilov Æ 250 mm do Æ 600 mm se odvodnjava v melioracijski kanal. Čiščenje vode ni predvideno zaradi majhne prometne obremenitve;

b)  severni del bertoške vpadnice od P14 do P1 se odvodnjava skupaj s severnim delom ankaranske vpadnice na čistilno napravo v P6. Profili so od Æ 250 do Æ 600 mm.

(7) Srminska vpadnica se odvodnjava z vododelnico med profiloma P12 in P13. Od P12 do P1 se odvodnjava proti vzhodu. Pobočne vode se odvajajo z odprtim kanalom do propusta P1+22 in propusta P8+20. Cestne vode se odvajajo s kanalom  Æ 250 mm na jašek RJ3 in s kanalom Æ 400 mm na čistilno napravo med P1 in P2. Odsek od RJ3 do P1 odteka v smeri proti zahodu, del od RJ3 do P12 proti vzhodu.

(8) Pobočne vode se odvajajo deloma v odprtem kanalu P13 do RJ15, nakar poteka odvodnja v kanalu Æ 400 in Æ 500 mm do instalacijske kinete v P25, pod instalacijsko kineto se priključuje na odvodni kanal prečiščene vode iz čistilne naprave. Cestne vode se odvajajo s cevovodom, ki je do P27 vzporeden z meteornim kanalom, s profili Æ 250 do Æ 400 mm. Cestne vode se priključujejo na čistilno napravo med profiloma P27 in P28. Cestne vode med P25 in P27+25 se odvajajo s samostojnim vodom Æ 250 do Æ 300 mm na čistilno napravo med profiloma P27 in P28.

(9) Povezovalna cesta ima predvidena dva izpusta. Severni del, vključno z odvodnjo dela ankaranske vpadnice odteka preko čistilne naprave v vzhodno akumulacijo depresijskih voda. Kanal je predviden s cevmi profila Æ 250 do Æ 400 mm z izpustom v RJ17. Južni del, vključno z odvodnjo dela vpadnice v luko Koper poteka do izpusta na desnem bregu reke Rižane. Kanal je predviden v profilih od Æ 300 cm do Æ 400 mm.

(10) Na bencinskem servisu Bertoki je meteorna kanalizacija urejena tako, da poteka ob območju mirujočega prometa, zajame vodo cestišča na območju platoja ter strešne vode in odvede vso vodo do čistilne naprave. Območje deviirane ceste se odvodnjava direktno v prepust avtoceste.

(11) Fekalna kanalizacija:

a)  v telesu ankaranske vpadnice od profila P1 se izdela od zaključka obstoječega kanala do priklopa na fekalni kanal Bertoki v profilu P28 nov fekalni kanal Æ 600 mm. Na fekalni kanal ni predvidenih priključkov. Končna dispozicija je centralna čistilna naprava Koper. Kanal poteka od obstoječega jaška FJ1 v PA+36 proti Škocjanskemu zatoku do FJ2 na brežini nasipa in poteka vzporedno z ankaransko vpadnico do FJ15. Kanal poteka vzporedno z osjo ceste (oddaljenost cca 22 m). Nanj ne vpliva prometna obremenitev, obbetoniranje ni potrebno. Os kanala je postavljena tako, da so predvideni pokrovi jaškov kanala na +2.20. Na odseku med FJ15 in FJ16 prečka kanal preliv Škocjanskega zatoka. Prehod pod prelivom Škocjanskega zatoka se obbetonira in zavaruje s kamnitim tlakom zaradi velike vlečne sile pri bibavici. Od FJ16 poteka kanal v brežini nasipa vzporedno s cesto do FJ21. Odsek od FJ21 do FJ22 prečka rondo Bertoki, odsek nizvodno od FJ22 se priključuje na bertoški fekalni kolektor;

b)  bertoški kolektor poteka v flišnem nasutju brez globokega temeljenja. Odsek kanala med P5+8 in P11+13 poteka v bankini predvidene bertoške vpadnice. V primeru nastanka deformacij je potrebno izvesti nadomestni kolektor Æ 1200 mm;

