Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
državnem lokacijskem načrtu za plinovod M1/1 Ceršak– Kidričevo obsega:
-
Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za plinovod M1/1 Ceršak – Kidričevo
(Uradni list RS, št. 27/07 z dne 26. 3. 2007),
-
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/3 od
mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje (Uradni
list RS, št. 98/08 z dne 14. 10. 2008),
-
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje
Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10 z dne 9. 7. 2010).
UREDBA
o državnem lokacijskem načrtu za
plinovod M1/1 Ceršak–Kidričevo
(se
delno preneha uporabljati)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega lokacijskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom
o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo
o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni
lokacijski načrt za plinovod M1/1 Ceršak–Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: državni
lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je
izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o., Celje, pod številko projekta
296/98-05, septembra 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ureditveno
območje, zasnovo projektnih rešitev plinovodne infrastrukture, zasnovo
projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje,
rešitve in ukrepe za varovanje okolja, zasnovo projektnih rešitev energetske,
vodovodne in druge komunalne infrastrukture, ohranjanje narave in kulturne dediščine
ter trajnostne rabe naravnih dobrin, rušitve, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka
so obrazložene in grafično prikazane v kartografskem delu državnega lokacijskega
načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje
in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje
prostora v občinah Šentilj, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše,
Kidričevo in Mestni občini Maribor.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega
lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so
načrtovani trajni objekti plinovoda, in parcele oziroma dele parcel, ki so
potrebni za izvedbo cevovoda, območja sanacije plazov in labilnih zemljišč,
območja vodnogospodarskih ureditev, območja prestavitve komunalne in energetske
infrastrukture ter omrežja zvez, pa tudi območja začasnih delovišč.
(2) Ureditveno območje obsega
naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah:
a) zemljišča, na katerih so
načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo
nemoteno rabo:
- k. o.
Ceršak, parcele številka: *21/1, *127, *134, 38, 44, 45, 46/1, 46/2, 46/4, 46/5,
46/6, 47, 48/2, 48/6, 489, 50/1, 53/1, 53/2, 54, 100/1, 100/3, 103/1, 104, 105,
106, 110/1, 137/1, 140, 147/2, 151, 152, 154/2, 155, 156, 157/1, 158/2, 159/1,
161/1, 162/2, 165/1, 168/1, 590/1, 591, 592, 596, 598, 600, 602, 614, 615,
616/1, 618/2, 619, 620, 628, 629, 633, 636, 637, 641, 642, 645/1, 645/2, 647,
649, 655, 656, 661/1, 661/2, 662, 667, 668, 673, 674, 679, 680, 685/1, 685/2,
685/3, 686/1, 686/2, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 696, 697/2, 698/1, 977/1,
977/2, 997, 1008, 1009, 1011, 1012, 1015/1, 1015/2, 1025/1, 1025/3, 1031/1,
1075, 1076, 1077, 1078, 1542/2, 1543/1, 1543/2, 1543/6, 1547/2, 1552/3, 1554;
- k. o.
Selnica ob Muri, parcele številka: *29, *108, *92, 209/2, 214/1, 215/1, 215/2,
215/3, 215/4, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 217/5, 218, 221, 222/2, 246/5, 246/6,
247/2, 247/3, 247/4, 248, 262/2, 263/1, 263/2, 263/3, 264, 265/2, 266, 267/1,
267/2, 295/3, 298/1, 576, 577, 578/1, 578/3, 578/4, 579/2, 580/1, 580/2, 580/3,
580/4, 581, 596/1, 596/2, 600/2, 600/3, 600/4, 600/6, 600/7, 601/1, 601/3, 608,
615/3, 640/2, 640/3, 640/4, 640/6, 643/1, 643/2, 643/4, 643/5, 643/6, 643/7,
644, 646/1, 646/2, 646/4, 692/4, 692/7, 692/8, 693/10, 693/7, 693/8, 694/1,
694/2, 694/3, 694/4, 694/5, 695/1, 695/2, 696, 698/1, 698/2, 698/3, 699/1, 705,
706/1, 706/2, 720/6, 730/2, 737/3, 739/2, 739/4, 741/3, 741/4, 741/5, 744/4,
751/1, 754/1, 754/2, 754/3, 754/4, 766/1, 1329, 1333, 1334, 1341/2, 1342/4,
1344/1, 1345/12, 1345/13, 1345/3, 1346, 1350/1, 1352/2, 1359, 1375, 1382;
- k. o.
Srebotje, parcele številka: 1, 2/2, 9/3, 9/4, 142/1, 142/2, 142/3, 143/1,
160/1, 160/2, 164/1, 164/6, 165/1, 165/2, 165/3, 169, 170/1, 170/2, 170/4,
194/4, 195, 197/1, 214, 216, 218, 219/2, 219/3, 219/4, 219/5, 219/6, 220,
283/1, 283/2, 287;
- k. o.
Zgornji Jakobski Dol, parcele številka: *66, 50, 82/9, 89/1, 89/10, 89/11,
89/12, 89/2, 89/3, 89/7, 89/8, 106/2, 113/4, 113/6, 125/1, 125/2, 129/1, 129/2,
129/7, 130, 133/2, 297/1, 314, 315, 320/1, 320/2, 321/2, 322/1, 338/1, 429/1,
429/2, 429/3, 430, 431, 432, 443/1, 444, 445, 461/3, 461/5, 491/5, 510, 515/1,
515/2, 515/3, 515/4, 518/1, 518/2, 519/1, 519/2, 549/1, 555/2, 555/4, 556/1,
556/2, 608/1, 608/4, 609, 615/1, 615/2, 616/2, 618/3, 624, 626/1, 628, 632/5,
635, 639/3, 1030/1, 1030/2, 1030/3, 1031, 1032, 1033/2, 1036/2, 1037, 1041;
- k. o.
Vukovski Dol, parcele številka: 69/2, 69/4, 80, 81/2, 82/1, 82/2, 84, 85/1, 86,
88, 89, 92, 93, 94/1, 94/3, 100/1, 100/2, 356/1, 365/2, 366/2, 385, 386, 402,
403, 404, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 414, 420, 421, 422, 423, 424, 425/1,
433, 437, 438, 439, 440, 442, 443, 445, 447, 448, 449, 451, 452, 453, 455, 458,
459, 460, 461, 462;
- k. o.
Vukovski Vrh, parcele številka: 129, 133, 142, 176/2, 179/1, 331/2, 356, 357,
358, 359, 360, 361, 362, 363/1, 363/2, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370/1,
370/2, 371, 374, 379, 380, 381, 382, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392;
- k. o.
Vukovje, parcele številka: 9/1, 25/1, 25/7, 386/3, 389/2, 1287;
- k. o.
Vosek, parcele številka: 133, 135/1, 135/2, 135/3, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4,
141/6, 141/7, 142/1, 142/2, 144/1, 145/2, 145/4, 146/1, 146/2, 146/3, 146/4,
148/2, 148/4, 157/1, 157/2, 160/1, 160/2, 160/9, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4,
161/7, 161/8, 171/3, 171/7, 177/1, 177/2, 181/1, 182, 183/1, 183/2, 183/4,
226/1, 256/1, 256/2, 259/1, 259/10, 259/11, 259/15, 259/16, 259/2, 259/22, 259/23,
259/3, 259/4, 259/5, 259/6, 367/4, 367/5, 369/1, 369/2, 369/3, 371/1, 373,
379/1, 379/13, 379/23, 379/6, 381, 400, 401;
- k.o. Dragučova,
parcele številka: 188/1, 188/2, 192, 193/1, 194, 196, 197/1, 197/2, 198, 199,
249, 250/1, 250/2, 260, 266/1, 268, 269/1, 269/2, 383/1, 384/2, 384/3, 394,
395/1, 416/1, 416/2, 416/3, 416/4, 432/4, 433/1, 433/2, 440, 441/2, 444, 446/1,
446/2, 446/5, 448, 449, 450/1, 452, 453, 454, 455, 456/1, 457/1, 457/4, 699/9,
701/1, 705/5, 706/1, 707, 714/1, 762/3, 762/4;
- k. o.
Pernica, parcele številka: 256, 257/1, 257/2, 429;
- k. o.
Vodole, parcele številka: 275, 277, 279, 280, 281, 282, 286, 287/2, 287/4,
287/6, 287/12, 287/13, 313, 315/1, 315/2, 315/3, 317/1, 348/1, 348/2, 348/3,
349, 355;
- k. o.
Hrenca, parcele številka: 1/1, 1/2, 1/3, 5, 6, 7, 8, 11/1, 11/2, 17, 25, 38/10,
38/9, 39, 40/2, 40/3, 41, 42, 43, 46/3, 58, 62, 64, 65, 68/1, 68/2, 69/1, 69/5,
197/1, 197/2, 197/3, 198;
- k.o.
Malečnik, parcele številka: 62/1, 62/2, 63/11, 63/2, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4,
64/5, 72/1, 74/1, 74/2, 74/3, 75/1, 75/2, 76/1, 76/2, 76/3, 76/5, 77/1, 77/2,
77/3, 77/4, 77/6, 77/7, 78/1, 78/2, 97/13, 97/14, 97/15, 97/4, 97/9, 105/1,
105/3, 105/6, 105/7, 130/1, 130/2, 134/1, 134/2, 139/1, 139/3, 141/1, 141/3,
142/1, 142/2, 151/2, 151/3, 152/1, 153/10, 153/6, 154/1, 154/2, 209/2, 209/3,
212/1, 212/8, 217/1, 217/10, 217/3, 217/4, 217/5, 217/7, 218/1;
- k. o.
Zrkovci, parcele številka: 253/3, 254/1, 254/3, 255/1, 256, 257/1, 257/3,
263/1, 265/1, 265/2, 266/2, 266/5, 266/6, 267/3, 268/5, 269/7, 306/1, 306/2,
721/2, 722/2, 723/2, 724/2, 725/2, 726/2, 727/2, 728/2, 729/2, 730/2, 731/2,
732/2, 733/2, 734/2, 735/2, 736/2, 737/2, 738/2, 739/2, 740/2, 741, 742, 743,
756, 766, 767/1, 768/1, 769/1, 770, 772/4, 772/5, 775/2, 810, 811, 841, 842/1,
842/2, 843, 844/1, 845, 847/1, 847/2, 847/4, 848/1, 848/2, 848/5, 848/6, 848/7,
884/2, 886/3, 887/1, 887/2, 888/3, 904/1, 904/3, 924, 927;
- k. o.
Dogoše, parcele številka: 1323/1, 193/2, 194/2, 195/2, 196/2, 199/2, 200/2,
201/2, 202/2, 203/2, 204/2, 205/2, 206/2, 207/2, 220/2, 221/3, 221/4, 222/2,
223/2, 224/2, 225/2, 226/2, 246, 247, 248, 487/1, 488/1, 489/4, 489/6, 490/1,
490/2, 491/1, 498/3, 499/1, 503/1, 503/2, 504/1, 507/1, 510/3, 510/8, 513/1,
515, 516/1, 516/2, 517, 518, 520/1, 526, 527/1, 528/10, 532, 535/1, 535/2, 536,
537/1, 539/1, 549/1, 550/1, 552/1, 552/2, 555/3, 555/4, 1326, 1330, 1331/2,
1332/1, 1332/2, 1332/5, 1332/6, 1334, 1336, 1337/1, 1337/2, 1338/1, 1339/2,
1340, 1341, 1342/2, 1342/5, 1344, 1345/1, 1345/2, 1607, 1608, 1609/1, 1610/1,
1612/1, 1612/2, 1613/1, 1613/2, 1614, 1616, 1617, 1620, 1621, 1624, 1625, 1628,
1631, 1632/1, 1692/1, 1693/1, 1694/1, 1695/1, 1696/1, 1697/1, 1702/1, 1702/2,
1703, 1704, 1705, 1706, 1707, 1708, 1742, 1743, 1744, 1745, 1746, 1968/2,
1970/3, 1984/1, 1986/2, 1988/1, 2192, 2456/1, 2456/8, 2459/1, 2460, 2468, 2489,
2495, 2498;
- k. o.
Miklavž na Dravskem polju, parcele številka: 1688, 1689, 1690, 1697, 1925,
1927, 1932, 1933, 1934, 1935, 1939, 1944, 1948, 1952, 1956, 1957, 1961, 1963,
1964, 1966/3, 1967, 1968, 1969, 2043/1, 2063, 2064, 2069, 2070, 2082, 2083,
2084, 2086, 2087, 2099, 2107, 2108, 2109, 2110, 2115, 2117, 2610/1, 2610/2,
2611, 2612, 2613, 2614, 2615, 2616, 2623, 2625/3, 2630/2, 2677, 2685, 2688,
2689, 2691, 2693, 2695, 2696, 2697, 2698, 2699, 2700, 2701, 2702, 2703, 2707,
2708, 2710, 2714/1, 2900, 2903;
- k. o.
Skoke, parcele številka: 127, 129, 130, 131, 132/11, 132/2, 132/3, 132/4,
132/5, 132/6, 132/8, 132/9, 135, 136/1, 136/2, 139, 265, 266/1, 266/2, 279,
280, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 311/2, 311/4, 312, 313, 314, 315, 316, 317,
318, 320, 321/1, 321/2, 324, 325/1, 325/2, 463, 484, 485/2, 485/4, 487/1,
487/4, 488/1, 490/2, 490/4, 491, 496/1, 496/2, 497, 500/1, 500/2, 500/3, 501/1,
501/2, 508, 509, 513, 514, 518, 519, 524, 525, 530, 531/1, 531/2, 534/3, 535/1,
535/6, 536/3, 537, 599/28, 599/30, 599/31, 599/32, 599/33, 599/66, 600/172,
600/173, 600/176, 600/177, 600/180, 600/181, 600/182, 600/183, 600/184, 600/186,
603/1, 603/70, 609, 613/1, 613/11, 613/12, 615, 1172/2, 1173, 1174, 1175/1,
1175/3, 1176, 1177, 1180/2, 1185, 1186/2;
- k. o.
Marjeta na Dravskem polju, parcele številka: 660/1, 660/2, 661/1, 661/2, 664/1,
664/2, 665/1, 665/2, 668, 669, 672, 673, 690/1, 690/2, 691, 696, 697/2, 796/1,
796/2, 836, 837, 838, 839, 841, 842, 845/1, 845/2, 846, 848, 849, 850, 851,
854, 855, 859, 860/1, 860/2, 863, 864, 867/1, 867/2, 868/1, 868/2, 871/1,
871/2, 872/1, 872/2, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 918, 919, 920, 921, 924, 925/1,
925/2, 928, 929, 930, 931, 932, 933, 934, 935, 936, 937, 938, 939/1, 939/2,
940/1, 940/2, 941/1, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034,
1035, 1036/1, 1036/2, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071/1, 1071/2, 1072, 1073,
1074, 1075, 1076, 1077, 1078, 1079/1, 1079/2, 1080, 1081, 1082/1, 1082/2,
1083/1, 1119, 1120, 1121, 1122, 1123/1, 1123/2, 1124/1, 1124/2, 1187, 1191/1,
1192, 1193, 1194/1, 1194/2, 1195, 1196/1, 1196/2, 1197, 1198, 1199, 1200,
1201/1, 1201/2, 1202, 1203, 1258, 1259, 1266, 1267/2, 1282/2, 1282/3, 1287/3,
1287/4, 1291/3, 1291/4, 1293, 1297/5, 1297/9, 1299, 1300/1, 1301/2, 1302/1,
1302/2, 1303/1, 1303/2, 1305, 1307, 1308/1, 1308/2, 1407, 1408, 1409, 1410,
1413, 1414/1, 1414/4, 1422;
- k. o.
Prepolje, parcele številka: 1015, 1016/3, 1017/2, 1018/1, 1022, 1023, 1024,
1025/1, 1025/2, 1028, 1029, 1032, 1033, 1036/1, 1036/2, 1037, 1040/2, 1041/1,
1044/1, 1045/1, 1048/3, 1049/3, 1053/3, 1054/1, 1054/11, 1057/1, 1057/2,
1057/8, 1058/4, 1058/6, 1883, 1890/1, 1897;
- k. o.
