Uredba o arbitraži v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami

Na podlagi šestega odstavka 163.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 44/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o arbitraži v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa arbitražni postopek med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: udeleženca) ob sporih zaradi vsebine skupnega sporazuma, določenega z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice (v nadaljnjem besedilu: skupni sporazum), stroške tega postopka in pogoje, ki jih mora izpolnjevati arbiter.

(2) Izraz arbitražni sporazum, uporabljen v tej uredbi, pomeni pisni sporazum, s katerim se udeleženca dogovorita, da bosta z arbitražo reševala vse ali nekatere spore, ki so nastali ali utegnejo nastati med njima zaradi vsebine skupnega sporazuma.

(3) Arbitražni sporazum lahko udeleženca skleneta v obliki arbitražne klavzule, vključene v skupni sporazum, ali v obliki posebne pogodbe.

(4) V arbitražnem sporazumu morata udeleženca opredeliti, ali naj o spornih vprašanjih odloča arbiter posameznik ali tričlanski arbitražni senat.

I. ZAČETEK ARBITRAŽNEGA POSTOPKA

2. člen

(zahteva)

(1) Arbitražni postopek se začne z vložitvijo zahteve za arbitražni postopek (v nadaljnjem besedilu: zahteva) pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad).

(2) Zahtevo vložita udeleženca skupaj ali eden od njiju v zadostnem številu za urad, arbitra posameznika oziroma člane arbitražnega senata in drugega udeleženca, če zahteve nista vložila skupaj.

(3) Zahteva mora vsebovati:

a)     podatke o udeležencih, ki omogočajo vzpostavitev stika z njima, kot so njuni imeni, poštna naslova, naslova elektronske pošte, številke telefona in telefaksa, ter osebna imena oseb, ki ju zastopajo in predstavljajo, ali osebna imena njunih morebitnih pooblaščencev;

b)     kopijo arbitražnega sporazuma;

c)     dokazilo o datumu začetka pogajanj za sklenitev skupnega sporazuma;

d)     kratek opis sporne zadeve;

e)     predlog vsebine skupnega sporazuma;

f)      fizjavo o imenovanju arbitra oziroma predlog o izbiri arbitra posameznika.

(4) Če niso izpolnjeni pogoji za začetek arbitražnega postopka po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, se šteje, da se arbitražni postopek ni začel. O tem urad pisno obvesti vložnika zahteve.

(5) Če zahteva ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka tega člena, urad pozove vložnika zahteve, naj jo dopolni ali popravi. Če vložnik tega ne stori v 15 dneh od vročitve poziva, se šteje, da se arbitražni postopek ni začel. O tem urad pisno obvesti vložnika zahteve.

(6) Urad pošlje zahtevo drugemu udeležencu, razen če sta udeleženca zahtevo vložila skupaj. Če udeleženca zahteve nista vložila skupaj, lahko drugi udeleženec v 30 dneh od vročitve zahteve prvega udeleženca odgovori nanjo. Če drugi udeleženec na zahtevo ne odgovori v roku ali udeležbo v arbitražnem postopku zavrne, se šteje, da se arbitražni postopek ni začel. O tem urad pisno obvesti oba udeleženca.

3. člen

(izbira arbitrov)

(1) Če udeleženca še nista izbrala arbitra ali arbitražnega senata, ju urad po prejemu zahteve pozove, naj najpozneje v 30 dneh od vročitve poziva skupaj izbereta arbitra ali arbitražni senat s seznama arbitrov, ki ga določi Vlada Republike Slovenije.

(2) Urad obvesti izbranega arbitra in mu pošlje zahtevo. Izbrani arbiter mora v osmih dneh od vročitve obvestila o izbiri poslati uradu pisno izjavo, da sprejema funkcijo arbitra.

(3) Urad udeleženca takoj pisno obvesti, da je imenovani arbiter sprejel funkcijo, ali ju pozove, da v osmih dneh od vročitve poziva izbereta drugega arbitra, če kdo od izbranih arbitrov funkcije ne sprejme.

(4) Če se udeleženca ne moreta sporazumeti o arbitru ali arbitrih, urad pozove oba udeleženca, da v osmih dneh od vročitve poziva izbereta vsak po enega arbitra, izbrana arbitra pa v osmih dneh od vročitve obvestila o izbiri izbereta tretjega arbitra. Če kdo od udeležencev v roku ne izbere arbitra, se šteje, da se arbitražni postopek ni začel. Urad o tem pisno obvesti oba udeleženca.

(5) Kadar naj bi v skladu z arbitražnim sporazumom o spornih vprašanjih odločal arbiter posameznik, pa se o njem udeleženca ne moreta sporazumeti, odloča o spornih vprašanjih arbitražni senat. Arbitri se izberejo v skladu s prejšnjim odstavkom.

(6) Kadar arbitražni senat vodi postopek in odloča o zahtevkih udeležencev, izbrani arbitri imenujejo predsednika senata med seboj.

II. ARBITRAŽNI POSTOPEK

4. člen

(dolžnost arbitrov)

(1) Arbiter ne sme začeti arbitražnega postopka ali že začetega arbitražnega postopka nadaljevati, če bi moral biti po zakonu, ki ureja pravdni postopek, izločen.

(2) Arbiter ali arbitražni senat mora udeležencema zagotoviti pošteno obravnavanje in upoštevati vse okoliščine primera.

5. člen

(vodenje arbitražnega postopka)

(1) Izbrani arbiter ali arbitražni senat vodi postopek in odloča o zahtevkih udeležencev.

(2) Če se udeleženca ne dogovorita o vodenju arbitražnega postopka, ga vodi arbiter ali arbitražni senat tako, kot šteje za najprimernejše, upoštevaje okoliščine primera, izražene interese udeležencev in potrebe po hitri rešitvi spora. Pri tem mora udeleženca obravnavati enako in jima dati v vseh fazah postopka vse možnosti za uveljavljanje njunih pravic in navajanje njunih stališč.

(3) Arbiter ali arbitražni senat lahko po posvetu z udeležencema določi rok, v katerem mora vsak udeleženec arbitru ali arbitražnemu senatu in drugemu udeležencu predložiti poročilo, v katerem na kratko opiše primer, svoje zahteve in razloge zanje ter trenutno stanje primera. Skupaj s poročilom udeleženec pošlje gradivo in podatke, za katere ugotovi, da so potrebni za namene arbitražnega postopka in zlasti za opredelitev spornih vprašanj.

(4) Arbiter ali arbitražni senat lahko v arbitražnem postopku kadarkoli predlaga, da udeleženec predloži dodatno gradivo in podatke, za katere ugotovi, da bi lahko koristili arbitražnemu postopku.

(5) Arbiter ali arbitražni senat določi kraj in čas obravnave. Udeleženca lahko imata na obravnavi svoje zastopnike ali svetovalce.

(6) Arbiter ali arbitražni senat praviloma odloči na podlagi ustne obravnave. Kadar noben udeleženec ne zahteva ustne obravnave, lahko arbiter ali arbitražni senat izda odločbo brez nje, če ugotovi, da je mogoče odločiti na podlagi listin in drugega pisnega gradiva. O tem pisno obvesti oba udeleženca.

6. člen

(ustna obravnava)

(1) Obravnava ni javna, razen če se udeleženca ne sporazumeta drugače.

(2) O datumu, času in kraju obravnave morata biti udeleženca pravočasno obveščena, najmanj pa osem dni pred obravnavo. Vsak udeleženec mora storiti vse potrebno, da bo na obravnavi mogoče izvesti vse dokaze, ter zagotoviti navzočnost prič in izvedencev, ki jih je predlagal.

(3) Arbiter ali arbitražni senat določi potek obravnave, način zaslišanja prič in izvedencev ter način pisanja zapisnika, razen če se udeleženca ne dogovorita drugače. Dokazi s pričanjem se lahko predložijo tudi v obliki podpisanih pisnih izjav.

(4) Arbiter ali arbitražni senat presoja dopustnost, pomembnost in prepričljivost ponujenih dokazov, pri čemer upošteva, kateri udeleženec ima dokazno breme glede posameznega spornega dejstva.

7. člen

(arbitražna odločba in sklepi)

(1) O glavni stvari odloči arbiter posameznik ali arbitražni senat z arbitražno odločbo. Arbitražni senat sprejme odločbo z večino glasov.

(2) Odločba se izda v pisni obliki.

(3) Arbiter ali arbitražni senat podpiše izvirnik arbitražne odločbe in vse prepise ter navede datum in kraj izdaje.

(4) Arbiter ali arbitražni senat mora navesti razloge, na katerih temelji odločba, razen če sta se udeleženca sporazumela, da je ni treba obrazložiti.

(5) Arbiter ali arbitražni senat mora udeležencema poslati prepis odločbe najpozneje v enem mesecu po končani ustni obravnavi. Če odloči, da bo odločbo izdal brez ustne obravnave, jo mora poslati najpozneje v enem mesecu od izdaje pisnega obvestila iz šestega odstavka 5. člena te uredbe.

(6) Odločba je dokončna in zoper njo ni pritožbe.

(7) Udeleženca morata arbitražno odločbo izvršiti brez odlašanja.

(8) O postopkovnih vprašanjih odloča arbiter ali arbitražni senat s sklepom. Arbitražni senat sprejme sklep z večino glasov.

8. člen

(poravnava in drugi razlogi za končanje postopka)

(1) Če se udeleženca pred vročitvijo odločbe poravnata, izda arbiter ali arbitražni senat sklep o končanju arbitražnega postopka in zapiše poravnavo v obliki odločbe. Take odločbe arbitru ali arbitražnemu senatu ni treba obrazložiti, sicer pa zanjo veljajo pravila o odločbi iz te uredbe. Arbiter ali arbitražni senat odkloni zapis poravnave v obliki odločbe, če ugotovi, da poravnava nasprotuje zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice.

(2) Če udeleženec, ki je dal zahtevo za arbitražni postopek, to umakne ali če postane pred sprejetjem odločbe nadaljevanje arbitražnega postopka nepotrebno ali nemogoče zaradi razloga, ki ni razlog iz prvega odstavka tega člena, arbiter ali arbitražni senat o tem obvesti udeleženca in ju pozove, da se o tem izrečeta v 15 dneh od vročitve poziva. Po poteku tega roka izda arbiter ali arbitražni senat sklep o ustavitvi arbitražnega postopka, razen kadar kdo od udeležencev temu ugovarja iz upravičenih razlogov.

(3) Če se udeleženec, ki je zahteval arbitražni postopek, do konca obravnave odpove arbitražnemu zahtevku, izda arbiter ali arbitražni senat odločbo, s katero zavrne arbitražni zahtevek.

(4) Sklep o ustavitvi arbitražnega postopka oziroma odločbo na podlagi poravnave ali odpovedi zahtevka pošlje arbiter ali arbitražni senat udeležencema.

(5) Arbiter ali arbitražni senat obvesti urad o izidu postopka.

9. člen

(zaupnost in tajnost arbitražnega postopka)

(1) Vsi, ki so vključeni v arbitražni postopek, zlasti arbitri, udeleženca ter njuni zastopniki in svetovalci, izvedenci, delavci urada in druge osebe, navzoče na naroku, morajo spoštovati zaupno naravo arbitražnega postopka in ne smejo uporabiti ali razkriti tretjemu nobenega podatka, ki se nanaša na arbitražni postopek ali je bil pridobljen med njim, razen če se udeleženca in arbitri ne dogovorijo drugače.

(2) O obravnavah se piše zapisnik.

(3) Urad ne sme brez pisnega dovoljenja udeležencev nikomur razkriti obstoja ali izida arbitražnega postopka. Urad lahko objavlja podatke o številu in izidu arbitražnih postopkov, če podatki ne razkrijejo identitete udeležencev ali posebnih okoliščin primera.

III. STROŠKI POSTOPKA IN NAGRADA ARBITRA

10. člen

(stroški arbitražnega postopka)

(1) Stroški arbitražnega postopka so stroški udeležencev in stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi njega.

(2) Vsak udeleženec sam poravna svoje stroške, ki jih ima zaradi arbitražnega postopka.

(3) Udeleženec, ki predlaga izvedbo dokaza, mora založiti denar za njegovo izvedbo.

(4) Udeleženca v enakih delih poravnata stroške, ki nastanejo med postopkom ali zaradi njega:

-        nagrado za arbitra ali arbitražni senat,

-        potne in druge razumne stroške arbitra ali arbitražnega senata,

-        stroške, potrebne za izvedbo dokazov,

-        administrativne stroške.

(5) Višino nagrade arbitra ali arbitražnega senata ter način in čas plačila določijo udeleženca in arbiter oziroma arbitražni senat po posvetu glede na vrednost spora, zahtevnosti primera, čas trajanja postopka in druge posebne okoliščine primera.

(6) Arbiter ali arbitražni senat z arbitražno odločbo odloči o stroških iz četrtega odstavka tega člena in o tem, ali mora ob upoštevanju položenega predujma udeleženec drugemu povrniti ustrezen del plačanih stroškov.

11. člen

(predujem)

(1) Arbiter ali arbitražni senat lahko, potem ko je izbran, določi znesek predujma za stroške iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Ta znesek mora udeleženec, ki je zahteval arbitražni postopek, položiti na račun, ki ga določi arbiter ali arbitražni senat.

(2) Dokler udeleženec, ki je zahteval arbitražni postopek, ne položi predujma, se arbitražni postopek ne nadaljuje.

IV. POGOJI ZA ARBITRA IN SEZNAM ARBITROV

12. člen

(pogoji za arbitra)

(1) Arbiter je lahko oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo s pravnega, ekonomskega ali drugega ustreznega področja, vsaj pet let delovnih izkušenj, znanje o avtorskem pravu ter znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika.

(2) Kandidat za arbitra vloži prijavo pri uradu. Prijavi mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za arbitra.

(3) Urad obvesti kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev, o razlogih, zaradi katerih ne more biti arbiter.

(4) Prijavljene kandidate, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, imenuje za arbitra Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, in ministra, pristojnega za kulturo.

(5) Seznam arbitrov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Šifra: 00713-20/2006/5

Ljubljana, dne 14. junija 2006

EVA 2006-2111-0018

Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik