Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj
informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali
kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida obsega:
-
Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega
dioksida (Uradni list RS, št. 43/05 z dne 29. 4. 2005),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z
emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 58/05 z dne 17. 6. 2005)
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 87/05 z
dne 30. 9. 2005),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 20/06 z
dne 24. 2. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 78/08 z
dne 30. 7. 2008),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z
emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 39/10 z dne 17. 5. 2010),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 13/11 z
dne 28. 2. 2011),
-
Uredbo o spremembi Uredbe o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 75/11 z
dne 29. 9. 2011),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z
emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 1/12 z dne 6. 1. 2012).
UREDBA
o okoljski dajatvi za onesnaževanje
zraka z emisijo ogljikovega dioksida
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet)
(1) Ta uredba določa obveznost
plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (v nadaljnjem besedilu:
okoljska dajatev) z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu:
emisija CO2) v zrak pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi
in z emisijo drugih toplogrednih plinov, izraženo sorazmerno s potencialom
globalnega segrevanja v enotah emisije CO2, zavezance za okoljsko dajatev ter
plačnike le-te, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način
njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
(2) Ta uredba določa v skladu s 17.
členom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o
prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne
energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51) tudi pogoje za vračilo
plačane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali zmanjšanje plačila.
2. člen
(okoljska dajatev)
(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi
onesnaževanja zraka z emisijo CO2 pri zgorevanju goriva (v nadaljnjem besedilu:
okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriva) ali zaradi onesnaževanje zraka z
emisijo CO2 pri sežiganju gorljivih organskih snovi (v nadaljnjem besedilu:
okoljska dajatev zaradi sežiganja gorljivih organskih snovi) ali zaradi
onesnaževanja zraka z emisijo fluoriranih toplogrednih plinov pri proizvodnji,
namestitvi in vzdrževanju opreme, ki vsebuje te pline (v nadaljnjem besedilu:
okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov).
(2) Okoljska dajatev se obračunava v
določenem znesku na enoto obremenitve okolja z emisijo CO2.
(3) Znesek na enoto obremenitve iz
prejšnjega pododstavka določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Okoljska dajatev je prihodek
proračuna Republike Slovenije.
3. člen
(pojmi)
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
gorivo je organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in
drugih snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se rabi za pridobivanje
toplote ali pogon motorjev ali turbin;
2.
gorljiva organska snov je snov, ki se kot gorivo po predpisih o emisiji
snovi v zrak iz kurilnih naprav uporablja v kurilni napravi ali v industrijski
peči. Za gorljivo organsko snov se šteje tudi organski odpadek, ki se sosežiga
v kurilni napravi ali industrijski peči ali sežiga v sežigalnici odpadkov;
3.
biomasa je nefosilna in biološko razgradljiva snov, ki izvira iz
rastlin, živali ali mikroorganizmov; vključuje tudi proizvode, stranske
proizvode, ostanke in odpadke iz kmetijstva, gozdarstva in drugih panog, pa
tudi nefosilne in biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih
odpadkov;
4.
energetsko intenzivna dejavnost je dejavnost, za katero gospodarska
družba ali samostojni podjetnik posameznik dokaže, da stroški nabave goriva in
električne energije obsegajo najmanj 3 odstotke proizvodne vrednosti (v nadaljnjem
besedilu: energetsko intenzivno podjetje);
5.
proizvodna vrednost pomeni prihodke, vključno s subvencijami, povezanimi
s ceno izdelkov, povečane ali zmanjšane za spremembe zalog končnih in
nedokončanih izdelkov ter blaga in storitev, nabavljenih za nadaljnjo prodajo,
zmanjšane za nabave blaga ali storitev za nadaljnjo prodajo; proizvodna
vrednost se ugotavlja za obdobje enega leta;
6.
stroški nabave goriva in električne energije obsegajo dejanske stroške
energije, ki je bila nabavljena ali proizvedena v okviru gospodarske družbe ali
pri samostojnem podjetniku posamezniku, pri čemer se upošteva samo gorivo, toplota
in električna energija, ki se uporablja za ogrevanje ali za pogon nepremičnih
motorjev in strojev ter za opremo, uporabljeno pri visokih ali nizkih gradnjah
ali pri javnih gradbenih delih; pri določitvi stroškov se upoštevajo vsi davki,
razen davka na dodano vrednost, ki se ga lahko odbije kot vstopni davek v
skladu s predpisi o davku na dodano vrednost;
7.
pridobitelj goriva je vsaka pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki pridobi gorivo v drugi državi članici Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU) in ga vnese v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem
besedilu: RS);
8.
naprava je premična ali nepremična tehnološka enota, za katero je
določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več
določenih tehnoloških procesov in na istem kraju z njimi neposredno povezanih
tehnoloških procesov, ki lahko povzročajo obremenitev okolja;
9.
obstoječa naprava je naprava, ki je začela obratovati pred
1. januarjem 1999;
10. nova
naprava je naprava, ki je začela obratovati po 31. decembru 1998;
11. upravljavec
naprave je upravljavec naprave skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
12. uvoz
je sprostitev goriva v prost promet ali katerikoli drug postopek ali ravnanje,
pri katerem nastane carinski dolg v skladu s carinskimi predpisi;
13. fluorirani
toplogredni plini so fluorirani toplogredni plini v skladu z Uredbo (ES) št.
842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih
fluoriranih toplogrednih plinih (UL L št. 161 z dne 14. 6. 2006, str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 842/2006/ES);
14. potencial
globalnega segrevanja je potencial segrevanja podnebja zaradi posameznega
toplogrednega plina v primerjavi s potencialom segrevanja podnebja zaradi
ogljikovega dioksida.
4. člen
(uporaba predpisov)
Za obračunavanje obresti, doplačilo in
vračilo plačane okoljske dajatve, postopek izterjave, uporabo pravnih sredstev
in za vsa druga vprašanja postopka, stvarne in krajevne pristojnosti carinskega
organa se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, oziroma carinski
predpisi.
II. OKOLJSKA DAJATEV ZARADI SEŽIGANJA GORLJIVIH ORGANSKIH
SNOVI
5. člen
(okoljska dajatev zaradi sežiganja
gorljivih organskih snovi)
(1) Okoljska dajatev zaradi sežiganja
gorljivih organskih snovi se plačuje v višini, ki znaša:
-
10% zneska okoljske dajatve za gorljivo organsko snov, ki se sežiga kot
nevarni odpadek,
-
25% zneska okoljske dajatve za gorljivo organsko snov, ki zgoreva v
dogorevalni napravi za čiščenje odpadnih plinov s sežiganjem, ki ne obratuje
kot samostojna kurilna naprava,
-
50% zneska okoljske dajatve za gorljivo organsko snov, ki ni biomasa in
se sosežiga kot odpadek v kurilni napravi ali industrijski peči ali se sežiga
kot odpadek v sežigalnici odpadkov.
(2) Osnova za izračun okoljske dajatve
v skladu s prejšnjim odstavkom je seštevek enot obremenitve, izračunan na
podlagi podatkov o letni količini porabljenih gorljivih organskih snovi in
podatkov iz tabele 1 Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Če gre za
gorljivo organsko snov, ki ni navedena v tabeli 1 Priloge 1, določi število
enot obremenitve, ki jo povzroča zgorevanje 1 kg gorljive organske snovi, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), z odločbo o odmeri okoljske dajatve zaradi sežiganja gorljivih
organskih snovi (v nadaljnjem besedilu: odločba).
(3) Okoljska dajatev zaradi sežiganja
gorljivih organskih snovi se ne plačuje za gorljivo organsko snov, če vsebnost
gorljivega ogljika v njej in letna količina sežiga oziroma sosežiga te snovi ne
presega vrednosti, ki so navedene v tabeli 2 Priloge 1.
(4) Okoljska dajatev zaradi sežiganja
gorljivih organskih snovi se ne plačuje za gorljivo organsko snov, ki se
uporablja kot gorivo v napravi, za katero je upravljavec naprave pridobil
dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo okolja.
6. člen
(zavezanec)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi sežiganja gorljivih organskih snovi je upravljavec naprave, ki
ima v posesti kurilno napravo, industrijsko peč ali sežigalnico odpadkov.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka
mora pri ministrstvu do 31. marca tekočega leta vložiti izpolnjeno napoved
za plačilo okoljske dajatve zaradi sežiganja gorljivih organskih snovi za
preteklo koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: napoved).
(3) Če zavezanec iz prvega odstavka
tega člena preneha opravljati dejavnost ali uporabljati gorljive organske
snovi, zaradi katerih je dolžan plačevati okoljsko dajatev po tej uredbi, mora
vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti ali
prenehanju uporabe gorljivih organskih snovi.
(4) Minister, pristojen za varstvo
okolja, predpiše obliko in vsebino napovedi.
7. člen
(odmera)
(1) Ministrstvo zavezancu iz prejšnjega
člena odmeri okoljsko dajatev z odločbo do 31. oktobra tekočega leta za
preteklo koledarsko leto.
(2) Zavezanec iz 6. člena te uredbe
mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov, navedenih v napovedi,
in pravilnost izračuna osnove za odmero okoljske dajatve za uporabo gorljivih
organskih snovi hraniti deset let od dneva pravnomočnosti odločbe, skladno z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
8. člen
(način plačila)
(1) Zavezanec iz 6. člena te uredbe
plačuje okoljsko dajatev zaradi sežiganja gorljivih organskih snovi med koledarskim
letom v obliki mesečnih akontacij.
(2) Znesek mesečne akontacije znaša
dvanajstino zadnje odmerjene okoljske dajatve, povečano ali zmanjšano,
sorazmerno odstotku spremembe cene za enoto obremenitve iz tretjega odstavka 2.
člena te uredbe.
(3) Znesek mesečne akontacije
zavezanca iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, kateremu okoljska dajatev iz
prejšnjega odstavka še ni bila odmerjena, znaša dvanajstino predvidenega zneska
okoljske dajatve za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o količini
in vrsti gorljivih organskih snovi, zneskov iz prvega odstavka 5. člena te
uredbe in zneska, določenega na podlagi tretjega odstavka 2. člena te uredbe.
(4) Znesek mesečne akontacije zapade v
plačilo vsakega desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
(5) Morebitno razliko med z
akontacijami vplačanim letnim zneskom okoljske dajatve in zneskom, odmerjenim z
odločbo, zavezanec plača v roku 30 dni po vročitvi odločbe. V primeru, da je
znesek okoljske dajatve, plačan z mesečnimi akontacijami, višji od dajatve,
odmerjene z odločbo, se razlika zavezancu upošteva pri naslednjih mesečnih
akontacijah.
III. OKOLJSKA DAJATEV ZARADI ZGOREVANJA GORIVA
9. člen
(okoljska dajatev zaradi zgorevanja
goriva)
(1) Obveznost obračuna in plačila okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva nastane, ko je gorivo prvič dano v promet na
območju Republike Slovenije, če gre za proizvodnjo goriva, ob pridobitvi goriva
iz druge države članice EU ali ob uvozu goriva iz tretjih držav, razen če je
plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo.
(2) Osnova za obračunavanje okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva je enota obremenitve in je enaka emisiji 1 kg CO2.
(3) Seštevek enot obremenitve, za
katerega je treba plačati okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva se
ugotavlja na podlagi pridobljene količine goriva ali prodane količine goriva,
če gre za gorivo, proizvedeno v Republiki Sloveniji.
(4) Seštevek enot obremenitve iz
prejšnjega odstavka se izračuna glede na vrsto goriva iz tabele 1 Priloge 1.
10. člen
(odlog plačila)
(1) Plačilo okoljske dajatve se v
skladu s to uredbo odloži:
1.
če se gorivo, ki je trošarinski izdelek, obravnava v režimu odloga
plačila trošarine v skladu s predpisi o trošarinah ali
2.
za gorivo, ki ga uporablja oseba, ki je v skladu s to uredbo pridobila
dovoljenje za oproščenega proizvajalca.
(2) Odložena okoljska dajatev iz
prejšnjega odstavka zapade v plačilo:
1.
ko za izdelke iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane obveznost za
obračun trošarine oziroma bi zanje nastala obveznost za obračun trošarine, če
bi bila predpisana, ali
2.
ko je gorivo iz 2. točke prejšnjega odstavka uporabljeno, ali porabljeno
v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju za oproščenega proizvajalca.
(3) Plačilo odložene okoljske dajatve
iz prvega odstavka tega člena se odpusti:
1.
če se gorivo porabi za namene iz 11. člena te uredbe ali
2.
v primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če se gorivo porabi v
skladu s pogoji, določenimi v dovoljenju za oproščenega proizvajalca.
11. člen
(oprostitev plačila)
(1) Ne glede na določbe prvega
odstavka 2. člena te uredbe se okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriv ne
plačuje za rabo:
1.
biomase za ogrevanje,
2.
trdnega, tekočega ali plinastega goriva, če se pridobiva iz biomase,
3.
živalskega stranskega proizvoda kot goriva,
4.
goriva v napravi, za katerega je upravljavec pridobil dovoljenje za
oproščenega proizvajalca v skladu s to uredbo,
5.
energentov za kemično redukcijo ali rabo v elektrolitskih in metalurških
procesih in
6.
utekočinjenega naftnega plina iz točke 3.1., metana iz točke 4.1. in
kerozina iz točke 6.1. iz tretjega odstavka 54. člena Zakona o trošarinah
(Uradni list RS, št. 2/07 - uradno prečiščeno besedilo, 25/09, 41/09 in 19/10).
(2) Okoljska dajatev zaradi zgorevanja
goriva se tudi ne plačuje za gorivo, ki se izvozi iz območja EU ali iznese v
druge države članice EU, ne glede na to, ali je proizvedeno v RS, pridobljeno
iz drugih držav članic EU ali uvoženo iz tretjih držav.
12. člen
(zavezanec in plačnik)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva je pravna ali fizična oseba, ki rabi gorivo za
zgorevanje.
(2) Zavezanec sam obračunava in
plačuje v proračun RS okoljsko dajatev za gorivo, ki ga sam pridobi iz druge
države članice EU, za gorivo, ki ga sam proizvede in za gorivo, ki ga je
nabavil v režimu odloga plačila okoljske dajatve v skladu s to uredbo.
(3) Če zavezanec nabavlja gorivo od
pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS opravlja
dejavnost trgovine z gorivi, okoljsko dajatev izračunava zavezancu iz prvega
odstavka tega člena, odteguje in vplačuje v proračun RS ta oseba (v nadaljnjem
besedilu: plačnik).