c)  ankaranski kolektor poteka v kamnitem nasutju na ankaranski bonifiki v trasi ankaranske vpadnice (od P39 do P44, rondo »Centralna čistilna naprava«). Predvideti je potrebno zaščito kolektorja. Ankaranski kolektor prečka tudi vpadnico v Luko Koper, kjer se izvede zaščitna cev;

d)  kolektor Inde poteka poševno preko štiripasovnice v luko Koper in rondoja Rižana. Izvede se zaščita kanala;

e)  fekalne vode objekta bencinskega servisa Bertoki se priključujejo s cevovodom Æ 250 mm na obstoječi fekalni kolektor.

(12) Prestavitve in gradnjo kolektorjev v območju obravnavane gradnje je potrebno izvesti s temeljenjem, ki bo preprečilo nastajanje deformacij in posedanje kolektorjev. Obstoječe in predvidene fekalne zbiralnike, ki potekajo na območjih obravnavane gradnje, je potrebno ustrezno zaščititi, isto velja za obstoječe kanalizacijsko omrežje med gradnjo. Deponira­nje viškov materiala in ostalih gradbenih materialov v območju fekalnega zbiralnika ni dovoljeno. Za obstoječe fekalne kolektorje, ki potekajo na območju obravnavane gradnje, je potrebno pred začetkom gradnje in po končanih delih pregledati tangirano kanalizacijo s TV kontrolnim sistemom.

15. člen

(vodovod)

(1) Nove vodovodne naprave so predvidene v trasi ankaranske in bertoške vpadnice (Duktil Æ 300 mm) ter srminske vpadnice (Duktil Æ 400 mm).

(2) Bencinski servis Bertoki se za zagotovitev vodooskrbe in požarne varnosti priključuje na vodovodno omrežje na obstoječi vodooskrbni sistem rezervoar Rižana–Bertoki–Srmin. S povezavo v cesti pred Zadružnim domom na obstoječi odcep Lž Æ 150 mm bo nova trasa vodovoda potekala po deviirani lokalni cesti in se zaključila pred cerkvijo z navezavo na cevovod AC Æ 60 mm.

(3) Projektna dokumentacija v zvezi z vodovodnimi napravami mora biti izdelana skladno s projektnimi nalogami in potrjena s strani Rižanskega vodovoda Koper, d.o.o. V primeru faznosti gradnje prometne infrastrukture je potrebno pri določanju faznosti gradnje vodovodnih naprav upoštevati tudi sanitarnotehnični kriterij. Vsa finančna sredstva v zvezi z vodovodnimi objekti in napravami mora zagotoviti nosilec posegov v prostor.

16. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Zaradi gradnje navezave in drugih ureditev so potrebne naslednje ureditve na elektroenergetskem omrežju:

1      Prestavitve oziroma preureditve elektroenergetskega omrežja:

a) Ankaranska vpadnica:

-  odcep srednjenapetostni daljnovod trafo postaja (v nadaljnjem besedilu: TP) Sončni park,

-  srednjenapetosni kablovod (v nadaljnjem besedilu: SN kbv) TP čistilna naprava – TP Sončni park,

-   nizko napetostno omrežje Bonifika Srmin;

b) Srminska vpadnica:

-   SN kbv TP Ankaransko križišče – TP Istrabenz,

-   SN kbv TP Instalacija – TP Čistilna naprava,

-   SN kbv TP ŽTP – TP Instalacija (2. del),

-   SN kbv TP Ankaransko križišče – TP Istrabenz (1. del),

-   nizko napetostno omrežje pri tovorni železniški postaji (iz TP ŽTP);

2      Napajanje javne razsvetljave:

-  Ankaranska vpadnica južni del iz TP Gasilci,

-  Ankaranska vpadnica severni del iz TP Bonifika Srmin,

-  bertoška vpadnica iz TP Istrabenz,

-  srminska vpadnica iz TP ŽTP;

3      Napajanje bencinskega servisa Bertoki je iz TP Bertoki 2.

(2) Zaradi izvedbe bencinskega servisa Bertoki je potrebno v TP Bertoki 2 zamenjati obstoječi trafo z novim moči 400 kVA. Za napajanje bencinskega servisa Bertoki je potrebno izvesti naslednje nizko napetostno omrežje (novi kabli 0,4 kV):

-       TP Bertoki 2 – razdelilna kabelska omarica,

-       razdelilna kabelska omarica do bencinskega servisa Bertoki.

17. člen

(javna razsvetljava)

Predmet osvetlitve so naslednje ceste:

-       ankaranska vpadnica v celoti,

-       bertoška vpadnica v celoti,

-       srminska vpadnica od rondoja Rižana do križišča pri tovorni železniški postaji,

-       bencinski servis Bertoki.

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Z izgradnjo načrtovanih cest se tangira optično in sekundarno telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje. Kjer je to mogoče, se bo obstoječe omrežje zaščitilo, kjer pa sama zaščita v povezavi z nemotenim potekom gradbenih del ni možna, se bo izvedlo prestavitve TK omrežja, in sicer:

-       optični kabel SX Koper–Srmin (od profila P15 do profila P22 ob levi strani bertoške vpadnice, ob križišču Škocjanski zatok prečka krak in sledi cesti, kjer se spoji s traso obstoječih kablov),

-       telefonsko kabelsko omrežje kabelski razdelilec Bertoki – sekundar,

-       sekundarno telefonsko kabelsko omrežje KO Srmin I – KO Vratarnica,

-       naročniško telefonsko kabelsko omrežje KO Vratarnica KO Bonifika.

(2) Na viaduktu Bonifika je predvidena izvedba šest cevne TK kabelske kanalizacije.

(3) Na območju bencinskega servisa Bertoki je potrebno prestaviti telekomunikacijske kable, ki potekajo vzporedno z lokalno cesto:

-       magistralni telekomunikacijski optični kabel SX Koper – LC Senožeče K-266,

-       magistralni koaksialni kabel Postojna–Koper,

-       medkrajevni telefonski kabel Koper–Škofije–državna meja z odcepom LC Ankaran in Dekani,

-       telefonsko kabelsko omrežje Bertoki – sekundar.

(4) Objekt bencinskega servisa Bertoki se priključi na KR Bertoki.

(5) Za potrebe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Sektor za civilno obrambo, je predvidena položitev kabelske kanalizacije za »klic v sili« po trasi bertoške vpadnice od nadvoza pri obstoječem priključku »Bertoki« do rondoja »Bertoki« ter nato po ankaranski vpadnici preko viadukta »Bonifika« do rondoja »Centralna čistilna naprava«.

VI. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE, UREDITVE NA OBMOČJIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, VAROVANJE NARAVE

19. člen

(vodotoki)

(1) Zaradi gradnje navezave se kakovost voda in vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih in upoštevati ukrepe za varovanje v času gradnje in po njej. Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material (npr. onesnažena tla) izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva za okolje in prostor ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek in bi lahko bil odstranjen na drug način.

(2) V vodotoke se ne sme spuščati naftnih derivatov, ki se uporabljajo za zagon in delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev.

(3) Pranje delovnega orodja v okoliških vodotokih ni dovoljeno, prav tako ne spuščanje cementnega mleka v vodotoke in odlaganje cementnih odpadkov.

(4) Za potrebe gradnje se med gradnjo ne sme črpati vode iz vodotokov.

(5) V bližini vodotokov je prepovedano odlagati gradbeni ali izkopani material ter kakorkoli drugače onesnaževati vodo.

(6) Pri gradnji viadukta čez Rižano se čim manj posega v reko in brežine ter zagotovi vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov na rastlinstvo in živalstvo v reki in ob njej. Dimenzije premostitvenega objekta na ankaranski vpadnici morajo zagotoviti optimalno izmenjavo voda v Škocjanskem zatoku in upoštevati druge interese po povezavi dveh vodnih površin.

(7) Odvajanje in čiščenje meteornih vod se izvede z zadrževalniki padavinske vode, ki služijo tudi kot zadrževalniki v primeru izlitja nevarnih snovi (kot je našteto v 15. členu).

(8) Niveleta ankaranske vpadnice mora biti usklajena s predvideno vodnogospodarsko ureditvijo naravnega rezervata.

(9) Poseg ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je potrebno doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.

(10) Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem preprečiti izliv polutantov v podtalje in površinske vodotoke.

(11) Vsa odvajanja meteornih vod in izlivov iz gradbišč morajo biti urejena preko ustreznih kompenzacijskih bazenov in lovilcev.

(12) Vsa odvajanja komunalnih odplak morajo biti v času pripravljalnih del in med gradnjo urejena preko ustreznih komunalnih objektov in zavarovana, da ne pride do izliva odplak v vodotoke ali njegovo okolico.

(13) Pripravi se načrt aktivnosti za primer nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi. Načrt, ki se mora izvajati na celotnem območju navezave in bencinskega servisa, mora vključevati vse stopnje od začetnega obveščanja vseh služb do odstranjevanja onesnaženih tal.

20. člen

(varstvo kmetijskih zemljišč)

(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je dolžan zagotoviti investitor s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja ceste, nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje oziroma namakanje in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč.

(2) Pri gradnji predvidenih posegov je potrebno omejiti gibanje strojev na območju same trase in zavarovati tla pred poškodbami. Z rodovitno plastjo tal, ki jo je potrebno odstraniti z matične podlage, je potrebno med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Določiti je potrebno začasne deponije. Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice in uničenje rodovitne prsti z neprimernim deponiranjem. Rodovitna prst se uporabi za sanacijo poškodovanih površin na gradbišču navezave. Trajni viški rodovitne prsti se odložijo v deponije določene z odlokom Mestne občine Koper.

21. člen

(varstvo narave)

(1) Upoštevati je potrebno omejitve iz predpisov, ki urejajo območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Ureditev deponije izkopanega materiala ne sme biti v bližini naravnega rezervata. Pri vseh zemeljskih delih na meji naravnega rezervata je potrebno izvesti potrebne ukrepe za preprečitev škodljivih vplivov.

(2) Zaradi preprečevanja osvetljevanja območja rezervata in protihrupne zaščite se vzdolž dela ankaranske vpadnice ob naravnem razervatu izvede varovalni nasip v višini 1 m. Na strani ob Škocjanskem zatoku je izveden v naklonu 1: 3 in se spušča na nivo terena zatoka.

(3) Preprečitev erozije na pobočju Srmina se izvede z uporabo kamnitih suhozidov in uporabo avtohtone ozelenitve. Pri izkopih je dovoljeno odstranjeno plodno zemljo hraniti na območju gradbišča, vendar le v količini, ki je potrebna za ureditev zelenih površin.

(4) Pred začetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je potrebno izdelati fotografske in filmske dokumentacije območja povezovalne ceste in vpadnic. Potrebno je zagotoviti naravovarstveni nadzor na območju ob Škocjanskem zatoku in na ostalih območjih varovanja narave ter geološki nadzor na celotnem območju trase med izvajanjem pripravljalnih in gradbenih del. Načrte krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom je potrebno predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje v pregled in potrditev. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse provizorije in začasne deponije ter površine ustrezno urediti.

22. člen

(varstvo flore, favne in biotopov)

Na bertoški vpadnici se izvede med profiloma P9 in P10 dodatni podhod (prepust s poličko), ki omogoča selitve dvoživk, plazilcev in ostalih malih živali.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN

23. člen

(varstvo objektov in območij kulturne dediščine)

(1) Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem mora investitor zagotoviti:

a)  za celoten poseg z vsemi spremljajočimi ureditvami izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni in intenzivni arheološki pregled) po metodologiji SAAS, izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje oziroma pripravljalnih del. Obvezen je stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. O pričetku del je potrebno pravočasno obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;

b)  izvajanje usekov in nasipov v vidnem prostoru dedi­ščine tako, da se zagotovi tak naklon in oblikovanost brežin, ki bo zagotavljal najbolj ustrezno izvedbo glede na raščen teren in krajinske značilnosti. Zasaditev brežin je potrebno obravnavati unikatno in ne posplošeno za celotno traso. Izvedba protihrupnih zaščit naj dodatno ne poudarja cestnega telesa. Rešitve naj se nanašajo na širši vidni prostor in ne le za ožje območje ceste;

c)  dokumentiranje stanja pred pričetkom zemeljskih del (foto in video posnetek prostora z dediščino), za izdajo uporabnega dovoljenja pa mora biti dokumentirano tudi stanje po končanju del. Dokumentacija se izdela po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran in naj se hrani pri njem. Ministrstvu za kulturo je potrebno poleg pregledne situacijske karte in krajinsko ureditvenega načrta predložiti še načrte premikov obstoječe infrastrukture na celotni trasi in načrte gradbišča in deponij viškov materiala na celotni trasi;

d)  čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, prav tako ne druga infrastruktura, ne sme se je izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

24. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na območju navezave so predvidene naslednje tehnične rešitve aktivne protihrupne zaščite:

-       EN-1: varovalni nasip ob desni strani ankaranske vpadnice, od km –0,1+91,47 do km 0,2+35, višine h = 1,0 m (od nivelete ceste) in dolžine l = 426 m;

-       EN-2: varovalni nasip ob desni strani ankaranske vpadnice, od km 0,2+70 do km 0,8+08, višine h = 1,0 m (od nivelete ceste) in dolžine l = 538 m;

-       EN-3: varovalni nasip ob desni strani ankaranske vpadnice, od km 0,8+32 do km 0,9+54, višine h = 1,0 m (od nivelete ceste) in dolžine l = 122 m;

-       EN-4: varovalni nasip ob desni strani ankaranske vpadnice, od km 1,0+04 do km 1,3+55, višine h = 1,0 m (od nivelete ceste) in dolžine l = 351 m;

-       BVO-5: betonska varovalna ograja tudi v funkciji zaščite pred hrupom na viaduktu »Bonifika« desno od osi, od km 1,4+21 do km 1,9+81, višine h = 0,80 m in dolžine l = 560 m;

-       BVO-6: betonska varovalna ograja tudi v funkciji zaščite pred hrupom na viaduktu »Bonifika« levo od osi, od km 1,4+21 do km 1,9+81, višine h = 0,80 m in dolžine l = 560 m.

(2) Na območju ob Škocjanskem zatoku (ankaranska vpadnica od križišča »Porsche« do rondoja »Bertoki«, celotna bertoška vpadnica) se prometne površine izvede z uporabo tihega asfalta DBM-11s.

(3) Na območju bencinskega servisa Bertoki je zaradi HC Srmin–Koper prostor za bodočo aktivno zaščito na naslednjih lokacijah:

-       na levem robu deviacije ceste Bertoki–Bivje na odseku km 0.0-89,30 do km 0.0+67,86 (P1-109,30 m), absorbcijska protihrupna ograja v dolžini 195 m;

-       na desni strani AC na odseku km 0.1+04,85 do km 0.3+37, protihrupna ograja v dolžini 220 m;

-       na desni strani AC na odseku km 0.3+37 do km 0.5+52 (P19+152 m), protihrupna ograja v dolžini 215 m.

(4) Preveritev potrebnosti izvedbe pasivne protihrupne zaščite je predvidena pri objektih Ulica ob spomeniku 2 na parceli št. 893/1, Ulica ob spomeniku 4, na parceli št. 893/2 in Ulica ob spomeniku 10 na parceli št. 909/3, in objektu »železničarjev« na parceli št. 5797/2, vse parcele v k.o. Bertoki.

25. člen

(monitoring hrupa)

(1) Investitor je dolžan v času gradnje avtoceste izvesti protihrupno zaščito za 5-letno plansko obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih nadgrajevati skladno z rezultati zakonsko predpisanega monitoringa. Protihrupni nasipi se zgradijo v času gradnje ceste v končnem obsegu.

(2) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring se izvajata na podlagi predpisa, ki ureja področje o prvih meritvah na obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti eventualne potrebne dodatne ukrepe.

(3) Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih bodo potekali glavni transporti.

26. člen

(varstvo zraka)

(1) Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem avtoceste dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

(2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

-       določila predpisov, ki urejajo z emisijske norme pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;

-       preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča;

-       sprotno rekultivirati območja velikih posegov.

27. člen

(varstvo tal)

(1) Gradbišče je omejeno na območje državnega lokacijskega načrta. Tudi pri ureditvi in postavitvi začasnih objektov se morajo upoštevati določbe o omejitvah posegov v prostor iz uredbe. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je potrebno med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice. Določiti je potrebno začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,5 m visoke nasipe. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal.

(2) Pretakalna ploščad na bencinskem servisu Bertoki mora biti izdelana v vodotesni izvedbi. Odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod ali tekočin, ki nastanejo v primeru nesreče, se s pretakalne ploščadi odvajajo ločeno od sistema zbiranja in odvajanja komunalnih odpadnih vod in ločeno od sistema odvajanja padavinskih vod z objektov bencinskega servisa.

(3) Zbirni vodi in drugi gradbeni elementi morajo biti zgrajeno tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine vod.

(4) Odvodnjavanje in čiščenje padavinskih odpadnih vod s pretakalne ploščadi je urejeno preko usedalnika, ki je opremljen z oljnim lovilcem.

28. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Z izgradnjo predvidene navezave in bencinskega servisa se ne sme poslabšati požarna varnost objektov in območij. Zagotovljeni morajo biti dovozi za intervencijska vozila do vseh območij. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena. Na območju bencinskega servisa mora biti tudi ustrezna protipožarna ureditev.

(2) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati predpise, ki urejajo področje varstva pred požarom v naravnem okolju.

29. člen

(križanje železnice)

(1) Odmiki stebrov viadukta Bonifika na predvideni ankaranski vpadnici pri križanju obstoječih in predvidenih tirov tovorne postaje morajo biti najmanj 3 m od skrajnega roba predvidenega tira.

(2) Zaradi predvidene širitve tirnih kapacitet na območju tovorne postaje mora biti skrajni rob srminske vpadnice oddaljen minimalno 8 m od osi skrajnega predvidenega tira.

30. člen

(zbiranje odpadkov)

(1) Za zbiranje komunalnih oziroma komunalnim podobnih odpadkov je predvidena namestitev tipskih posod, ki se jih prazni v rednem odvozu. Odjemno mesto je lahko skupno za vse povzročitelje, vendar je primernejše zbiranje pri posameznih objektih in površinah. Za ravnanje z odpadki, ki ne spadajo med komunalne odpadke (kartonska in plastična embalaža, steklovina, nevarni odpadki) in niso predmet javne službe ravnanja z odpadki, je potrebno predvideti dodatna zbirna mesta oziroma manipulativne površine (odprta ali nadkrita) glede na pričakovane količine posameznih frakcij, ki bodo nastajale v objektih. Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo značaja komunalnih odpadkov in jih po odloku ni dovoljeno odlagati v tipizirane posode, morajo investitorji oziroma onesnaževalci skleniti pogodbo o odvozu le teh z ustrezno organizacijo. Zbirna in odjemna mesta je potrebno določiti in projektirati v sodelovanju s službo Snage, Komunale Koper, d.o.o.

(2) Na območju parkirišč in rekreacijskih površin so predvideni tipski smetnjaki. Praznjenje smetnjakov in odvoz do odjemnega mesta zagotavlja upravljavec parkirišč.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE

31. člen

(etape izvajanja državnega lokacijskega načrta)

(1) Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:

-       prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov;

-       deli tras vpadnic;

-       križišča in priključki;

-       objekti na trasi vpadnic;

-       bencinski servis Bertoki;

-       povezovalni deli prometnic do obstoječega dela cestnega omrežja.

(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote. Poseg mora biti fazno zastavljen tako, da bo ves čas gradnje navezave nemoteno in neprekinjeno obratovanje dejavnosti in dostopnost obravnavanega območja in njegovega vplivnega zaledja.

(3) Bertoška vpadnica je obravnavana kot dvopasovnica, pri čemer je potrebno upoštevati možno dograditev v štiripasovnico.

32. člen

(razmejitev financiranja prostorske ureditve)

(1) Razmejitev investicije javnih cest in pripadajočih cestnih površin ter komunalne in druge infrastrukture se določi v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest.

(2) DARS, d.d., je investitor naslednjih delov iz tega državnega lokacijskega načrta:

-       bertoška vpadnica z rondojem »Bertoki«,

-       del ankaranske vpadnice med rondojem »Bertoki« in rondojem »Centralna čistilna naprava« z navezavo na lokalno cesto, srminsko vpadnico, povezovalna cesta in štiripasovnica v luko z rondojem »Rižana« ter plato bencinskega servisa Bertoki z deviacijo obstoječe ceste.

(3) Drugi investitorji prevzamejo del ankaranske vpadnice od km –0.1-92 do km 1.3+37 (rondo »Bertoki«) in pripadajoče komunalne vode in naprave, katerih investitor ni DARS, d.d.

33. člen

(faznost)

(1) Gradnja na delu, katerega investitor je DARS, d.d., poteka v dveh fazah. Prva faza obsega bertoško vpadnico z rondojem »Bertoki«, del ankaranske vpadnice med rondojem »Bertoki« in rondojem »Centralna čistilna naprava« ter navezavo na lokalno cesto, povezovalno cesto in štiripasovnico v luko z rondojem »Rižana« ter plato bencinskega servisa Bertoki z deviacijo obstoječe ceste. Druga faza obsega srminsko vpadnico.

(2) Na delu navezave, kjer so investitorji drugi, faznost ni opredeljena in se lahko izvaja ne glede na izvajanje dela posegov državnega lokacijskega načrta, katere investitor je DARS, d.d.

(3) Pri izvajanju posegov iz prvega odstavka tega člena je potrebno izvesti tudi pripadajoče komunalne vode in naprave, katerih investitor ni DARS, d.d.

34. člen

(kategorizacija)

(1) Po izvedbi prve faze bodo kot avtocestni priključek kategorizirani naslednji deli tras: bertoška vpadnica z rondojem »Bertoki«, del ankaranske vpadnice med rondojem »Bertoki« in rondojem »Centralna čistilna naprava« z viaduktom »Bonifika«, rondo »Centralna čistilna naprava«, povezovalna cesta, rondo »Rižana« in štiripasovna vpadnica v luko.

(2) Po realizaciji druge faze oziroma vseh posegov, predvidenih z državnim lokacijskim načrtom, se določi končna kategorizacija cest.

IX. SEZNAM OBJEKTOV, KI SE ODSTRANIJO

35. člen

(rušenja objektov)

Zaradi izgradnje srminske vpadnice je predvidena rušitev objektov, in sicer Srmin 9 in Srmin 10, na parcelah št. 5825/2 in 5825/3, k.o. Bertoki.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

36. člen

(splošne obveznosti)

(1) Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po njej tudi:

-       izdelati načrt ureditve gradbišča in načrt ureditve prometa na območju Instalacije, d.o.o., v času gradnje ter zagotoviti takšne tehnične in tehnološke rešitve gradnje ceste in deviacij, da bo nemoteno delovanje družbe Instalacije,

-       promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju,

-       pred pričetkom gradnje izdelati elaborat (posnetek stanja) o kvaliteti obstoječih vozišč na vseh cestah, po katerih poteka gradbiščni promet,

-       zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve navezave ne poslabša,

-       zagotoviti dostope, ki so zaradi gradnje navezave prekinjeni,

-       pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo investitor z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladi popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastukture, ki bo tangirana zaradi gradnje navezave,

-       zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-       v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja navezave,

-       zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji,

-       za čas gradnje in po zaključku gradnje je potrebno zagotoviti normalen dostop s specialnimi vozili javnega podjetja Komunale Koper, d.o.o., na lokacijo Centralne čistilne naprave v Srminu in ostalih tangiranih objektov kanalizacijskega sistema,

-       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,

-       organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij oziroma jih postaviti s soglasjem lokalne skupnosti,

-       za varovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 20. členu te uredbe,

-       za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom,

-       vzdrževati vegetacijske pasove ob cestah, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo varovanja pred onesnaževanjem neposrednega okoliškega prostora,

-       zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

-       sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo,

-       sanirati vse sisteme za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki se zaradi gradnje prekinejo ali poškodujejo,

-       zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, se pa utemeljeno zahtevajo v postopku zaslišanih prizadetih strank,

-       vse ceste in poti, ki bodo služile obvozu ali transportom med gradnjo, pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji priključka pa po potrebi obnoviti,

-       upoštevati določila poročila o vplivih na okolje in Poročila o vplivih na okolje za bencinski servis Bertoki, ki ga je izdelal Imos GEA TEH, d.o.o., iz Ljubljane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenimi pred pričetkom gradnje avtoceste.

37. člen

(monitoring)

(1) Investitor gradnje mora zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje, in sicer:

-       meritev posedkov in lezenja tal na delu trase po mehkih podajnih tleh,

-       kakovost tal in rastlin med obratovanjem,

-       kakovost površinskih voda med gradnjo in obratovanjem ter usedalnikov med obratovanjem,

-       vodni režim površinskih voda s postavitvijo avtomatskih tlačnih registratorjev,

-       kakovost zraka med gradnjo,

-       hrup med gradnjo in obratovanjem,

-       naravovarstveni nadzor med gradnjo,

-       stanje živega sveta s poudarkom na dvoživkah med gradnjo ter flori, vegetaciji, ptičih in dvoživkah med obratovanjem,

-       arheološki nadzor med gradnjo.

(2) Pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je potrebno monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je potrebno zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja.

(3) Točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.

(4) Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje monitoringa in v skladu z usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov. Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-       dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-       dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-       sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,

-       sprememba rabe prostora,

-       drugi ustrezni ukrepi.

XI. TOLERANCE

38. člen

(tolerance)

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s to uredbo, če se v nadaljnem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenj za gradnjo.

(2) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta je v okviru dopustnih odstopanj od rešitev, določenih s to uredbo, dopustna tudi gradnja tirnih naprav (v okviru rekonstrukcije postaje Koper tovorna in glavne pristaniške postaje) v območju tega lokacijskega načrta in sicer od profila 15 ceste do profila 24 ceste – Srminska vpadnica.

(3) Na odseku ankaranske vpadnice med km –0.1-92 (navezava na os Ankaranske ceste) in km 0.1+00 (križišče »Vzhodna vpadnica«) je možna fazna izvedba ankaranske vpadnice kot dvopasovnice in prilagoditev na obstoječe sta­nje.

XII. NADZOR

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, v območjih in na objektih kulturne dediščine pa tudi Inšpektorat za kulturno dediščino.

Uredba o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (Uradni list RS, št. 79/04) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

40. člen

(veljavnost prostorskih aktov)

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena ter uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-       Prostorske sestavine dolgoročnega plan Mestne občine Koper za obdobje 1986–2000, (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99 in 33/01);

-       Prostorske sestavine srednjeročnega plana Mestne občine Koper za obdobje 1986–1990, (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99 in 33/01);

-       Prostorski ureditveni pogoji za območje trgovskega pristanišča v Kopru (Uradne objave, št. 45/98 in 20/01);

-       Zazidalni načrt kare ob Vzhodni vpadnici (Uradne objave, št. 8/90 in 28/00);

-       Prostorski ureditveni pogoji za območje med Ankaransko cesto in Vzhodno vpadnico (Uradne objave, št. 32/97);

-       Prostorski ureditveni pogoji v Občini Koper za območje severozahodnega dela Srmina (Uradne objave, št. 26/87 in 25/94).

41. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (Uradni list RS, št. 109/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.