Na podlagi 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 41/04) in v zvezi z drugim odstavkom 139. Člena Zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04
– ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne
energije na delu vodnega telesa vodotoka Klavžarica
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za rabo
vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči
na delu vodnega telesa površinske vode Klavžarica:
Del vodnega telesa
(ime površinske vode, na kateri je del vodnega telesa, ki se rabi za
proizvodnjo električne energije)
|
Občina (ime)
|
Koordinate gorvodne
meje dela vodnega telesa Yzg / Xzg / Hzg
|
Koordinate dolvodne
meje dela vodnega telesa Ysp / Xsp / Hsp
|
Pretok Q (m3/s)
|
Potencialna
energija dela vodnega telesa Wp (MWh/leto)
|
Klavžarica
|
Idrija
|
5 417 750,00
5 097 630,00
545,00
|
5 419 800,00
5 098 650,00
358,00
|
0,260
|
3.407,3
|
(2) Koordinate iz tabele iz prejšnjega
odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss–Krügerjevi projekciji), odčitane v
temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1:5000.
2. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1.
hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu:
hidroelektrarna) je hidroelektrarna, ki je po merilih iz uredbe, ki ureja
pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije,
razvrščena med mikro, male ali srednje elektrarne;
2.
kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem
pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katero se podeli koncesija.
Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3.
kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem
pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katero se podeli koncesija.
Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4.
deli vodnih teles površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so
deli vodnih teles med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih
vodah iz prejšnjega člena;
5.
potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, je energija,
ki je v povprečju v obdobju koledarskega leta razpoložljiva za proizvodnjo
električne energije.
3. člen
Koncesionar lahko rabi del vodnega telesa površinskih voda iz
1. člena te uredbe izključno za proizvodnjo električne energije.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
4. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli obstoječemu imetniku
koncesije za rabo vode v obstoječi hidroelektrarni na Klavžarici za proizvodnjo
električne energije, ki je bila podeljena na podlagi Uredbe o koncesijah za
gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Proščka, Kneže,
Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice in Vipave za proizvodnjo
električne energije (Uradni list RS, št. 9/95, 26/95 – popr., 86/99 – odl.
US, 49/03 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli brez javnega
razpisa, ker gre za povečanje obsega koncesije, če obstoječi imetnik koncesije
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da je fizična ali pravna oseba, registrirana za proizvodnjo električne
energije,
-
da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena,
-
da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve.
5. člen
(1) Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok
na delu vodnega telesa površinske vode večji od ekološko sprejemljivega pretoka
(v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) V primerih, ko se pretok v strugi zaradi naravnih razmer zmanjša
pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti
proizvodnjo električne energije.
(3) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev
iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotoviti še:
-
ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe površinske vode drugih
obstoječih uporabnikov,
-
ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
-
ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino
podzemne vode,
-
izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje
kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena
migracija vodnih organizmov,
-
ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih
plavin,
-
varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj
dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo
in v času trajanja koncesije,
-
smotrno rabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
-
izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki omogoča najmanjšo
porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
-
upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in
načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
-
javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
-
ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
-
ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka so podrobneje določeni
v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za proizvodnjo električne
energije.
(5) Za sanacijo, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega
stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja
upravljanje z vodami.
6. člen
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, podeljeno na
podlagi te uredbe, vključno s stroški zaradi povzročanja obremenitve okolja,
kot jih določajo predpisi, ki urejajo vode in varstvo okolja, in nadomestnimi
stroški ureditve prostora, ki nastanejo zaradi proizvodnje električne energije.
7. člen
(1) Koncesija se podeli za dobo trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske
pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi
v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
8. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe
vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti
vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo koncesionarji
pridobijo na trgu.
9. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike
Slovenije in proračuna Občine Idrija, na območju katere je del vodnega telesa
površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občino iz prejšnjega
odstavka razdeli v razmerju 40:60 v korist Občine Idrija.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in Občino Idrija
je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih
javnih služb varstva okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila
za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja
deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
10. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto
posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.
(2) Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega
odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni
proizvedena in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka 3 odstotkom povprečne
prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje
oddane električne energije.
11. člen
(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne
prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije,
ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.
(2) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi
minister, pristojen za okolje, do 31. Decembra za naslednje leto s sklepom, ki
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je
enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za
kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna
z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.
12. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v
nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse
podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
13. člen
(1) Koncesionar mora po preteku prvega leta, v katerem je začel
s proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najkasneje do 31. januarja
naslednjega leta posredovati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine
plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije
v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost,
zaradi katere je dolžan plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora posredovati
agenciji podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju rabe
vode za proizvodnjo električne energije.
14. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost
in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še
najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za
koncesijo.
15. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh
akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom
ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za
koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne
prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni
dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(4) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila
za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega
odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija
koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati
zakonite zamudne obresti.
16. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih
za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval
napačne podatke, uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o
rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. KONCESIJSKA POGODBA
17. člen
(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se
podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode. V
imenu koncedenta sklene koncesijsko pogodbo s koncesionarjem ministrstvo, pristojno
za okolje.
(2) V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo
veljajo določbe te uredbe.
V. PRENEHANJE KONCESIJE
18. člen
Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki
ureja upravljanje z vodami.
VI. NADZOR
19. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni
za varstvo okolja.
VII. KONČNI DOLOČBI
20. člen
Koncesionar začne plačevati za koncesijo od dneva, ko postane
odločba o določitvi koncesionarja dokončna.
21. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe
Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih
vodotokov Proščka, Kneže, Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice
in Vipave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS št. 9/95, 26/95 – popr., 86/99 – odl. US, 49/03 in 41/04 –
ZVO-1), ki se nanašajo na rabo vode na vodotoku Klavžarica za proizvodnjo
električne energije.
22. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 00719-48/2005/7
Ljubljana, dne 23. junija 2005.
EVA 2005-2511-0185
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik