Za izvrševanje Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) in na podlagi prvega odstavka 21. člena
Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno
prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na
začasnih in premičnih gradbiščih
Splošno
1. člen
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 92/57/EEC z dne 24.
junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na
začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1)
Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 245 z dne 26. 8. 1992, str. 6) določa ukrepe za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih
in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo,
predelujejo in obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni
elementi, ki se vgrajujejo v gradbene objekte.
Ta uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in
zdravja pri delu pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.
Izjeme
2. člen
Določbe te uredbe se ne nanašajo na:
-
nadzemno in podzemno rudarjenje,
-
globinsko vrtanje.
Določba prvega odstavka 4. člena te uredbe se ne nanaša na
gradnjo in druga gradbena dela na enodružinski hiši velikosti do 350 m2 neto
tlorisne površine, razen kadar so podani pogoji iz prvega odstavka 5. člena te
uredbe ali kadar gre za posebno nevarna dela iz priloge II te uredbe.
Definicije
3. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
a)
“začasna ali premična gradbišča” (v nadaljnjem besedilu: “gradbišča”)
pomenijo katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena dela in
vzdrževalna dela. Okviren seznam je naveden v prilogi I te uredbe;
b)
“naročnik” je pravna ali fizična oseba, za katero se dela izvajajo;
c)
"nadzornik projekta" pomeni katerokoli fizično ali pravno
osebo, ki v imenu naročnika prevzame odgovornost za projekt;
d)
“samozaposlena oseba” je samostojni podjetnik posameznik ali druga
oseba, ki z opravljanjem strokovne dejavnosti sodeluje pri izvedbi projekta in
ne zaposluje delavcev;
e)
“koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi
projekta” pomeni katerokoli fizično osebo, katero naročnik in/ali nadzornik
projekta med pripravo zasnove projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih
v 7. členu te uredbe;
f)
“koordinator za varnost in zdravje pri delu v izvajalni fazi projekta”
pomeni katerokoli fizično osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med
izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 8. členu te
uredbe;
g)
“vodja posameznih del“ je oseba z vsaj KV izobrazbo ustrezne stroke in
najmanj tremi leti delovnih izkušenj, kateri delodajalec lahko poveri
neposredno vodenje teh del in od katere se lahko pričakuje, da bo prevzete
naloge opravila s polno odgovornostjo, v primeru nepredvidenega dogodka pa tudi
ukrepala v skladu s svojim znanjem in navodili delodajalca;
h)
“izvajalec“ je vsak delodajalec, ki izvaja gradbena ali druga dela iz
priloge I te uredbe.
Imenovanje koordinatorjev – varnostni načrt – prijava
gradbišča
4. člen
Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču
izvajalo dva ali več izvajalcev, mora naročnik ali nadzornik projekta imenovati
enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali nadzornik projekta mora imenovati
koordinatorja(e) posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja
projekta.
Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba
mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit,
določen z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali strokovni izpit, določen z
zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po
programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta
delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.
Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti
najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z
zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po
programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta
delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za
koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena
pri eni od izvajalskih organizacij.
Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in
zdravje pri delu predpiše minister, pristojen za delo, v roku šest mesecev po
uveljavitvi te uredbe.
Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik
projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko
vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena
v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije,
določene s posebnimi predpisi.
5. člen
V primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30
delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni
obseg dela 500 človek/dni ali več, mora naročnik ali nadzornik projekta
sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe.
Naročnik ali nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji
za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču.
Kopijo prijave iz prvega odstavka tega člena je potrebno na
gradbišču namestiti na vidno mesto.
Naročnik ali nadzornik projekta mora ažurirati prijavo
gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih
uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del.
Faza priprave projekta – upoštevanje temeljnih načel varnosti
in zdravja pri delu
6. člen
Naročnik projekta in/ali nadzornik projekta mora v vseh fazah
načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja
pri delu iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu, še zlasti:
-
ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali
organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del,
ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju;
-
ko določa čas, potreben za dovršitev takih del ali faz del. Pri tem
upošteva tudi varnostni načrt ter dokumentacijo iz tretje alinee 7. člena te
uredbe, kadarkoli je to potrebno.
Naloge koordinatorjev v fazi priprave projekta
7. člen
Koordinator za varnost in zdravje v pripravljalni fazi
opravlja naslednje naloge:
-
usklajuje izvajanje določb iz 6. člena te uredbe;
-
izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V,
s katerim so določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč
po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati
tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II;
-
pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje
ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri
vsakem nadaljnjem delu (v fazah uporabe, vzdrževanja, rušenja itd.).
Naloge koordinatorjev v fazi izvajanja projekta
8. člen
V fazi izvajanja projekta ima koordinator zlasti naslednje
naloge:
a)
usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu:
-
pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri
planiranju posameznih faz dela,
-
pri določanju rokov, ki so potrebni za varno dokončanje posameznih faz
dela, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno;
b)
usklajuje izvajanje ustreznih določb, da bi zagotovil, da delodajalci in
samozaposlene osebe:
-
dosledno upoštevajo temeljna načela iz 10. člena te uredbe,
-
ravnajo po varnostnem načrtu iz druge alinee 7. člena te uredbe;
c)
izdela ali zagotovi, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta
in dokumentacije s spremembami na gradbišču;
d)
zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki
bodisi hkrati ali eden za drugim delajo na gradbišču, in njihovih delavskih
predstavnikov, s ciljem preprečevanja poškodb ali zdravstvenih okvar pri delu;
e)
preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane
aktivnosti;
f)
zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču
zaposlene, in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.
Obveznosti naročnikov, nadzornikov projekta in delodajalcev
9. člen
Imenovanje koordinatorja za opravljanje nalog iz 7. in 8.
člena te uredbe, ne odvezuje naročnika ali nadzornika projekta obveznosti, ki
jih imata pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.
Naloge, ki jih opravljajo koordinatorji v skladu s 7. in 8.
členom te uredbe in izvajanje prejšnjega odstavka tega člena ne vplivajo na
obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na
gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti po tej
uredbi ne moreta prenesti na izvajalca del.
Upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu v
fazi izvajanja projekta.
10. člen
Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in
izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še
zlasti v zvezi:
-
z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču,
-
z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja
dostopnosti do teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in
gibanje ter opremo,
-
z ravnanjem z različnimi materiali,
-
s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z
rednimi pregledi instalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili
kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev,
-
z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih
materialov, zlasti kadar gre za nevarne materiale ali snovi,
-
s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni,
-
s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin,
-
s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču,
porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz,
-
s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki,
-
z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj
katerega ali v bližini katerega je gradbišče.
Obveznosti delodajalcev
11. člen
Delodajalci morajo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja
pri delu na delovnih mestih na gradbišču:
-
pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe sprejeti in izvesti ukrepe, ki
so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV;
-
upoštevati navodila koordinatorja(-ev) za varnost in zdravje pri delu.
Obveznosti drugih oseb na gradbišču
12. člen
Samozaposlene osebe, ki so na gradbišču, morajo upoštevati
določbe iz 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se
nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu, ter navodila koordinatorjev
za varnost in zdravje pri delu.
Kadar delodajalci osebno sodelujejo v procesu del na
gradbišču, morajo upoštevati tudi določbe drugih predpisov, ki se nanašajo na
področje varnosti in zdravja pri delu, ter navodila koordinatorjev za varnost
in zdravje pri delu.
Obveščanje delavcev
13. člen
Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom
zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in zdravju na gradbišču in o
tveganjih za varnost in zdravje pri posameznih delih. Informacije morajo biti
podane tako, da so delavcem razumljive.
Delodajalec mora delavce ali njihove predstavnike obveščati o
vseh ukrepih, ki jih je ali jih namerava uvesti v zvezi z varnostjo in zdravjem
pri delu na gradbišču.
Posvetovanje in sodelovanje z delavci
14. člen
Delodajalec se mora posvetovati z delavci ali njihovimi
predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na
gradbišču.
Delodajalec mora posvetovanje izvajati redno in v pogostih
intervalih. Posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki mora zajemati
izvajanje določb te uredbe. Pri tem mora omogočiti delavcem ali njihovim
predstavnikom, da enakopravno sodelujejo.
Nadzorstvo
15. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija za
delo.
16. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 tolarjev do 500.000
tolarjev samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta:
a)
ne imenuje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu,
kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali
več izvajalcev (prvi odstavek 4. člena);
b)
ne imenuje koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu posebej za fazo
priprave projekta in za fazo izvajanja projekta (drugi odstavek 4. člena);
c)
pred začetkom dela na gradbišču ne zagotovi, da se izdela varnostni
načrt (šesti odstavek 4. člena);
d)
ne sestavi prijave gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te
uredbe, v primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in
na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500
človek/dni ali več (prvi odstavek 5. člena);
e)
ne pošlje prijave 15 dni pred začetkom del inšpekciji dela (drugi
odstavek 5. člena);
f)
ne ažurira prijave gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok
dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del
(četrti odstavek 5. člena);
g)
ne upošteva splošnih načel varnosti in zdravja pri delu v vseh fazah
načrtovanja in priprave projekta, še zlasti, ko odloča o arhitektonskih,
tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral
različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v
zaporedju, in pri določanju časa, ki je potreben za dovršitev takih del ali faz
del (6. člen).
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz
prejšnjega odstavka.
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka
tega člena.
17. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje
za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 tolarjev do 500.000
tolarjev samostojni podjetnik posameznik, ki:
-
pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe ne sprejme in izvede ukrepov,
ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV te uredbe (prva alinea
prvega odstavka 11. člena),
-
ne upošteva navodil koordinatorja(ev) za varnost in zdravje pri delu
(druga alinea prvega odstavka 11. člena).
Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega
odstavka.
18. člen
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena
oseba, če ne upošteva določb 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih
predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodil
koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 12. člena).
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec,
ki osebno sodeluje v procesu del na gradbišču, če ne upošteva določb drugih
predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodila
koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (drugi odstavek 12. člena).
19. člen
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta ne
zagotovi, da se kopija prijave gradbišča namesti na vidno mesto na gradbišču
(tretji odstavek 5. člena).
Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki
kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
20. člen
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koordinator za
varnost in zdravje pri delu:
-
če v pripravljalni fazi ne izdela ali ne zagotovi, da se izdela
varnostni načrt v skladu s prilogo V te uredbe, ali ne zagotovi, da so z
varnostnim načrtom določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče,
upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču, ali ne
zagotovi, da načrt vsebuje tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali
več kategorij priloge II te uredbe (druga alinea prvega odstavka 7. člena);
-
če v pripravljalni fazi ne pripravi dokumentacije, ki ustreza
značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke,
ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (tretja alinea prvega
odstavka 7. člena);
-
če v fazi izvajanja projekta ne zagotovi, da na gradbišče vstopajo le
osebe, ki so na gradbišču zaposlene in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na
gradbišče (točka f prvega odstavka 8. člena);
-
če ne zabeleži v knjigo ukrepov za varno delo tistih ukrepov, ki jih je
nujno izvesti za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev (točka 1.5, poglavje
C, priloga IV);
-
če ne hrani knjige ukrepov za varno delo in če ta ni ves čas gradnje na
gradbišču na voljo inšpekciji dela in vsem delodajalcem, ki izvajajo delo na
gradbišču (točka 1.5, poglavje C, priloga IV).
Končne določbe
21. člen
Ministrstvo, pristojno za varnost in zdravje pri delu, poroča
Komisiji v skladu s 14. členom direktive iz 1. člena te uredbe o praktičnem
izvajanju določb te direktive.
Poročilu iz prejšnjega odstavka se priložijo stališča socialnih
partnerjev.
22. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati Uredba o
zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
(Uradni list RS, št. 3/02 in 57/03).
23. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00711-9/2005/10
Ljubljana, dne 1. septembra 2005.
EVA 2005-2611-0069
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik
Priloga
I: Okvirni seznam gradbenih del
Priloga
II: Okvirni seznam posebno nevarnih del
Priloga
III: Prijava gradbišča (obrazec)
Priloga
IV: Zahteve za varnost in zdravje na gradbiščih
Priloga
V: Vsebina varnostnega načrta