13. člen
(uvoz goriva)
Okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva
obračunava pri uvozu goriva pristojni carinski organ, okoljska dajatev pa se
obračunava in plačuje v skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bila uvozna
dajatev, razen, če je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo.
14. člen
(obveznosti zavezanca in plačnika)
(1) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik mora za gorivo, dano v promet v koledarskem
mesecu, obračunati okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva za obdobje tega
koledarskega meseca.
(2) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik mora v svojih evidencah voditi podatke po
vrstah goriva, na podlagi katerih obračunava okoljsko dajatev zaradi zgorevanja
goriva.
(3) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik sestavi na podlagi evidenc iz prejšnjega
odstavka mesečni obračun okoljske dajatve, ki ga mora predložiti carinskemu organu
do 25. dne v mesecu po poteku meseca, za katerega je nastala obveznost za
plačilo okoljske dajatve.
(4) Obračun iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati naslednje podatke:
-
obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve zaradi
zgorevanja goriva,
-
količino in vrsto goriva, ki je bila proizvedena ali pridobljena,
-
količino in vrsto goriva, ki ga je plačnik oziroma zavezanec iz prvega
odstavka 12. člena te uredbe prodal osebi, ki ima dovoljenje za oproščenega
proizvajalca,
-
količino in vrsto goriva, ki je bila izvožena ali iznesena z območja EU
in je oproščena plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva ter se zanjo
uveljavlja vračilo okoljske dajatve v skladu z 19. členom te uredbe, in
-
končni znesek obračunane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(5) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik mora carinskemu organu predložiti obračun
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prejšnjega odstavka ne glede na
to, ali v obračunskem obdobju nastane obveznost za plačilo okoljske dajatve ali
ne.
(6) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik mora predložiti carinskemu organu mesečni
obračun okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva na ustreznem obrazcu iz
Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(7) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik, ki gorivo iznese v drugo državo članico EU ali
ga izvozi izven EU v svojem imenu in za svoj račun, lahko vračilo okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva uveljavlja na obrazcu iz prejšnjega odstavka.
(8) Zavezanec iz prvega odstavka 12.
člena te uredbe oziroma plačnik mora obračunano okoljsko dajatev zaradi
zgorevanja goriva plačati do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem
je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve.
15. člen
(dovoljenje za oproščenega proizvajalca)
(1) Dovoljenje za oproščenega
proizvajalca izda carinski organ na podlagi pisne vloge upravljavca naprave, ki
ima za obratovanje naprave dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po
predpisih o varstvu okolja in je energetsko intenzivno podjetje, če:
1.
v napravi, za katero je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih
plinov, opravlja dejavnost, pri kateri se uporabljajo goriva iz te uredbe;
2.
vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
3.
redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
4.
zoper njega ni začet postopek stečaja ali likvidacije;
5.
je proizvodni prostor, skladišče ali drug prostor za skladiščenje goriva
organiziran in opremljen tako, da omogoča natančno merjenje porabe in zaloge
goriva, in
6.
knjigovodsko spremljanje goriv zagotavlja natančen vpogled v porabo
goriva in stanje zaloge goriva.
(2) V vlogi za pridobitev dovoljenja
za oproščenega proizvajalca oseba iz prejšnjega odstavka priloži pisno lastno
izjavo, da je energetsko intenzivno podjetje, in podrobneje navede:
-
namen in način rabe goriva, vključno s količino goriva, ki ga namerava
prodati drugi osebi, ki je pridobila dovoljenje za oproščenega proizvajalca, in
-
normativ rabe goriva za vsak izdelek, pri katerega proizvodnji se gorivo
rabi.
(3) Če namerava oseba iz prvega
odstavka tega člena prodati gorivo drugi osebi, ki je pridobila dovoljenje za
oproščenega proizvajalca, mora k vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti pogodbo
o prodaji goriva.
16. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Carinski organ izda dovoljenje za
oproščenega proizvajalca na ime upravljavca naprave, ki je zaprosil za njegovo
izdajo. Dovoljenje za oproščenega proizvajalca se ne sme prenesti na drugo
osebo.
(2) V dovoljenju za oproščenega
proizvajalca carinski organ navede:
-
namen in način rabe goriva, ki ga upravljavec naprave lahko nabavi brez
plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva v določenem obdobju, ki ne
sme biti daljše od 12 mesecev, in
-
napravo, v kateri bo gorivo uporabljeno.
(3) Carinski organ določi namen in način
rabe goriva iz prejšnjega odstavka glede na proizvodne kapacitete naprave in
glede na namen rabe goriva v napravi, za katero je upravljavec naprave pridobil
dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov.
(4) Dovoljenje za oproščenega
proizvajalca se izda za eno koledarsko leto.
(5) Imetnik dovoljenja za oproščenega
proizvajalca lahko zaprosi za podaljšanje dovoljenja in za odobritev namena in
načina rabe goriva za naslednje leto najkasneje 30 dni pred iztekom njegove
veljavnosti.
(6) Imetnik dovoljenja za oproščenega
proizvajalca mora voditi evidenco o nakupu in porabi goriva po vrsti, količini
in vrednosti.
17. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja)
(1) Dovoljenje za oproščenega
proizvajalca preneha veljati, če njegov imetnik:
-
v predpisanem roku ne zaprosi za njegovo podaljšanje,
-
ne izpolnjuje pogojev, določenih s to uredbo, ali
-
dovoljenje pred iztekom veljavnosti vrne.
(2) Carinski organ o prenehanju
veljavnosti dovoljenja za oproščenega proizvajalca izda odločbo.
(3) Carinski organ dovoljenje za oproščenega
proizvajalca upravljavcu naprave z odločbo odvzame, če:
-
upravljavec naprave ne vodi evidence iz šestega odstavka 16. člena te
uredbe,
-
gorivo, ki ga je nabavil brez plačila okoljske dajatve, uporablja za
druge namene kot za namene rabe goriva, opredeljene v dovoljenju za oproščenega
proizvajalca,
-
gorivo, ki ga je nabavil brez plačila okoljske dajatve, nameni nadaljnji
prodaji,
-
je dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih, netočnih ali napačnih
podatkov, ki jih je navedel upravljavec naprave v vlogi za pridobitev
dovoljenja za oproščenega proizvajalca,
-
upravljavec naprave v roku, ki mu ga je določil carinski organ, ne
odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.
18. člen
(vračilo okoljske dajatve)
Pravico do vračila vplačane okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva ima:
-
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za gorivo, ki ga iznese
v druge države članice EU ali izvozi, če dokaže, da je bila okoljska dajatev
zaradi zgorevanja goriva plačana in je bilo gorivo izneseno z območja RS ali
izvoženo iz območja EU,
-
zavezanec iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki je upravljavec
naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije in je nabavil gorivo,
za katero je bila okoljska dajatev že plačana,
-
zavezanec iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki je upravljavec
naprave, za katero je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po
predpisih o varstvu okolja, pa ni energetsko intenzivno podjetje in je nabavil
gorivo, za katero je bila okoljska dajatev že plačana, ali
-
zavezanec iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki je sklenil z
ministrstvom pogodbo o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2 in je
nabavil gorivo, za katero je bila okoljska dajatev že plačana,
-
zavezanec iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki je pridobil
dovoljenje za oproščenega proizvajalca skladno z določbami 15. člena te uredbe,
gorivo uporablja za namene iz 4. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe in
je zanj ob nabavi plačal okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva.
19. člen
(uveljavljanje vračila okoljske dajatve)
(1) Upravičenec za vračilo vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prve alinee prejšnjega člena
predloži carinskemu organu po dobavi goriva v drugo državo članico EU ali v
izvoz zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve. Zahtevku mora upravičenec
na poziv carinskega organa priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo upravičenost
do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(2) Pravico do vračila vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva upravičenec iz prejšnjega odstavka
lahko uveljavlja še 3 mesece po izteku koledarskega leta, v katerem je izvozil
gorivo ali ga iznesel v drugo državo članico EU.
(3) Carinski organ odloči o
upravičenosti vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva osebam
iz prve alinee 18. člena te uredbe z odločbo.
19.a člen
(uveljavljanje vračila okoljske dajatve)
(1) Upravičenec za vračilo okoljske dajatve
zaradi zgorevanja goriva iz pete alinee 18. člena te uredbe predloži carinskemu
organu po nakupu goriva zahtevek za vračilo okoljske dajatve. Zahtevku mora
upravičenec na poziv carinskega organa priložiti kopije dokumentov, ki
dokazujejo upravičenost do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja
goriva.
(2) Pravico do vračila vplačane okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva lahko upravičenec iz prejšnjega odstavka
uveljavlja še tri mesece po preteku koledarskega leta, v katerem je nabavil
gorivo.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena lahko upravičenec iz prvega odstavka tega člena uveljavlja pravico
do vračila plačane okoljske dajatve le za obdobje od dneva pridobitve
pravnomočnega dovoljenja za oproščenega proizvajalca.
(4) Carinski organ odloči o upravičenosti
vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz pete alinee 18.
člena te uredbe z odločbo.
20. člen
(odločba o upravičenosti vračila okoljske
dajatve)
(1) Ministrstvo odloči o upravičenosti
vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva osebam iz druge,
tretje ali četrte alinee 18. člena te uredbe z odločbo.
(2) Ministrstvo izda odločbo osebi iz
druge in tretje alinee 18. člena te uredbe za obdobje enega koledarskega leta.
(3) Ministrstvo izda odločbo osebi iz
četrte alinee 18. člena za obdobje od 1. januarja 2005 do
31. decembra 2009, pri čemer se v odločbi za vsako leto posebej določi
največjo letno količino goriva, za katero je upravičen do vračila vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(4) Ministrstvo izda odločbo o
upravičenosti vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriv, če so
izpolnjeni pogoji iz 21, 22., 23. in 24. člena te uredbe, in če obratovanje
naprave, na katero se zahteva za izdajo odločbe nanaša, izpolnjuje vse
predpisane pogoje in zahteve v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
(5) Pravico do vračila vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva lahko oseba iz prvega odstavka tega
člena uveljavlja še 3 mesece po izteku koledarskega leta, na katero se nanaša
odločba iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če upravičenec iz prvega odstavka
tega člena vloži ponovni zahtevek za izdajo odločbe po preteku veljavnosti
odločbe, mora k vlogi priložiti evidenco iz prvega odstavka 27. člena te
uredbe.
(7) Če je oseba iz prvega odstavka
tega člena veliko ali srednje podjetje, ki izvaja program prestrukturiranja,
ministrstvo tako vračilo okoljske dajatve priglasi Evropski Komisiji in o njej
odloči na podlagi sklepa Evropske Komisije.
21. člen
(upravljavec naprave za soproizvodnjo
toplote in električne energije)
(1) Zavezanec iz druge alinee 18.
člena te uredbe je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja
goriva, če je za napravo pridobil status kvalificiranega proizvajalca
električne energije skladno s predpisi, ki urejajo pogoje za pridobitev statusa
kvalificiranega proizvajalca električne energije.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka
mora na ministrstvo poslati vlogo za izdajo odločbe o upravičenosti do vračila
vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, ki vsebuje:
-
firmo in sedež gospodarske družbe ali ime in priimek ter naslov
samostojnega podjetnika posameznika,
-
podatke o napravi, v kateri se rabi gorivo in kraju, kjer obratuje,
-
podatke o vrsti goriva, ki se uporablja,
-
podatke o oddaji oziroma proizvodnji električne energije.
(3) Ministrstvo v odločbi o
upravičenosti vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva določi
največjo letno količino goriva, za katero je zavezanec upravičen do vračila
vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva za tekoče koledarsko leto,
na podlagi podatkov o letni oddaji oziroma proizvodnji električne energije v
preteklem koledarskem letu.
(4) Največja letna količina goriva iz
prejšnjega odstavka je za posamezno leto enaka:
-
0,4 EO za vsako kWh električne energije, oddane v visokonapetostno
prenosno omrežje in
-
0,44 EO za vsako kWh električne energije, oddane v nizko ali srednje
napetostno omrežje.
(5) Največjo letno količino goriva iz
tretjega odstavka tega člena se v prvem letu obratovanja naprave za
soproizvodnjo toplote in električne energije določi na podlagi podatkov
načrtovanega obratovanja v tem letu, pri čemer se upošteva, da bo naprava
obratovala pri 92% razpoložljivosti. V drugem letu obratovanja pa se največjo
letno količino goriva določi tako, da se količino oddane električne energije v
omrežje v prvem letu obratovanja poveča sorazmerno z načrtovanim povečanjem
časa obratovanja v drugem letu obratovanja.
22. člen
(vključenost v trgovanje z pravicami
emitirati toplogredne pline)
Zavezanec iz tretje alinee 18. člena te
uredbe je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja
goriva, če ima pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, izdano
v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
23. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Ministrstvo sklene pogodbo o
zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2 z zavezancem iz četrte alinee iz
18. člena te uredbe, če je največja letna poraba goriva v referenčnem letu v
napravi povzročila povprečno letno emisijo CO2 več kot 10 t, in gre za:
1.
napravo za izvajanje oskrbe naselij s toploto ali plinom,
2.
napravo za pridobivanje cementa, plavž, kupolno peč, peč za pridobivanje
in predelavo mineralnih snovi, sušilnik ali drugo napravo za zgorevanje goriv,
v katerih material, ki se obdeluje, prihaja neposredno v stik z odpadnimi
plini, ali drugo industrijsko peč, stacionarni stroj ali več takšnih manjših naprav,
če so v istem objektu ali več objektih na istem kraju,
3.
kurilno napravo v rafineriji, v kateri zgorevajo ostanki rafinacije
mineralnih olj, koristna toplota pa se uporablja za proizvodnjo električne
energije ter lastno rabo toplote v rafineriji, ali
4.
kurilno napravo ali napravo za soproizvodnjo toplote in elektrike, ki
proizvedene električne energije ne oddaja v visoko napetostno prenosno omrežje,
in sicer v deležu goriva za proizvodnjo toplote, ki je namenjena proizvodnemu
procesu in sočasno tudi ogrevanju proizvodnih, poslovnih ali upravnih prostorov
lastnika naprave, ali več takšnih manjših naprav, če so v istem objektu ali več
objektih na istem kraju.
(2) S pogodbo o zmanjševanju
onesnaževanja zraka z emisijo CO2 zavezanec iz četrte alinee 18. člena te
uredbe in ministrstvo skleneta dogovor o obsegu in načinu izvedbe ukrepov
zmanjševanja emisij CO2 iz naprave ter o obsegu in načinu spremljanja izvajanja
obveznosti iz pogodbe o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2.
(3) S pogodbo o zmanjševanju
onesnaževanja zraka z emisijo CO2 se zavezanec iz prejšnjega odstavka zaveže,
da bo sredstva vračil vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva vrnil
v proračun RS, če ne bo izpolnil zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Roki za vrnitev sredstev vračil
vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva ter drugi pogoji v zvezi z
vračanjem sredstev vračil vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva v
proračun RS se podrobneje uredijo v pogodbi o zmanjševanju onesnaževanja zraka
z emisijo CO2.
(5) Vrnjena sredstva vračil vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva so prihodek proračuna RS.
24. člen
(pogodba o zmanjševanju onesnaževanja
zraka z emisijo CO2)
(1) Zavezanec iz četrte alinee 18.
člena te uredbe je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi
zgorevanja goriva, če z ministrstvom sklene pogodbo o zmanjševanju
onesnaževanja zraka z emisijo CO2, na podlagi katere se zavezuje, da bo z
izvajanjem predpisanih ukrepov v obdobju od uveljavitve te uredbe do
31. decembra 2008 zmanjšal skupne (neposredne in posredne) specifične
emisije CO2, pri čemer se doseganje učinkov ugotavlja v letnem poročilu,
katerega natančna vsebina se določi v pogodbi.
(2) Skupna specifična letna emisija
CO2 se izračuna za posamezno leto kot količnik med letno emisijo CO2 in letno
količino proizvodov ali storitev, ki je bila proizvedena oziroma opravljena z
uporabo goriva in električne energije v napravi, in se izraža v kg CO2 na enoto
količine proizvodov ali storitev. Posredne emisije se izračunavajo z
upoštevanjem faktorja 0,4 EO na vsako porabljeno kWh električne energije.
(3) Seznam ukrepov iz prvega odstavka
tega člena je naveden v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Izvedba ukrepov zavezanca iz druge,
tretje in četrte alinee 1. točke prejšnjega člena, glede katerih upravljavec
naprave z ministrstvom sklene pogodbo o zmanjševanju onesnaževanja zraka z
emisijo CO2, mora v obdobju od uveljavitve te uredbe do 31. decembra 2008
prispevati k zmanjšanju skupne letne specifične emisije CO2, in sicer v letu
2008 za najmanj 2,5% glede na specifično letno emisijo CO2 referenčnega leta,
pri čemer se za referenčno leto za obstoječe naprave šteje leto v obdobju od
1999 do 2002, v katerem je bila skupna letna specifična emisija CO2 zaradi
uporabe goriva in porabe električne energije v napravi največja. Referenčno
leto za novo napravo je leto z največjo letno emisijo CO2 iz naprave v obdobju
največ štirih zadnjih koledarskih let obratovanja naprave, pri čemer pa obdobje
določanja referenčnega leta ne sme biti krajše od enega koledarskega leta.
(5) Zavezancu iz prve alinee 1. točke
prejšnjega člena se prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2
določi v pogodbi, pri čemer se za referenčno leto šteje leto v obdobju od 1999
do 2002, v katerem je bila skupna letna emisija CO2 zaradi uporabe goriv v
napravi največja.
(6) Ministrstvo opravi pred
sklenitvijo pogodbe o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo CO2 pregled
naprave z namenom ugotovitve izhodiščnega stanja.
25. člen
(odločba o upravičenosti vračila vplačane
okoljske dajatve)
(1) Ministrstvo zavezancu iz tretje in
četrte alinee 18. člena te uredbe v odločbi o upravičenosti vračila vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva določi največjo letno količino
emisije CO2, za katero je upravičen do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi
zgorevanja goriva za posamezno koledarsko leto.
(2) Največja letna količina emisije
CO2 iz prejšnjega odstavka je za posamezno leto enaka:
-
(50 – 8 x N)% količine CO2 referenčnega leta za naprave za izvajanje
oskrbe naselij s toploto ali plinom za delež goriva, ki je bil v referenčnem
letu uporabljen za proizvodnjo toplote, in
-
(67 – 8 x N)% količine CO2 referenčnega leta za vse druge naprave iz
prvega odstavka prejšnjega člena,
kjer je N število koledarskih let po letu
2002, referenčno leto pa je leto iz četrtega odstavka 24. člena te uredbe.
(3) Če je na podlagi izračuna iz
prejšnjega odstavka največja letna količina emisije CO2 negativno število, se
šteje, da za tako napravo zavezanec iz prvega odstavka tega člena ne more
uveljavljati vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(4) Zadnje koledarsko leto, za
katerega se lahko uveljavlja vračilo vplačane okoljske dajatve zaradi
zgorevanja goriva, je leto 2009.
26. člen
(način vračila okoljske dajatve)
(1) Upravičenec za vračilo vplačane
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz druge, tretje ali četrte alinee
18. člena te uredbe mora predložiti carinskemu organu zahtevek za vračilo
vplačane okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva najkasneje v treh mesecih po
poteku koledarskega leta, za katero je pridobil odločbo o upravičenosti vračila
okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prvega odstavka 20. člena te
uredbe.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka lahko upravičenec iz prejšnjega odstavka predloži carinskemu organu
zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva:
a)
dvakrat letno, če skupni znesek zahtevka za
vračilo v koledarskem letu presega 5 milijonov SIT, in sicer:
- najkasneje
do 30. avgusta za prvo polovico tekočega leta in
- najkasneje
do 1. marca tekočega leta za drugo polovico preteklega leta, ali
b)
štirikrat letno, če skupni znesek zahtevka za
vračilo v koledarskem letu presega 10 milijonov SIT, in sicer najkasneje do 31.
marca tekočega leta za oktober, november, december preteklega leta, do 30.
junija za januar, februar, marec, do 30. septembra za april, maj, junij in do
31. decembra za julij, avgust in september tekočega leta.
(3) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka
tega člena mora k zahtevku za vračilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva
na poziv carinskega organa priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo
upravičenost do vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(4) Oseba iz četrte alinee 18. člena
te uredbe mora k zahtevku za vračilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva,
poleg podatkov in dokazil iz prejšnjega odstavka, priložiti še potrdilo o
izpolnjevanju obveznosti, prevzetih s podpisom pogodbe iz 23. člena te uredbe,
ki ga izda ministrstvo.
(5) Način izpolnjevanja obveznosti iz
prejšnjega odstavka se podrobneje določi v pogodbi iz 23. člena te uredbe.
27. člen
(evidence)
(1) Upravičenec iz 21., 22. ali 23.
člena te uredbe mora voditi evidenco o rabi goriva v napravi, na katero se
nanaša odločba o upravičenosti vračila vplačane okoljske dajatve zaradi
zgorevanja goriva.
(2) Evidenco iz prejšnjega odstavka
mora upravljavec naprave hraniti deset let od dneva zadnje nabave goriva, na
katero se nanaša odločba.
28. člen
(odvzem odločbe o upravičenosti vračila)
Ministrstvo lahko upravljavcu naprave
pravico do upravičenosti vračila vplačane okoljske dajatve iz 21., 22. ali 23.
člena te uredbe z odločbo odvzame, če:
-
ne izpolnjuje več predpisanih pogojev,
-
je bila odločba izdana na podlagi nepopolnih, netočnih ali napačnih
podatkov, ki jih je dal zavezanec, ali
-
ne odpravi nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za izdajo odločbe v
roku, ki ga določi inšpektor, pristojen za varstvo okolja.
III.a OKOLJSKA DAJATEV ZARADI UPORABE FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH
PLINOV
28.a člen
(okoljska dajatev zaradi uporabe
fluoriranih toplogrednih plinov)
(1) Obveznost obračuna in plačila
okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov nastane, ko so
fluorirani toplogredni plini, pridobljeni v drugi državi članici EU ali uvoženi
iz tretje države, prvič dani v promet v RS ali v RS prvič uporabljeni zaradi
proizvodnje opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali zaradi
polnjenja takšne opreme ob njeni prvi namestitvi ali zaradi vzdrževanja takšne
opreme.
(2) Osnova za obračunavanje okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov je enota obremenitve.
Enota obremenitve je pri fluoriranih toplogrednih plinih obremenitev, ki je
enakovredna obremenitvi 1 kg emisije CO2.
(3) Seštevek enot obremenitve, za
katerega je treba plačati okoljsko dajatev zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov, je enak:
1.
5% zmnožka mase posameznega fluoriranega toplogrednega plina in
njegovega potenciala globalnega segrevanja, če so to fluorirani toplogredni
plini, namenjeni polnjenju opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, pri
njeni proizvodnji ali proizvodnji izdelkov, ki to opremo vsebujejo;
2.
5% zmnožka mase posameznega fluoriranega toplogrednega plina in
njegovega potenciala globalnega segrevanja, če so to fluorirani toplogredni
plini, namenjeni polnjenju nepremične opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne
pline, ob njeni prvi namestitvi, in je treba uporabo te nepremične opreme
prijaviti ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo izdelkov in
opreme, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline;
3.
100% zmnožka mase posameznega fluoriranega toplogrednega plina in
njegovega potenciala globalnega segrevanja, če so to fluorirani toplogredni
plini, namenjeni vzdrževanju opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline.
(4) Za posamezne fluorirane
toplogredne pline so njihove oznake in potenciali globalnega segrevanja
določeni v 1. delu Priloge I iz Uredbe 842/2006/ES. Če je to mešanica več
snovi, od katerega je najmanj ena fluorirani toplogredni plin, je treba
okoljsko dajatev plačati, kadar je potencial globalnega segrevanja mešanice,
izračunane v skladu z 2. delom Priloge I iz Uredbe 842/2006/ES, višji od 150.
Za najbolj pogoste mešanice HFC plinov se uporabljajo izračunane vrednosti
potenciala globalnega segrevanja, ki so objavljene na spletnih straneh
ministrstva.
28.b člen
(zavezanec in plačnik okoljske dajatve)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov je pravna oseba ali fizična
oseba, ki uporablja fluorirane toplogredne pline za namene iz tretjega odstavka
prejšnjega člena.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, ki je pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, sam obračunava in plačuje v proračun RS
okoljsko dajatev za fluorirane toplogredne pline, kadar jih sam pridobi iz
druge države članice EU ali uvozi iz tretje države.
(3) Če zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov nabavlja fluorirane
toplogredne pline od pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki
na območju RS opravlja dejavnost trgovine s fluoriranimi toplogrednimi plini,
okoljsko dajatev izračunava zavezancu iz prvega odstavka tega člena, odteguje
in vplačuje v proračun RS ta oseba (v nadaljnjem
besedilu: plačnik).
28.c člen
(evidenca o fluoriranih toplogrednih
plinih)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov mora o lastni uporabi
fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih sam pridobi iz druge države članice EU
ali uvozi iz tretje države, voditi evidenco o količini fluoriranih toplogrednih
plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov in po namenu njihove
uporabe. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora na zahtevo carinskega
organa omogočiti vpogled v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov.
(2) Plačnik mora o dajanju fluoriranih
toplogrednih plinov v promet v Republiki Sloveniji voditi evidenco o količini
fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih
plinov in namenu njihove uporabe. Plačnik mora na zahtevo carinskega organa
omogočiti vpogled v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov.
(3) Na podlagi evidence o količini
fluoriranih toplogrednih plinov ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih
plinov in namenu njihove uporabe morata zavezanec za plačilo okoljske dajatve
zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov iz prvega odstavka tega člena in
plačnik iz drugega odstavka tega člena sestaviti polletni obračun okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in ga predložiti
carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec,
april, maj in junij tekočega leta in do 20. januarja tekočega leta za
julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta.
(4) Iz obračuna iz prejšnjega odstavka
morajo biti razvidni naslednji podatki:
-
obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev zaradi uporabe
fluoriranih toplogrednih plinov,
-
oznaka (če je to mešanica fluoriranih toplogrednih plinov, oznaka
mešanice teh plinov) in količina fluoriranih toplogrednih plinov, njihov
potencial globalnega segrevanja in namen njihove uporabe,
-
znesek obračunane okoljske dajatve po vrsti, količini in namenu uporabe
fluoriranih toplogrednih plinov,
-
končni znesek za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov v obdobju, za katero se plačuje ta dajatev.
(5) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in plačnik morata obračunano
okoljsko dajatev plačati do zadnjega dne meseca, ki sledi polletju, v katerem
je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.
(6) Zavezanec za plačilo okoljske
dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in plačnik morata predložiti
carinskemu organu polletni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz Priloge 4, ki
je sestavni del te uredbe.
(7) Plačnik, ki fluorirane toplogredne
pline proda osebi, ki jih uporabi za namen iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 28.a člena te uredbe, mora carinskemu organu poleg obračuna iz
prejšnjega odstavka predložiti tudi polletni pregled prometa fluoriranih
toplogrednih plinov na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(8) Ne glede na določbo tretjega
odstavka tega člena lahko zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe
fluoriranih toplogrednih plinov iz prvega odstavka tega člena sestavi namesto
polletnega obračuna letni obračun okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov in ga predloži carinskemu organu do 20. januarja
tekočega leta za preteklo leto, če na podlagi evidence o količini fluoriranih
toplogrednih plinov ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov ob času
prvega polletnega obračuna ugotovi, da uporaba fluoriranih toplogrednih plinov
v obdobju od januarja do junija ni presegla 1 tono fluoriranih toplogrednih plinov.
28.d člen
(prijava dejavnosti)
(1) Oseba, ki pridobiva v drugi državi
članici EU ali uvaža iz tretje države fluorirane toplogredne pline zaradi
dajanja v promet ali zaradi lastne uporabe za namene iz tretjega odstavka 28.a
člena te uredbe, je obvezana carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost,
zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne,
spremeni ali preneha.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki
prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskemu organu vložiti
prijavo za evidentiranje najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) Prijavo za evidentiranje iz
prejšnjega odstavka je treba predložiti carinskemu organu na obrazcu iz Priloge
6, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega
člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je
obvezana obračunati in plačevati okoljsko dajatev zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov, mora v 15 dneh pred predvidenim prenehanjem opravljanja
dejavnosti carinskemu organu predložiti obvestilo o prenehanju obstoja oziroma
opravljanja dejavnosti na obrazcu iz Priloge 6 te uredbe. Prekinitev oziroma
prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov pa mora
carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu iz Priloge 6 te uredbe.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega
člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči
o izbrisu iz evidence iz 28.e člena te uredbe na njeno zahtevo, pri tem pa
hkrati odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih obveznosti okoljske dajatve
zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov.
28.e člen
(evidenca pridobiteljev in uvoznikov
fluoriranih toplogrednih plinov)
(1) Carinski organ vzpostavi in vodi
posebno evidenco oseb, ki plačujejo okoljsko dajatev zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov, ki se pridobivajo v drugi državi članici EU ali uvažajo iz
tretje države fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s predpisi, ki urejajo
davčni postopek, oziroma carinski predpisi.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka
vsebuje:
-
firmo in sedež pridobitelja ali uvoznika ter davčno številko,
-
vrste fluoriranih toplogrednih plinov, za katere velja prijava
dejavnosti, ki je zaradi nje oseba obvezana obračunavati in plačevati okoljsko
dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov,
-
datum začetka, spremembe in prenehanja opravljanja dejavnosti.
IV. NADZOR
29. člen
(nadzor prostojnih organov)
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe
opravlja pristojni carinski organ.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
opravlja nadzor nad izvajanjem obveznosti, prevzetih s podpisom pogodbe iz 23. in 24. člena te uredbe, inšpektor, pristojen za varstvo okolja.
V. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000
eurov se kaznuje gospodarsko družbo ali samostojnega podjetnika posameznika, če
stori prekršek:
-
če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi sežiganja gorljivih
organskih snovi iz 6. člena te uredbe ne vloži napovedi v predpisanem roku ali
če v napovedi navede napačne podatke in zato pride do znižanja osnove ali
višine odmerjene okoljske dajatve (drugi in tretji odstavek 8. člena);
-
če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi sežiganja gorljivih
organskih snovi ne hrani dokumentacije, s katero dokazuje resničnost podatkov
iz napovedi (drugi odstavek 7. člena);
-
če kot zavezanec iz prvega odstavka 12. člena te uredbe oziroma plačnik
ne predloži obračuna okoljske dajatve carinskemu organu do 25. dne v mesecu po
poteku meseca, za katerega je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve
(tretji odstavek 14. člena);
-
če kot zavezanec iz prvega odstavka 12. člena te uredbe oziroma plačnik
k obračunu okoljske dajatve ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun
okoljske dajatve ali če predloži neresnične podatke (četrti odstavek 14.
člena);
-
če kot imetnik dovoljenja za oproščenega proizvajalca iz 15. člena te
uredbe gorivo uporablja za druge namene ali na drug način, kakor je določil v
dovoljenju za oproščenega proizvajalca carinski organ v skladu z drugim odstavkom
16. člena te uredbe;
-
če kot imetnik dovoljenja za oproščenega proizvajalca ne vodi evidence
iz šestega odstavka 16. člena te uredbe;
-
če je k vlogi za pridobitev dovoljenja za oproščenega proizvajalca iz
drugega odstavka 15. člena te uredbe podal lastno izjavo, da je energetsko
intenzivno podjetje, pa ne izpolnjuje pogojev iz 4., 5., 6. točke 3. člena te
uredbe;
-
če ne izpolnjuje obveznosti, prevzetih s sklenitvijo pogodbe iz 23. in 24. člena te uredbe;
-
če kot upravičenec iz 21., 22. ali 23. člena te uredbe ne vodi evidence
iz prvega odstavka 27. člena te uredbe ali ne hrani evidence iz drugega
odstavka 27. člena te uredbe,
-
če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov v skladu s prvim odstavkom 28.c člena te uredbe ne vodi
evidence o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah
fluoriranih toplogrednih plinov in namenu njihove uporabe ali na zahtevo
carinskega organa ne omogoči vpogleda v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih
plinov;
-
če kot plačnik ne vodi evidence v skladu z drugim odstavkom 28.c člena
te uredbe o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah
fluoriranih toplogrednih plinov in namenu njihove uporabe ali na zahtevo
carinskega organa ne omogoči vpogleda v evidenco o količini fluoriranih
toplogrednih plinov;
-
če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov ali kot plačnik ne predloži obračuna okoljske dajatve
zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov carinskemu organu do roka iz
tretjega odstavka 28.c člena te uredbe ali če v obračunu okoljske dajatve
zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov predloži neresnične podatke;
-
če kot plačnik, ki fluorirane toplogredne pline proda osebi, ki jih
uporabi za namen iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 28.a člena te uredbe,
carinskemu organu v skladu s sedmim odstavkom 28.c člena te uredbe poleg
obračuna okoljske dajatve ne predloži tudi polletnega pregleda prometa
fluoriranih toplogrednih plinov na obrazcu iz Priloge 5 te uredbe;
-
če v nasprotju z 28.d členom te uredbe kot oseba, ki pridobiva v drugi
državi članici EU ali uvaža iz tretje države fluorirane toplogredne pline
zaradi dajanja v promet ali lastne uporabe, ne prijavi carinskemu organu, kdaj
se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko
dajatev, začne, spremeni ali preneha.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Priloga
1: Določanje enot obremenitve za goriva in gorljive organske snovi
Priloga
2: Obračun okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega
dioksida (Obrazec: OBR-CO2)
Priloga
3: Seznam ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja zraka z emisijami CO2 iz 24.
člena te uredbe
Priloga
4: Obračun okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov
(Obrazec: OBR-F plini)
Priloga
5: Pregled prometa fluoriranih toplogrednih plinov za proizvodnjo opreme in
prvo namestitev nepremične opreme (Obrazec: POR-F plini)
Priloga
6: Prijava dejavnosti pridobiteljev in uvoznikov fluoriranih toplogrednih
plinov (Obrazec »Fluorirani toplogredni plini-prijava)
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje
zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
(določitev
zneska za enoto obremenitve)
Do sprejema sklepa iz tretjega odstavka 2.
člena te uredbe je znesek za enoto obremenitve zraka z emisijo CO2 3,00 SIT.
32. člen
(vračilo
vplačane okoljske dajatve upravljavcem obstoječih naprav)
(1) Če ministrstvo izda odločbo o
upravičenosti vračila vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz 25.
člena te uredbe upravljavcu obstoječe naprave, za katero je ministrstvo po
določbah Uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
(Uradni list RS, št. 68/96, 2/97, 5/97 – popr., 24/98, 65/98, 51/99, 42/00 in
124/00) za napravo izdalo dovoljenje za s takso neobremenjeno uporabo goriva za
obdobje vključno z letom 2004, se ne glede na določbe 25. člena te uredbe
določi največja letna količina emisije CO2 za leto 2005 na podlagi naslednjega
izračuna:
(največja letna količina emisije CO2) = (količina CO2 referenčnega
leta) x ((odstotek obremenitve) – 8% x 6)/100,
kjer je »odstotek
obremenitve« odstotek za izračun največje letne količine emisije CO2 za leto
2002 iz 25. člena te uredbe.
(2) Imetnik dovoljenja iz prejšnjega
odstavka lahko pravico do vračila vplačane okoljske dajatve uveljavlja še 10
mesecev po izteku koledarskega leta, na katero se nanaša to dovoljenje.
33. člen
(dovoljenje za
s takso neobremenjeno uporabo goriva)
(1) Imetnik dovoljenja za s takso
neobremenjeno uporabo goriva, ki ga je izdalo ministrstvo po določbah Uredbe o
taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS,
št. 91/02, 8/03 in 46/04) za obdobje vključno z letom 2004, lahko uveljavlja
vračilo vplačane okoljske dajatve po določbah te uredbe za gorivo, ki je
uvoženo ali prodano po 30. septembru 2004.
(2) Imetnik dovoljenja iz prejšnjega
odstavka lahko pravico do vračila vplačane okoljske dajatve uveljavlja še deset
mesecev po izteku koledarskega leta, na katero se nanaša to dovoljenje.
34. člen
(energetsko
intenzivno podjetje)
Če je imetnik dovoljenja iz prvega odstavka
32. člena te uredbe in prvega odstavka prejšnjega člena upravljavec naprave, ki
obratuje v okviru dejavnosti energetsko intenzivnega podjetja, kateremu je bilo
izdano dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po zakonu, ki ureja varstvo
okolja, lahko uveljavlja vračilo vplačane okoljske dajatve po določbah te
uredbe za gorivo, ki ga je kupil po 30. septembru 2004 do dneva
uveljavitve te uredbe.
35. člen
(pravica do
vračila že vplačane okoljske dajatve za nakup goriva od 1. januarja 2005)
(1) Pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik ima pravico do vračila okoljske dajatve zaradi zgorevanje
goriva za gorivo iz 4. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki ga je
kupil v obdobju od 1. januarja 2005 do dneva pridobitve dovoljenja za
oproščenega proizvajalca po določbah te uredbe, če ima pravnomočno dovoljenje
za izpuščanje toplogrednih plinov po zakonu, ki ureja varstvo okolja ter je energetsko
intenzivno podjetje.
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka se v
dovoljenju za oproščenega proizvajalca, izdanega na podlagi 15. člena te
uredbe, upošteva količina goriva, ki ga je kupil v obdobju iz prejšnjega
odstavka, če je skladno z določbami tretjega odstavka tega člena vložil
zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(3) Ne glede na določbe drugega
odstavka 26. člena te uredbe lahko oseba iz prvega odstavka tega člena vloži
zahtevek za vračilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva najkasneje v 60
dneh od dneva plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, pri čemer mora
vložiti ta zahtevek pri carinskem organu skladno z določbami tretjega in
četrtega odstavka 26. člena te uredbe.
36. člen
(prehodno
obdobje)
(1) Zavezanci oziroma plačniki vložijo
obračune za mesec april 2005 in plačajo takso v skladu z Uredbo o taksi za
obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 91/02,
8/03 in 46/04).
(2) Vračilo okoljske dajatve, ki je
bila zaračunana pred uveljavitvijo te uredbe, se izvrši v skladu z določbami
uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Vloge za pridobitev dovoljenja za
uporabo goriva, ki ni obremenjeno s takso CO2, ki so bile na ministrstvu
vložene po dosedanjih predpisih do dneva uveljavitve te uredbe se štejejo kot
vloge za vračilo vplačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz 21., 22. in 23. člena te uredbe.
37. člen
(začetek
izvajanja pogodbe o zmanjšanju onesnaževanja zraka)
Določbe 23. in 24. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. oktobra 2005.
38. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
(Uradni list RS, št. 91/02, 8/03 in 46/04).
39. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. maja 2005.«.
Uredba o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi
za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 58/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o
okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni
list RS, št. 87/05)
spreminja 35. člen uredbe tako, da se glasi:
»35. člen
(pravica do
vračila že vplačane okoljske dajatve za nakup goriva od 1. januarja 2005)
(1) Pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik ima pravico do vračila okoljske dajatve zaradi zgorevanje
goriva za gorivo iz 4. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki ga je
kupil v obdobju od 1. januarja 2005 do dneva pravnomočnosti dovoljenja za
oproščenega proizvajalca po določbah te uredbe, če ima pravnomočno dovoljenje
za izpuščanje toplogrednih plinov po zakonu, ki ureja varstvo okolja ter je
energetsko intenzivno podjetje.
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka se v
dovoljenju za oproščenega proizvajalca, izdanega na podlagi 15. člena te
uredbe, upošteva količina goriva, ki ga je kupil v obdobju iz prejšnjega
odstavka, če je skladno z določbami tretjega odstavka tega člena vložil
zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(3) Ne glede na določbe drugega
odstavka 26. člena te uredbe lahko oseba iz prvega odstavka tega člena vloži
zahtevek za vračilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva najkasneje do
konca leta 2005, pri čemer mora vložiti ta zahtevek pri carinskem organu skladno
z določbami tretjega in četrtega odstavka 26. člena te uredbe.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Vloge za vračilo že plačane okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva, ki so bile carinskemu organu vložene na
podlagi tretjega odstavka 35. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje
zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05 in 58/05) se
štejejo, da so vložene v skladu s to uredbo.
4. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni
list RS, št. 20/06)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»4. člen
Upravičenci do vračila okoljske dajatve iz nove
pete alinee 18. člena uredbe imajo pravico do vračila okoljske dajatve za
gorivo, ki so ga nabavili in zanj plačali okoljsko dajatev po 1. maju 2005.
5. člen
Vloge za vračilo že plačane okoljske
dajatve zaradi zgorevanja goriva, ki so bile carinskemu organu vložene na
podlagi 26. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo
ogljikovega dioksida (Uradni list RS št. 43/05, 58/05 in 87/05), se štejejo, da
so vložene v skladu s to uredbo.
6. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski
dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS,
št. 78/08)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih
toplogrednih plinov se začne obračunavati in plačevati za fluorirane
toplogredne pline, ki so pridobljeni v drugih državah članicah Evropske unije
ali uvoženi iz tretjih držav po 31. decembru 2008.
Pridobitelji in uvozniki fluoriranih
toplogrednih plinov morajo prvič prijaviti svojo dejavnost v skladu z 28.d
členom uredbe najpozneje do 31. januarja 2009, prvič pa morajo predložiti
obračun okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov za prvo
polletje leta 2009 v roku iz 28.c člena uredbe.
10. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 2.
člena uredbe je cena za enoto obremenitve pri obračunu okoljske dajatve zaradi
uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v obdobju 2009–2012 manjša od cene na
enoto obremenitve pri obračunu okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriv, in
sicer:
-
za leto 2009 desetkrat manjša,
-
za leto 2010 petkrat manjša,
-
za leto 2011 2,5-krat manjša,
-
za leto 2012 1,25-krat manjša in
-
za leto 2013 in za vsa nadaljnja leta enaka ceni na enoto obremenitve
pri obračunu okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriv.
11. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi
za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 39/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati 1. marca 2011.«.
Uredba o spremembi Uredbe o spremembi Uredbe o
okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni
list RS, št. 13/11) dodaja 2.a člen Uredbe o spremembi
Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
(Uradni list RS, št. 39/10):
»2.a člen
Spremenjena 6. točka prvega odstavka 11.
člena uredbe in nova priloga 2 se začneta uporabljati 1. oktobra 2011.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati 1. marca 2011.«.
Uredba o spremembi Uredbe o spremembi Uredbe o
okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni
list RS, št. 75/11)
spreminja 2.a člen Uredbe o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 39/10)
tako, da se glasi:
»2.a člen
Spremenjena 6. točka prvega odstavka 11.
člena uredbe in nova priloga 2 se začneta uporabljati 10. januarja 2012.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati 30. septembra 2011.«.
Uredba o spremembah Uredbe o okoljski dajatvi
za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 1/12)
spreminja 2.a člen Uredbe o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za
onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 39/10)
tako, da se glasi:
»2.a člen
Spremenjena 6. točka prvega odstavka 11.
člena uredbe in nova priloga 2 se začneta uporabljati 10. julija 2012.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati 9. januarja 2012.«.