Podova, parcele številka: 1126, 1134/3, 1134/6;
- k. o.
Gorica, parcele številka: 64/12, 64/25, 64/26, 64/11, 840/1, 840/2, 905, 906,
907, 921;
- k. o.
Starošince, parcele številka: 404, 405, 406/1, 406/2, 407, 574, 575, 576, 577,
578, 579, 580, 581/1, 581/2, 582/1, 582/2, 583/1, 583/2, 584, 644, 649, 650,
653, 654, 657, 658/1, 658/2, 661/1, 765/1, 768/2, 773/1, 823, 824, 833, 838,
839, 840, 841, 846, 850, 851, 852, 853, 854, 855, 856, 857, 874, 948;
- k. o.
Cirkovce, parcele številka: 500, 506, 560, 698, 704/3, 705;
- k. o.
Dragonja vas, parcele številka: 14, 18, 19/3, 20/3, 21, 24, 25/1, 26/2, 31, 32,
37, 520;
b) zemljišča, na katerih so
predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le med gradnjo oziroma
izvajanjem del:
- k. o.
Ceršak, parcele številka: 152, 155, 156, 159/1, 160/1, 161/1, 161/2, 162/1,
162/2, 165/1, 165/2, 166/1, 166/2, 168/3, 169/1, 169/2, 170/1, 170/2, 171/1,
172, 173/1, 173/2, 400/2, 401/1, 402/2, 1543/9;
- k. o.
Vukovski Vrh, parcele številka: 379, 380, 381, 382;
- k. o.
Vodole, parcele številka: 187/5, 275, 277, 348/3;
- k. o.
Malečnik, parcele številka: 62/2, 217/3, 217/7;
- k. o.
Zrkovci, parcele številka: 263/1, 266/2;
- k. o.
Miklavž na Dravskem polju, parcele številka: 2064, 2607, 2608, 2609/1, 2610/1,
2610/2, 2611, 2612, 2613, 2614, 2615, 2616, 2617, 2618, 2619, 2620, 2621, 2623,
2624, 2625/1, 2625/2, 2625/3, 2630/2, 2685, 2686, 2696, 2697, 2698, 2699, 2700,
2701, 2702, 2703, 2707, 2708, 2709, 2710, 2714/1, 2715, 2716, 2717, 2721, 2900,
2901, 2903;
- k. o.
Dragonja vas, parcele številka: 2/1, 3, 6, 9, 12, 13/2, 15, 19/4, 520, 522.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena
obsega:
-
območje plinovoda M1/1 Ceršak–Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: plinovod
M1/1) premera 500 mm in tlaka 70 bar, z delovnim pasom od mejne merilne
regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MMRP) Ceršak (0 + 00 km) do kompresorske postaje (v nadaljnjem besedilu: KP) Kidričevo (38 + 763 km),
-
območje dela prestavljenega plinovoda M1 Ceršak–Kidričevo (v nadaljnjem
besedilu: plinovod M1) na odseku 18 + 500 km do 21 + 500 km,
-
območje izključne rabe z vsemi objekti in ureditvami (blokventili,
stalna merilna mesta),
-
območja prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
-
območja okoljevarstvenih ukrepov in območja sanacij labilnih zemljišč,
-
območja ureditve obstoječih vodotokov in regulacij vodotokov ter
-
območja deponij nenosilnega materiala.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PLINOVODNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(potek trase plinovoda)
(1) Trasa načrtovanega plinovoda M1/1
poteka vzporedno s traso obstoječega plinovoda M1, od MMRP Ceršak do KP
Kidričevo. Dolžina plinovoda je 38 763 km.
(2) Plinovod M1/1 se na večjem delu
trase položi praviloma v oddaljenosti 8 m od obstoječega plinovoda M1. Medsebojna razdalja se na nekaterih odsekih trase poveča na do 70 m, zaradi večje težavnostne stopnje gradnje pa tudi zmanjša na do 3 m.
(3) Trasa plinovoda M1/1 poteka po
občinah Šentilj, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo in
Mestni občini Maribor:
Trasa plinovoda se začne v
MMRP Ceršak s priključkom na obstoječo instalacijo in po izstopu s
platoja postaje poteka proti jugu mimo naselja Ceršak proti Selnici ob Muri.
Zaradi vzporednosti s cesto in vodovodom se na delu trase odmik od obstoječega
plinovoda lokalno poveča. Na tem delu plinovod prečka regionalno cesto II. reda
R438 Šentilj–Trate–Gornja Radgona. V nadaljevanju poteka ob kolovozu do začetka
grebena, ki se vzpenja proti kraju Srebotje, se nato dvigne po sredini grebena
ob poti in zavije levo proti vrhu grebena. Pod vrhom trasa prečka cesto
Srebotje–Sladki Vrh in se spusti v dolino Zgornjega Jakobskega Dola. Nato
poteka ob Jakobskem potoku in cesti ter ju nekajkrat prečka. Zaradi vzporednega
poteka plinovoda z Jakobskim potokom bo ta na nekaj mestih lokalno reguliran in
zaradi potoka je odmik trase od obstoječega plinovoda ponekod nekoliko večji.
Približno 800 m pred naseljem Zgornje Hlapje načrtovani plinovod zavije proti
zahodu, prečka greben in se spusti v dolino Vukovskega Dola. Tu zavije proti
jugu in poteka vzporedno z daljnovodom, zaradi česar se odmik od obstoječega plinovoda
na delu trase nekoliko poveča. Pred jezerom Pernica prečka cesto Maribor–Jakob
ter poteka severno in nato zahodno ob jezeru. Na zamočvirjenem območju ob
jezeru je odmik med plinovodoma zaradi lažjega in varnejšega dela 70 m. Ob jezeru plinovod zavije proti jugozahodu čez hrib in kraj Vosek, v dolini prečka glavno cesto
I. reda G3 Pesnica–Lenart, vodni kanal in predvideno AC Maribor–Lenart, nato pa
poteka čez Pesniško polje in kanal Črmec, kjer zavije proti jugozahodu proti
Vodolam. Na odseku od Vodol do reke Drave je zaradi plazovitega terena
načrtovana prestavitev obstoječega plinovoda v dolžini približno 3 km. Oba plinovoda potekata do ceste Dragučova–Vodole, jo prečkata, nato pa vzporedno ob njej in v
križišču zavijeta proti jugu ob cesti, ki pelje do bližnjih hiš in naprej proti
Malečniku proti cerkvi na Gorci. V križišču lokalnih cest (odcep do cerkve) se
usmerita proti jugozahodu vzporedno s potjo in na vrhu grebena na jug proti
vasi Malečnik. Po spustu z Gorce v to vas plinovoda prečkata regionalno cesto
III. reda R709 Maribor (Pobrežje)–Malečnik–Pernica ter v nadaljevanju potekata
med cesto in reko Dravo, ki jo prečkata nasproti cerkve v Malečniku. Po
prečkanju se prestavljeni obstoječi plinovod naveže na staro traso, predvideni
plinovod pa poteka ob njem, vzporedno s kanalom HE Zlatoličje mimo Zrkovcev in
Dogoš, in sicer pretežno med kanalom in obstoječim plinovodom. Na najožjem delu
v Dogošah je načrtovana rušitev treh hiš. V Dogošah prečka regionalno cesto
III. reda R710 Maribor–Vurberk–Ptuj. Pred Miklavžem predvideni plinovod zavije
proti naselju in ga obide tik ob kanalu, nato pa prečka glavno cesto G1 Maribor
(Koroški most)–Tezno–Hajdina (Ptuj). Prečkanje kanala HE Zlatoličje se izvede
po mostni konstrukciji. Potem se plinovod usmeri proti Dravskemu Dvoru. Na tem
odseku poteka trasa čez polja in travnike, vzhodno od Dobrovcev, mimo Dravskega
dvora in čez lokalno cesto LC 386-010 Dravski dvor–Marjeta na Dravskem polju
ter skozi gozd čez Marješko hosto proti Brunšviku. Tu prečka lokalno cesto LC
386-050 Rače–Marjeta na Dravskem polju, lokalno cesto LC 386-040 Marjeta na
Dravskem polju–Brunšvik in v Brunšviku še regionalno cesto III. reda R711
Fram–Rače–Kungota. Nato poteka vzhodno od Starošinec proti Mihovcem oziroma
Pleterju, prečka glavno cesto I. reda G2 Slovenska Bistrica–Hajdina–Ptuj in se
nato priključi na KP Kidričevo.
6. člen
(poseg na platoju MMRP Ceršak)
(1) Na platoju MMRP Ceršak se zgradi
in predela naslednja plinovodna instalacija:
- prestavitev
rezervoarja kondenzata,
- zgraditev
filterseparatorja za čiščenje plina,
- zgraditev
nadstrešnice za merilne regulacijske proge z opremo za:
- redukcijo tlaka
zemeljskega plina s 70 bar na 50 bar in meritev zaradi oskrbe plinovoda M1 iz
plinovoda M1/1,
- redukcijo tlaka
zemeljskega plina s 70 bar na 50 bar in meritev količine plina zaradi oskrbe
plinovoda M1/1,
- potrebne povezave med
plinovodoma in povezave na rezervoar kondenzata,
- zgraditev
oddajne čistilne postaje na plinovodu M1/1,
- zgraditev
samega plinovoda M1/1 na platoju MMRP Ceršak,
- zgraditev
oskrbovalnih in vzdrževalnih dostopnih poti po platoju,
- zgraditev
dostopnih pešpoti do posameznih delov opreme.
(2) Za gradbene potrebe se ograjeni
plato na zgornjem vzhodnem delu poveča v dolžini 31 m za širino 4 m in na spodnjem vzhodnem delu v dolžini 50 m za širino 35 m na vzhodno stran obstoječe parcele. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.
(3) Zagotovi se potreben vir napajanja
z električno energijo, katodno zaščito in sistem vodenja postaje.
7. člen
(poseg na platoju KP Kidričevo)
(1) Na platoju KP Kidričevo se zgradi
in predela navezava plinovoda M1/1 na KP Kidričevo.
(2) Za gradbene potrebe se ograjeni
plato poveča v dolžini 37 m za 8 m na zahodno stran obstoječe parcele. Dopustni
odklon je +/–10 odstotkov.
8. člen
(zaporne postaje in odcepna mesta na plinovodu)
(1) Na plinovodu M1/1 na odseku od
MMRP Ceršak do KP Kidričevo sta dve zaporni postaji blokventilov z oznakami
BS1/1 v 12 + 112 km in BS3/1 v 28 + 335 km.
(2) Zaradi prestavitve dela plinovoda
M1 in odstranitve zaporne postaje BS1 na tem delu se zgradi nova zaporna
postaja BS1 na M1 ob zaporni postaji BS1/1 12 + 112 km na plinovodu.
(3) Zaporni postaji BS1/1 na plinovodu
M1/1 in BS1 na plinovodu M1 sta na skupnem ograjenem platoju dimenzij
14 x 18 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov. Do platoja se zgradi
makadamska dostopna pot.
(4) Zaporna postaja BS3/1 je na
plinovodu M1/1 ob obstoječi zaporni postaji BS3 na ograjenem platoju dimenzij
11 x 15 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.
(5) Razširi se obstoječi plato zaporne
postaje BS2 na plinovodu M1 v 21 + 570 km. Plato se razširi za 4 m proti vzhodu in 2 m proti jugu. Razširjeni plato ima dimenzije 17 x 15 m.
Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.
(6) Na prestavljenem delu plinovoda M1
v 20 + 883 km je odcepno mesto za Maribor na platoju velikosti 6 x 6 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.
9. člen
(tehnične lastnosti plinovoda)
Plinovod se zgradi iz jeklenih cevi premera
500 mm in z različno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih
faktorjev glede na varnostni razred plinovoda:
- osnovna
izvedba plinovoda, načrtovani faktor f0 = 0,6;
- izvedba
plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje, načrtovani faktor f0 = 0,5;
- izvedba
plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje, načrtovani faktor f0 = 0,4.
10. člen
(stalna merilna mesta in označevanje)
(1) Za kontrolo in vzdrževanje katodne
zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta na:
- zaščitene
cevi na križanju s prometnicami,
- križanju
z drugimi kovinskimi napeljavami,
- izolacijske
stopnice v tleh,
- priključna
mesta postaje za katodno zaščito,
- prehode
čez reke,
- napeljave
z galvanskimi anodami.
(2) Vsa merilna mesta na obstoječem
plinovodu se uredijo tudi kot merilna mesta za plinovod M1/1. Pri novih prečkanjih
se vgradijo nova merilna mesta.
(3) Lega cevovodov in vseh drugih
njihovih elementov v zemlji mora biti označena posebej, da je mogoč nadzor nad
plinovodom. Oznake se postavijo na vseh prehodih cest, vodotokov, železnic in
na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se
oznake postavijo na oddušne cevi. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne
trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovoda.
11. člen
(delovni pas)
(1) Delovni pas, potreben za gradnjo,
sega 8 m na eno stran plinovoda (za deponiranje izkopanega materiala) in 12 m na drugo stran (za prehod mehanizacije, varjenje in polaganje plinovoda v jarek).
(2) Na območju objektov, prečkanja
vodotokov, labilnih zemljišč in drugih ovir na trasi je širina delovnega pasu
zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar mora
izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in montaži plinovoda.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN
ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
12. člen
(urejanje in oblikovanje objektov)
(1) Plato razširjene MMPR Ceršak se
ogradi z aluminijasto mrežo na aluminijastih stebričkih s tremi vrstami bodeče
žice na vrhu. Skupna višina ograje je 2,20 m. Notranjost platoja se delno tlakuje z betonskimi tlakovci, delno posuje s prodcem granulacije 8–16 mm. Prometne
poti se asfaltirajo. Padavinska voda s strešin se spelje neposredno v ponikovalnice,
padavinska odpadna voda s parkirišč in manipulativnih površin pa se pred
ponikanjem očisti v ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih peskolovih in
lovilcih olj.
(2) Nadstrešnica nad merilnimi
regulacijskimi progami je v jekleni izvedbi s kritino in fasadami iz trapezne
pločevine. Fasadne stene so z notranje strani obložene s perforirano oblogo za
dušenje hrupa. Nadstrešnica je velikosti 22 x 38 m z višino slemena 6 m.
(3) Zaporni postaji BS1/1 na plinovodu
M1/1 in BS1 na plinovodu M1 se zgradita na skupnem platoju. Ta se obda z mrežno
ograjo višine 2,2 m. Notranjost platoja se delno tlakuje in delno posuje s
peskom. Do platoja se izvede makadamska dostopna pot.
(4) Zaporna postaja BS2/1 je na
plinovodu M1/1, ob zaporni postaji BS3 na plinovodu M1. Plato se tlakuje in
obda z mrežno ograjo višine 2,2 m.
(5) Nadzemni deli plinovoda morajo
biti dimenzionirani skladno s pretočno zmogljivostjo in tlačnimi razmerami.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE
INFRASTRUKTURE
13. člen
(ceste)
(1) Plinovod M1/1 prečka dve
načrtovani avtocesti:
- v
16 + 261 km avtocesto Maribor–Lenart in
- v
32 + 744 km avtocesto Slivnica–Draženci.
(2) Plinovod se vkoplje v ustrezno
globino in primerno zaščiti glede na geomehanske razmere na območju prečkanja.
Če bo avtocesta zgrajena prej kakor plinovod, bo prečkanje izvedeno s
podvrtavanjem.
(3) Vsako prečkanje državnih cest je
treba izvesti s podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča. Prečni prekop na
tangiranem odseku državne ceste se praviloma ne dovoljuje. Če podbijanje
oziroma podvrtavanje cestnega telesa ni izvedljivo, si mora investitor v skladu
z zakonom, ki ureja področje javnih cest, pridobiti dovoljenje Direkcije
Republike Slovenije za ceste.
(4) Minimalna globina plinovoda je 1,35 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave morajo biti nameščeni zunaj cestnega
vozišča. Križanje se mora izvesti po veljavnih tehničnih predpisih, ki urejajo
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Plinovod se položi v cestno
telo z uporabo posebnih zaščitnih cevi ali dodatne zaščitne obloge. Gradbena
jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Na delu
trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem oziroma
podbijanjem, je investitor dolžan sanirati gradbeni poseg tako, da se prepreči
kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje).
(5) Lokalne in nekategorizirane ceste
se prekopljejo, plinovod se položi v cestno telo z uporabo zaščitne obloge
(polietilenska in steklocementna obloga s peščenim obsipom oziroma ojačana
polietilenska obloga s peščenim obsipom). Višina nadkritja nad plinovodno cevjo
mora biti najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki
obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.
(6) Investitor oziroma izvajalec je
odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del pri gradnji.
(7) Zaradi preglednosti na cesti mora
biti ves material oddaljen od ceste vsaj 3 m ali po potrebi tudi več.
14. člen
(elektrika)
(1) Trasa plinovoda na več mestih
prečka visokonapetostne (v nadaljnjem besedilu: VN) in nizkonapetostne (v
nadaljnjem besedilu: NN) elektrovode, zato se izvede:
- prestavitev
zračnega električnega daljnovoda v dolžini približno 100 m v 0 + 000 km,
- prestavitev
dvojnega (A) droga zračnega NN-voda 429/230 V v 20 + 850 km.
(2) Pri križanju plinovoda z
energetskimi kabli je najmanjši vodoravni razmak pri vzporednem polaganju
plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila najmanj 1,5 m, navpični svetli razmak med njima pa najmanj 0,5 m. Če minimalnih razmakov pri vzporednem
polaganju ni mogoče doseči, je treba elektroenergetski kabel zaščititi s
polaganjem v kabelsko kanalizacijo, če pa jih ni mogoče doseči pri križanju
plinovodne cevi s kablom, je treba tega mehansko zaščititi s cevjo, ki mora
segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za plinovodno cev,
globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, je treba na predpisani
način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom. Oddaljenost od
roba izkopanega jarka (za plinovodno cev) do oporišč mora biti zunaj naselja
večja od 5 m, v naseljenem kraju pa večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča; za preveritev statike takega oporišča mora investitor
pridobiti ustrezen elaborat. Pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike
ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja
oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi
ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega
voda se ne sme zmanjšati predpisana varnostna višina, ki mora biti za visoko
napetost večja od 7 m, za nizko napetost pa večja od 6 m.
(3) Pred izkopom kanala za plinovod je
treba podzemne energetske vode zakoličiti in za ugotovitev njihove točne lege
izdelati sondažni izkop. Pred položitvijo plinovoda je treba te energetske vode
ustrezno zaščititi s PVC-cevmi. Odkop strokovno nadzira upravljavec
električnega omrežja.
(4) Izkop v bližini stojnih mest
nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova
statična stabilnost, ni dovoljen. Plinovod mora potekati najmanj 4 m od stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov.
(5) Pri delih v bližini električnih
vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise.
Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da se
tokovodnikom ne približajo na razdaljo, manjšo od 3 m.
(6) Med izvajanjem del na mestih
križanja in približevanja elektroenergetskim vodom mora investitor zagotoviti
nadzor upravljavca elektroenergetskega omrežja.
15. člen
(omrežja zvez)
(1) Zaradi gradnje plinovoda se
prestavi telekomunikacijski vod v 1 + 000 km (telefonski in optični kabel). Dolžina prestavitve je ca. 300 m.
(2) Križanja plinovoda s podzemnim
telefonskim omrežjem je treba izvesti tako, da poteka plinovod pod telefonskim
kablom v razdalji najmanj 0,50 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom kanala
zakoličijo, ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s
PVC-cevmi. V sklopu priprav za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba
izdelati projektno dokumentacijo za zaščito in prestavitev telekomunikacijskega
omrežja. Pri izvajanju del na mestih križanja s telekomunikacijskim omrežjem
mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca tega omrežja.
(3) Med gradnjo plinovoda se položi
optični kabel za prenos podatkov v zvezi z obratovanjem plinovoda.
16. člen
(vodovod)
(1) Zaradi gradnje plinovoda se na
odsekih z večkratnim prečkanjem in tangiranjem vodovoda prestavijo naslednji
vodovodi:
- 1
+ 000 km – vodovod PE 160 – dolžina prestavitve ca. 520 m,
- 18
+ 600 km – vodovod PE 90 – dolžina prestavitve ca. 400 m,
- 19
+ 500 km – vodovod PE 90 – dolžina prestavitve ca. 400 m,
- 20
+ 200 km – vodovod PE 90 – dolžina prestavitve ca. 200 m.
(2) Horizontalno križanje plinovoda in
vodovoda mora biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče
izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka
križanje zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom.
(3) Pri križanju, pri katerem ni na
razpolago višinskih podatkov o vodovodu, je treba tega sondirati. Medsebojno
višinsko uskladitev je potrebno opraviti v izvedbeni fazi.
(4) Pri izvajanju del na mestih
križanja z vodovodom mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca vodovodnega
omrežja.
17. člen
(kanalizacija)
Horizontalna križanja plinovoda in
kanalizacije so praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče
izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje
zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Če je kanalizacija nad plinovodom, mora biti plinotesna in v bližini morajo
biti jaški z odprtinami.
18. člen
(plinovod)
Pri križanju dveh plinovodov mora svetla
mera med njima znašati vsaj 0,50 m. Pri izvedbi križanja je treba upoštevati
pogoje distributerja plina. Med gradnjo ni dovoljen transport mehanizacije nad
obstoječim plinovodom. Če je ta transport potreben, je treba plinovodno cev
zaščititi proti poškodbam (npr. s polaganjem jeklenih plošč). Nad plinovodno
cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, in to
na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE
IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
19. člen
(tla)
(1) Posegi v tla morajo biti izvedeni
tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji morajo biti
uporabljeni le materiali, o katerih neškodljivosti za okolje obstaja dokazilo.
Treba je omejiti gibanje strojev na območje delovnega pasu in zavarovati tla
(talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi pri sami gradnji in po njej.
(2) Med gradnjo je treba gradbišče
organizirati tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi.
Ob nezgodi je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter
drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
20. člen
(kmetijska zemljišča)
(1) Prst je treba odstraniti in
premestiti drugam tako, da ni onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z
manj kakovostnim materialom. Prst se odloži tako, da bo ohranjena njena
rodovitnost in količina. Pri tem je treba ločiti zgornji humusni sloj od
spodnjih.
(2) Na območju, kjer plinovod preseka
zgrajene melioracijske, namakalne in osuševalne komplekse, je treba izvesti
delno rekonstrukcijo oziroma prilagoditi sisteme tako, da je zagotovljeno
njihovo nadaljnje delovanje. Na melioriranih površinah mora biti plinovod
vkopan najmanj 2 m pod površino terena.
(3) Plazovi se sanirajo tako, da so
posegi na kmetijska zemljišča čim manjši, sanirane površine rekonstruirane in prilagojene
za normalno kmetijsko delovanje, proizvodna zmogljivost kmetijskih zemljišč pa
se ne poslabša.
(4) Na območju sadovnjakov se izvede
trajna krčitev sadnega drevja v širini 5 m levo in desno od osi plinovoda. V tem delu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine
segajo več kakor 1 m globoko, in obdelovati zemljišče globlje od 0,5 m. Pri prečkanju intenzivnih nasadov je treba uporabiti takšno gradnjo plinovoda, ki omogoča
obnovo nasada tudi nad plinovodno traso.
(5) Predvidene travne površine se
zasadijo s travnim drobirjem, ki mora biti pridobljen na bližnjih travnikih.
21. člen
(gozdna zemljišča)
(1) Posegi v gozd morajo biti izvedeni
tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Krčitev
drevja se izvede v delovnem pasu širine 18 m, trajno izkrčena površina pa mora ostati v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Posegi v gozd zunaj območja
gradnje plinovoda niso dovoljeni. Treba je preprečiti vsako nepotrebno zasipavanje
in odstranjevanje podrasti.
(2) Pri poseku gozda je treba
ohranjati nižjo grmovno zarast, višje rastlinstvo pa naj se tam, kje je to
mogoče, samo zniža. Rob presek mora biti valovit in višinsko razčlenjen. Po
zgraditvi plinovoda je treba zasaditi nove gozdne robove iz avtohtonih grmovnic
in nižjih drevesnih vrst. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega
dovoljenja mora vsebovati tudi zasaditveni načrt, ki vključuje ureditev
vzdolžnega in prečnega profila gozdnih presek.
(3) Drevesa se morajo posekati in
odstraniti tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici. Med gradnjo je
treba zagotoviti obvozne poti za dostop v gozd. Za vse dovozne poti do gozda
velja, da je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Vse
posege v gozd in gozdni prostor je treba izvajati v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije. Za
posamezne posege je lahko izvajalec izbran na podlagi razpisa. Lastnikom gozdov
je treba zagotoviti ustrezno odškodnino in pokriti stroške rekultivacije.
22. člen
(vodnogospodarske rešitve in zaščitni
ukrepi)
(1) Plinovod prečka reko Dravo zakopan
v jarek z nadkritjem z 1,50 m. Plinovodna cev se zaščiti z betonskim plaščem.
Po položitvi cevi se dno in brežine struge zaščitijo s kamnito oblogo.
(2) Med 20 + 870 km in 21 + 220 km poteka trasa plinovoda vzporedno s strugo Drave na terasi ob cesti v Malečnik.
Na odseku od 20 + 950 km do 21 + 200 km je treba razširiti teraso največ za 5 m, nadvišati do največ 1 m in zavarovati brežine delno s kamnito oblogo, delno z zasaditvijo z grmovnicami.
(3) Prečkanje plinovoda s kanalom
Zlatoličje je izvedeno po mostni konstrukciji v dolžini približno 150 m. Mostna konstrukcija premošča kanal v celoti ter ne povzroča lokalnega zožanja struge, ne
ogroža stabilnosti vodnih in priobalnih zemljišč, ne ovira normalnega pretoka
vode in plavja in omogoča izvajanje vzdrževalnih del na vodnem in priobalnem
zemljišču.
(4) Pod drugimi vodotoki se nameščajo
tovarniško obbetnonirane cevi s steklocementno oblogo debeline ca. 9 mm. Obloga cevi je dodatna mehanska zaščita izolacije. Struga se po položitvi plinovoda ureja in
utrdi s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m gorvodno in 3 m dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu. Po potrebi se obnovi ali na
novo izdela kamnita obloga tudi nad obstoječim plinovodom M1.
(5) Teme cevi mora biti v globini
najmanj 1 m pod dnom reguliranih oziroma najmanj 1,5 m pod dnom nereguliranih nižinskih vodotokov in neurejenih hudournikov. V tej globini mora cev
potekati v razdalji med spodnjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri reguliranih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin in 3 do
5 m na vsako stran pri nereguliranih vodotokih.
(6) Na območju križanja morajo biti
dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovani. Križanje po mostnih konstrukcijah
mora biti predvideno na dolvodni strani teh konstrukcij, tako da ne zmanjšuje
pretočne prevodnosti vodotoka in ne ovira izvajanja vzdrževalnih del na njem.
(7) Vsako križanje in poseganje v
struge vodotokov je treba izvesti tako, da se ne spremeni pretok vode, njena
kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke je treba upoštevati:
- ne
smejo se poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na
celotnem vplivnem območju trase plinovoda;
- ne
sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;
- pri
poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti
ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem
terenu je treba dosledno upoštevati navodila strokovnjakov za geologijo,
geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z
ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega,
biološkega in kemičnega utrjevanja;
- na
koritih vodotokov mora biti po izvedenem prečkanju vzpostavljeno prvotno
stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovana pred erozijo. Vsaka ureditev
strug potokov na območjih križanja s plinovodom mora biti skladna z danes
uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske
vodotoke. Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih kar najbolj uporabljati
naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Poseg v vodotoke mora
obvezno potekati pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda;
- prečkanje
vodotokov je obvezno izvajati v prisotnosti rečne nadzorne službe;
- za
vsako prečkanje vodotokov je treba izdelati projekte z naslednjo vsebino:
- tehnično poročilo,
- prikaz konkretnega prečkanja
v ustreznem merilu,
- prečni prerez struge in
prečkanja,
- detajl zavarovanja korita na
območju prečkanja,
- detajl polaganja plinovoda
na vodnih in priobalnih zemljiščih;
- kjer
plinovod poteka vzporedno z vodotokom, mora odmik plinovoda od zgornjega roba
brežine praviloma znašati vsaj 15 m pri vodotokih 1. reda oziroma 5 m pri vodotokih 2. reda. Pri vodotokih v nasipih se za mejo vodnega zemljišča šteje spodnji
rob visokovodnega nasipa na zračni strani. Na posameznih odsekih, na katerih
pri vzporednem poteku plinovoda z vodotokom zaradi prostorskih razmer ni mogoče
zagotoviti predpisanega odmika, je dovoljeno vodenje plinovoda na priobalnem
zemljišču. Zagotoviti je treba, da bo na vodotokih omogočeno izvajanje
vzdrževalnih del.
(8) Nobena vodnogospodarska ureditev
ne sme biti izvajana med drstjo, ne glede na to, da so ribe izlovljene in
vodotoki izpraznjeni. Pred posegom v vodotoke je treba uskladiti terminski
načrt izvajanja gradbenih in regulacijskih del s predstavniki pristojne Ribiške
družine ter jim omogočiti izlov rib na odsekih polaganja plinovoda, deponiranje
ujetih rib med gradnjo in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po končanih
delih. Med gradnjo je treba preprečiti kakršno koli izlivanje tekočin (naftni
derivati, olja, cementne odplake itd.), ki bi spremenilo kemizem vode v
obravnavanih vodotokih.
(9) Upoštevati je treba določila in
ukrepe za zaščito podzemne vode, in sicer:
- na
vodovarstvenih območjih naj se izkop izvaja le s tehnično brezhibnimi stroji;
- od
0 + 155 km do 0 + 370 km, v neposrednem napajalnem zaledju vodnjaka v Ceršaku,
se lahko izvajata le izkop in polaganje plinovoda. Na istem odseku tudi ni
dopustno servisiranje delovnih strojev, pretakanje in skladiščenje goriva.
Morebitne sledove puščanja goriva in maziva je treba takoj odstraniti z
izkopom. Morebitno poseganje v podzemno vodo med izkopom je treba kar najbolj
zmanjšati;
- od
29 + 690 km do 30 + 315 km, v neposrednem napajalnem zajetju vodnjakov v
Dobrovcah, se lahko izvajata le izkop in polaganje plinovoda, prepovedano pa je
skladiščenje in pretakanje goriva ter servisiranje gradbenih strojev. Omenjenih
dejavnosti prav tako ni dovoljeno izvajati od 28 + 755 km do 30 + 830 km;
- na
vseh vodovarstvenih območjih Dravskega polja je treba morebitno onesnaženje
zaradi razlitja goriva takoj odstraniti z izkopom.
(10) Upoštevati je treba določila
veljavnih odlokov o varstvenih pasovih pitne vode.
(11) Zaradi posega v vodno ali
priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor
skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.
23 člen
(ohranjanje narave)
(1) Obravnavana trasa plinovoda na
treh odsekih prečka območja naravnih vrednot (hkrati pa zavarovana in ekološko
pomembna območja):
- odsek
od 13 + 816,97 km do 15 + 000 km: naravna vrednota Perniško jezero (ev. št.
1818, hkrati naravni spomenik Perniško jezero – MUV 17/92, znotraj krajinskega
parka Jareninski Dol – MUV 17/92, ekološko pomembno območje Slovenske gorice),
- odsek
od ca. 20 + 400 km do ca. 21 + 500 km: naravna vrednota Drava, stara struga
(ev. št. 7515, 7052, hkrati naravna vrednota Drava, rečna loka, znotraj
krajinskega parka Drava, naravni spomenik Drava, struga – MUV 17/92, znotraj
ekološko pomembnega območja Drava),
- odsek
od ca. 26 + 000 km do 27 + 223 km: naravna vrednota Miklavž – izviri in ribniki
(ev. št. 6474, hkrati naravni spomenik Miklavž – izviri in ribniki – MUV 17/92,
znotraj ekološko pomembnega območja Drava).
(2) Trasa plinovoda prečka območje
logov ob Dravi tako, da bo potreben kar najmanjši posek drevesnega in grmovnega
rastlinstva (najkrajša črta prek loga). Po končanih delih je treba na logih ob
Dravi zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja (nadomestna saditev poplavnega
loga z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami, sonaravno urejanje brežin brez
betoniranja in kamnometnih utrditev). Določitev mikrolokacije trase naj se
opravi v prisotnosti sodelavcev pristojne naravovarstvene službe.
(3) Na območju poseganja v naravne
vrednote je treba te obnoviti, odstranjeno živico in posamezna drevesa oziroma
grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestiti. Obrežno rastlinstvo je
treba kar najbolj ohraniti in uničeno nadomestiti. S posegi v obrežno rastlinstvo
s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem se ne sme spreminjati
fizikalna lastnost obrežja. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini je
treba obdržati naravne elemente in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih
zemljiščih: živica, posamezna drevesa in grmi.
(4) Posek rastlinstva, priprava
gradbišč in gradnja naj se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja
mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj
spomladi. Gnezda, kotišča, prenočevališča in drugi pomembni deli življenjskega
prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti. Gradnja naj poteka zunaj
vegetacijske dobe.
(5) Med izvajanjem načrtovanih posegov
je treba kar najbolj uporabljati obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti
se morajo izogniti vrednim habitatom. Pri prečkanju mokrotnih travnikov, pa
tudi sicer je treba za prometne poti uporabljati nasutja, ki so nastala za
obstoječi plinovod. Na odseku, kjer se trasi ločita, morajo biti prometne poti
in odlagališča materiala čim ožji.
(6) Nad gradnjo na območju naravnih
vrednot je potreben nadzor pristojne službe za varstvo narave. Med gradnjo je
obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi
geoloških naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno službo za varstvo
narave.
(7) Po gradnji je potrebna sanacija
gradbišč – vzpostavitev prvotnega stanja: zatravitev (sejanje s senenim
drobirjem s sosednjih travnikov) in zasaditev z avtohtonim rastlinstvom.
24. člen
(geološko nestabilna, labilna in
zamočvirjena območja)
(1) Če plinovod poteka po geološko
nestabilnih in labilnih območjih, je treba predhodno sanirati te površine in
graditi skladno z zahtevami strokovno kvalificiranih geoloških in geomehanskih
družb. Sanacije se praviloma izvajajo z drenažnimi rebri, potrebna pa so še
predhodna geološka raziskovalna dela in izdelava projekta.
(2) Plazovi se sanirajo:
- v
0 + 450 km – z izvedbo drenažnih reber na celotnem območju plazu,
- od
3 + 400 km–3 + 500 km – z izvedbo drenažnih reber na območju plazu,
- od
20 + 300 km–20 + 600 km – na odsekih, na katerih je globina plazu več kakor 3 m, predvidoma z izdelavo oporne stene iz armiranobetonskih pilotov, vzdolžne grede in bočnim
sidranjem z geomehanskimi sidri, na odsekih z globino plazu manj od 3 m se plaz utrdi s kamnito zložbo,
- v
19 + 800 km – kompletna rekonstrukcija ceste z izdelavo opornega zidu (ali
pilotne stene z bočnim sidranjem v dolžini ca. 100 m), po potrebi sta plinovod M1 in plinovod M1/1 v cestišču položena v armiranobetonski
kineti.
(3) Prečkanje labilnih in zamočvirjenih
območij je treba izvesti z drenažami ob plinovodni cevi (obsutje cevi in jarka
nad cevjo 0,3–0,8 m z drenažnim peskom ter prekritje z geotekstilom) med
gradnjo plinovoda na naslednjih lokacijah:
- 0
+ 700 km–1 + 500 km v dolžini 500 m, potrebna so še predhodna geološko
raziskovalna dela,
- 2
+ 270 km–2 + 400 km v dolžini 130 m,
- 3
+ 500 km–4 + 850 km v dolžini 1350 m,
- 7
+ 320 km–7 + 450 km in 7 + 650 km–7 + 930 km v dolžini 410 m,
- 8
+ 550 km–8 + 630 km v dolžini 80 m,
- 10
+ 050 km–10 + 260 km v dolžini 210 m,
- 14
+ 500 km–14 + 930 km – ukrepi proti porušitvi cestišča v dolžini 430 m,
- 15
+ 400 km–15 + 600 km v dolžini 200 m,
- 17
+ 450 km–17 + 750 km v dolžini 300 m.
(4) Plinovod je treba zavarovati pred
vzgonom z ustrezno obtežitvijo cevi. Prometne poti prek zamočvirjenih območij
se morajo urediti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali
utrditi s polaganjem lesenih kolov, kar se v celoti odstrani po gradnji, ter s
prilagoditvijo mehanizacije za dela po manj nosilnem terenu in s prilagoditvijo
tehnologije montaže dejanskim razmeram na terenu.
25. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na trasi plinovoda M1/1 je treba
upoštevati zavarovane enote kulturne dediščine in predloge za zavarovanje, ki
je v koridorju trase plinovoda ali neposredni bližini:
a) zavarovane enote:
- Malečnik–Cerkev sv. Marije (EŠD
3238),
- Ptuj–Rimska cesta Celeia–Petovio
(EŠD 6511),
- Zgornje Hlapje–Kapelica (EŠD
7789),
- Vukovarski Vrh–domačija Vrbljač
(Vukovski Vrh 38) (EŠD 7820),
b) predloga za zavarovanje:
- Miklavž na Dravskem polju–Marof (št.
predlog 630018),
- Dravski Dvor–Dravski Dvor (št.
predlog 630019).
(2) Na območju Malečnika je treba
načrtovati arheološki nadzor z možnostjo arheološkega izkopavanja.
(3) Pri prečkanju trase rimskega
vodovoda Fram–Ptuj (EŠD 8975) v Brunšviku in na varovanem območju Cirkovce –
prazgodovinska naselbina (EŠD 13356) je treba načrtovati arheološki nadzor z
možnostjo arheološkega izkopavanja.
(4) Investitor mora zagotoviti
ustrezne ukrepe glede varstva kulturne in arheološke dediščine (rezervatno
varstvo arheološke dediščine oziroma stalni arheološki nadzor na trasi
plinovoda, izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni trasi, izvedbo
zaščitnega izkopavanja na morebitnih najdiščih, dokumentirati stanje pred
gradnjo, in sicer foto- in videoposnetek prostora z dediščino).
(5) Objekte in območja kulturne
dediščine je treba zavarovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Zato čeznje ne
smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunala, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za odlagališča
presežkov materiala ipd., spremembe reliefa je treba ustrezno krajinsko oblikovati,
celotna trasa pa mora biti po končanih delih ponovno ozelenjena oziroma vrnjena
v prvotno stanje.
26. člen
(varstvo pred hrupom)
Pri gradnji morajo biti upoštevani vsi
predpisi z vidika varstva pred hrupom. Med 6. in 22. uro jakost hrupa na robu stanovanjskih območij ali posameznih stanovanjskih objektov ne sme
presegati 60 dB. Gradnja mora potekati v dnevnem času, v nočnem pa samo ob
neodložljivih vzdrževalnih ali drugih delih. Dovoljena je uporaba tistih
delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.
27. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo plinovoda je
onesnaženost zraka zaradi prašenja in izpušnih plinov delovnih strojev in
transportnih vozil povečana, vendar ne bo presegala zakonsko določenih emisij.
(2) Med gradnjo je treba upoštevati
predpise, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva.
Treba je vlažiti sipki material in nezaščitene površine ter preprečevati raznos
materialov z gradbišča.
(3) Pri poškodbah in nenadzorovanem
izpuščanju plina mora upravljavec plinovoda preprečiti ta izpust ter ukrepati
skladno s predpisi, ki urejajo varstvo zraka, varstvo pred požarom, pa tudi
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodnih omrežij.
28. člen
(varstvo pred požarom)
Za zaščito pred požarom mora biti plinovod
z vsemi napravami izveden skladno s predpisi s področij varstva pred požarom
ter graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodnih omrežij, pa tudi z
opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževanje in nadzor mora investitor
zagotoviti ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda je treba:
- izvajati
ustrezen nadzor trase,
- zagotoviti
stalno dostopnost do trase plinovoda z mehanizacijo za popravilo morebitnih
okvar,
- plinovod
vzdrževati skladno z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in
gradbeno vzdrževanje,
- traso
plinovoda označiti na vseh prehodih prometnic in vodotokov ter na mestih loma
trase,
- opravljati
preizkus izpuščanja plina.
29. člen
(zaščita pred previsoko napetostjo dotika
in ozemljitev objektov)
Vse površine v oddaljenosti 1,25 m od nadzemnega dela plinovoda je treba izolirati z asfaltiranjem ali nasutjem 20 cm skalnate podlage. V ograjenem delu nadzemnega dela plinovoda je treba povečati odvodnost
potencialne električne napetosti z ozemljitvami. Ozemljitev ograje je treba
izvesti tako, da je ograja na vsakih 10 m z dvema vijakoma vezana na ozemljitev. Ozemljiti je treba tudi vse druge nadzemne dele plinovoda.
30. člen
(nadzor in vzdrževanje plinovoda)
Vsaki dve leti je treba poskrbeti za
čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor mora skladno s predpisi zagotoviti
odvoz kondenzatov iz separatorjev. Pri odvajanju vode po opravljenem tlačnem
preizkusu je treba zagotoviti vse pogoje glede varstva okolja. Postopek
čiščenja mora odobriti zdravstveni in vodnogospodarski inšpektorat Republike
Slovenije.
31. člen
(izkopi in zasipavanje jarka ter montaža
plinovoda)
(1) Pri izkopu jarka za plinovod je
načelno treba upoštevati naklon 80° v zemljini III. kategorije in 90° na
skalnatem terenu oziroma izkopavati z naklonom, ki zagotavlja stabilnost glede
na vrsto zemljine in glede na dejanske razmere. Pod asfaltnimi površinami je
treba izkop jarka obvezno izvesti z vertikalnimi obodnimi stenami. Če zemljina
tega ne dopušča, je treba jarek razpirati ali ga izkopati s stranicami pod
dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu.
(2) Med gradnjo plinovoda je treba
paziti, da se obstoječe asfaltne površine vzdolž jarka ne posedejo zaradi obremenitve
z mehanizacijo. Jarek je treba zasuti z izkopanim materialom, če je primeren.
(3) Pred montažo je treba razmestiti
cevi po trasi na lesene podstavke in jih znotraj temeljito očistiti. Po montaži
je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi čepi, da se prepreči vstop
umazaniji. Nadzemne dele instalacije je treba z zunanje strani peskati.
32. člen
(odlaganje presežkov materiala)
(1) Pri gradnji plinovoda nastane
presežek materiala zaradi izkopa in zamenjave izkopanega materiala z bolj
kakovostnim, zaradi vgradnje drenažnega materiala v jarek in gramoznega tampona
pod cestami v skupni količini do 35 000 m³.
(2) Presežek materiala se uporabi za
izvedbo objektov na projektiranem plinovodu, in sicer:
- nasipa
za MMRP Ceršak,
- nasipa
za zaporno postajo na stacionaži ca. 12 + 100 km,
- delovnega
pasu ob reki Dravi (od 20 + 880 km do 21 + 180 km),
- razplaniranje
v okviru delovnega pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje
(okvirno v pasu širine 7 m, dvig terena ca. 12 cm), zgornji sloj pa je iz plodne zemlje v debelini najmanj 0,2 m.
(3) Presežek materiala od izkopa, ki
se ne porabi za izvedbo objektov na plinovodu, se bo odvažal na urejena odlagališča:
- zemljišče
betonarne Dogoše,
- odlagališče
komunalnih odpadkov Pragersko,
- odlagališče
komunalnih odpadkov CERO Gajke (Ptuj),
- odlagališče
komunalnih odpadkov Tuncovec (Rogaška Slatina) in
- druga
odlagališča.
VII. RUŠITVE
33. člen
(posegi v obstoječe objekte)
(1) Na trasi plinovoda M1/1 se med 24
+ 500 km in 25 + 000 km porušijo tri stanovanjske hiše s pomožnimi
objekti na parcelah 528/10 in 535/1, k. o. Dogoše.
(2) Na trasi plinovoda M1 se na delu
med 18 + 700 km in 21 + 00 km opusti obstoječi plinovod, obstoječa zaporna
postaja BS1 na parceli št. 209/2 in 209/3, k. o. Malečnik, pa se razgradi in
odstrani.
(3) Rušitve se izvedejo skladno s
predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
34. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti
celosten načrt in izvajanje monitoring za področja, ki jih določa Poročilo o
vplivih na okolje (izdelal IBE, d. d., P4M11A – 3P/M01, maja 2006). Pri
določitvi točk in vsebine tega monitoringa se smiselno upoštevajo točke že
izvedenih meritev ničelnega stanja, pa tudi določila te uredbe in soglasij. V
delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z
drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanja kakovosti
okolja. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode,
zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da bodo
pridobljeni utemeljeni podatki o njenem stanju. Točke spremljanja stanja je
treba zavarovati tako, da je omogočeno stalno pridobivanje podatkov.
(2) Med gradnjo je obvezen stalni
geološko-geomehanski nadzor.
(3) Med izvajanjem del mora investitor
zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.
(4) Monitoring je treba izvajati v
skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje.
Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
35. člen
(organizacija gradbišča)
Organizacija gradbišča je omejena na širino
trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe ceste in poti.
36. člen
(dodatne obveznosti)
Poleg nalog in obveznosti, določenih v
predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:
- v
skladu z veljavnimi predpisi v kar najkrajšem času odpraviti morebitne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja plinovoda,
- promet
med gradnjo organizirati tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev, zagotoviti
dostope do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po njej, vse dovozne poti
do objektov ter kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je treba po opravljenih delih
vrniti v prvotno stanje,
- med
gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta,
skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma ob
nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
IX. ODSTOPANJA
37. člen
(tolerance)
(1) Vse stacionaže in dimenzije,
navedene v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, zaradi
natančnejše stopnje obdelave projektov. Druga odstopanja so dopustna skladno s
preostalimi določili tega člena.
(2) Pri uresničitvi lokacijskega
načrta so dopustni odstopanja od tehničnih, energetskih in tehnoloških rešitev,
določenih s tem lokacijskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer pridobljene tehnične rešitve, ki so z oblikovalskega, energetsko-tehničnega,
tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika primernejše, pri čemer pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Z odstopanji v okviru toleranc
morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
38. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za
plinovod M1/1 Ceršak–Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na
Ministrstvu za okolje in prostor pri službah, pristojnih za urejanje prostora,
ter v občinah Šentilj, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo in
Mestni občini Maribor.
40. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za
vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do
slovensko-avstrijske meje (Uradni list RS, št. 98/08) določa:
»34. člen
(občinski
prostorski akti)
[…]
(2) Z uveljavitvijo te uredbe prenehajo
veljati ureditve, prikazane v grafičnem delu Državnega lokacijskega načrta za
plinovod M 1/1 Ceršak–Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07), ki se nanašajo na
območje tega državnega prostorskega načrta. Območje, v katerem prenehajo
veljati določila, je prikazano v grafični prilogi št. 4 Načrt parcelacije iz
grafičnega dela tega državnega prostorskega načrta.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»35. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za
razširitev kompresorske postaje Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10) v zvezi z delnim prenehanjem
uporabe uredbe določa:
»35. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha
uporabljati:
[…]
-
Uredba o lokacijskem načrtu za plinovod M 1/1 Ceršak-Kidričevo (Uradni
list RS, št. 27/07 in 33/07 - ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel
št. 2/1, 3, 6, 9, 12, 13/2, 15, 19/4, 520 in 522, vse k.o. Dragonja vas,
katerih del ureja ta uredba.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»36. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis