Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja obsega:
-
Uredbo o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja (Uradni
list RS, št. 73/06 z dne 13. 7. 2006),
-
Uredbo o lokacijskem načrtu za obvozno cesto mimo naselja Dragonja na
mednarodnem mejnem prehodu Dragonja (Uradni list RS, št. 66/07 z dne 24. 7.
2007).
UREDBA
o lokacijskem načrtu za mednarodni
mejni prehod Dragonja
(se
delno preneha uporabljati)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se ob upoštevanju
Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)
in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme
lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Dragonja (v nadaljnjem besedilu:
lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo
podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana pod številko projekta
202/02, junij 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ureditveno
območje, zasnove projektnih rešitev za prometno infrastrukturo, krajinsko in
arhitekturno oblikovanje, energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in
kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve za zaščito pred
naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in
izvajalcev, odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka
so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi
prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za
prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Piran.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Ureditveno območje lokacijskega načrta
obsega:
-
območje mednarodnega mejnega prehoda
Dragonja (v nadaljnjem besedilu: mejni prehod) z vsemi spremljajočimi objekti
in ureditvami,
-
območje ureditev oziroma prestavitev
obstoječih vodotokov, vodnih jarkov in ureditve regulacij,
-
območje prestavitev oziroma ureditev
nadomestnih poti, vključno z rekultivacijo zemljišč,
-
območje prestavitev, ureditev in
novogradenj komunalnih in energetskih vodov,
-
območja okoljevarstvenih ukrepov.
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje lokacijskega
načrta obsega parcele ali dele parcel, na katerih se zgradijo trajni objekti
(območje mejnega prehoda z objekti za nadzor potniškega in blagovnega prometa
in spremljajočimi ureditvami) in parcele ali dele parcel, na katerih se
izvedejo objekti, potrebni za izvedbo lokacijskega načrta, po izvedbi le-tega
pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje,
rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki
jih zahteva gradnja mejnega prehoda).
(2) Ureditveno območje lokacijskega
načrta z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele ali dele
parcel v k. o. Raven: 2079/2, 2080/1, 2102, 2387, 2389, 2391/1, 2391/2, 2392,
2393, 2394, 2395, 2400/4, 2401, 2416, 2417, 2418, 2419/1, 2419/2, 2421/1,
2421/2, 2421/4, 2421/5, 2421/6, 2421/8, 2421/9, 2421/10, 2421/11, 2424, 2444/1,
2443, 2444/2, 2444/3, 2444/4, 2444/5, 2445/1, 2445/2, 2445/3, 2445/4, 2446/1,
2446/2, 2447/1, 2447/2, 2449/1, 2449/2, 2449/3, 2449/4, 2450/1, 2450/2, 2450/3,
2450/4, 2450/5, 2450/6, 2450/7, 2450/8, 2450/9, 2458, 2459/1, 2459/2, 2459/3,
2460/1, 2460/2, 2460/3, 2461, 2462, 2463, 2464, 2465, 2479, 3113/1, 3113/6,
3132/1, 3132/2
(3) Območje na katerem so prestavitve,
ureditve in novogradenje komunalnih in energetskih vodov, ki jih zahteva gradnja
mejnega prehoda, obsega naslednje parcele ali dele parcel v k. o. Raven:
a) vodovod: 3113/1;
b) fekalna kanalizacija: 2465,
2466, 2467/1, 3113/1;
c) lektrovodi VN: 2400/2,
3113/1;
d) elektrovodi NN: 2400/2,
3113/1.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(prometne površine)
(1) Mejni prehod je lociran na glavni
cesti G1-11, odsek 1062 Šmarje–Dragonja (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta),
na mestu obstoječega mejnega prehoda, jugovzhodno od naselja Dragonja v dolini
reke Dragonje, kjer je območje kmetijskih površin, melioriranih z odvodnimi
drenažnimi jarki. Glavna cesta se pred državno mejo razširi v mejni prehod, na
katerem poteka potniški in blagovni promet, ob izstopu in vstopu v državo, z
objekti za mejni nadzor.
(2) Mejni prehod je razdeljen na tri
ploščadi:
-
ploščad za pretok potnikov – vstop in
izstop iz države,
-
ploščad za blagovni promet – izstop
iz države,
-
ploščad za blagovni promet – vstop v
državo.
(3) Obstoječa glavna cesta širine 8,6 m se na območju mejnega prehoda razširi na širino 37 m.
(4) Od km 0+76 m do km 0+131 m je med voznimi pasovi v dolžini 55 m načrtovan srednji ločilni otok na izstopu iz
države.
(5) Elementi ploščadi mejnega prehoda
so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Niveleta je dvignjena za okvirno 0,8 m nad niveleto obstoječe glavne ceste.
6. člen
(ploščad za pretok potnikov – vstop in
izstop iz nje)
Na ploščadi za pretok potnikov so naslednji
objekti:
-
ploščad za pretok potnikov pod
nadstrešnico,
-
prometni otoki s kabinami za policijo
in carino za nadzor potniškega in blagovnega prometa,
-
objekt za policijo in carino (D1),
-
prometna ureditev za vračanje vozil,
-
parkirišče z 22 parkirnimi mesti (v
nadaljnjem besedilu: PM) za zaposlene,
-
dve parkirišči s petimi PM za
službena vozila,
-
parkirišče s štirimi PM za vozila
potnikov v carinskem postopku,
-
odstavni pas za začasno ustavljanje
vozil.
7. člen
(ploščad za blagovni promet – izstop iz
države)
Na ploščadi za blagovni promet so naslednje
ureditve in objekti za kontrolo pretoka blaga s tovornimi vozili:
-
čakalni pas za tovornjake,
-
parkirišče za tovornjake s šestimi
PM,
-
prometna ureditev za zavračanje
vozil.
8. člen
(ploščad za blagovni promet – vstop v
državo)
Na ploščadi za blagovni promet so naslednji
objekti in ureditve za kontrolo pretoka blaga s tovornimi vozili:
-
čakalni pas za tovorna vozila,
-
osna tehtnica,
-
mostna tehtnica z nadstreškom za
tovorna vozila,
-
portal za ugotavljanje radiacije,
-
parkirišče za tovorna vozila z osmimi
PM,
-
parkirišče za eno tovorno vozilo, ki
prevaža nevarne snovi,
-
parkirišče z 11 PM za zaposlene,
-
objekt za carino (D4) in špedicijo
(D6),
-
rampa za pregled vozil in skladišče
blaga (D2) pod nadstrešnico,
-
objekt z menjalnico in sanitarijami
(D5), namenjen potnikom potniškega in blagovnega prometa,
-
objekt s transformatorsko postajo in
generatorjem (D18),
-
prometna ureditev za zavračanje
tovornih vozil.
9. člen
(zaščitne ograje in zapornice)
(1) Za preprečitev nekontroliranega
dostopa na območje ploščadi za blagovni promet se zgradijo žične ograje višine
2,0 m. Ograja mora biti prilagojena poteku prometnih poti in prometnemu
režimu na mejnem prehodu.
(2) Na območju mejnega prehoda se
namestijo enostranske oziroma dvostranske dvižne zapornice za urejanje prometnega
režima na prometnih površinah.
10. člen
(deviacije)
(1) Zaradi gradnje mejnega prehoda se
izvedejo deviacije naslednjih nekategoriziranih poti:
-
deviacija 1-1 poljske poti, dolžina
ureditve znaša okvirno 170 m,
-
deviacija 1-2 poljske poti, dolžina
ureditve znaša okvirno 271 m.
(2) Vozišče deviacij nekategoriziranih
poti se izvede v makadamu oziroma v obstoječem zgornjem ustroju.
(3) Normalni prečni profil deviacij
nekategoriziranih poti znaša 3,5 m. Dimenzije deviacij je dopustno v soglasju z
upravljavci prilagoditi obstoječi ureditvi poti.
11. člen
(kolesarski in peš promet)
(1) Kolesarski in peš promet poteka po
glavni cesti.
(2) Na območju mejnega prehoda so
hodniki za pešce ob objektih in med objekti za policijo in carino (D1),
menjalnico (D5), objektom za špedicijo (D6) in carino (D4). Hodnik za pešce je
širok 1,50 m.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE
12. člen
(objekti)
(1) Ureditev območja mejnega prehoda
je določena s tem lokacijskim načrtom in je prikazana v ureditveni situaciji v
merilu 1: 500. Dimenzije objektov, prikazanih v situaciji zakoličbe objektov,
naprav in zakoličenja gradbenih parcel v merilu 1: 500, so optimalne glede na
usklajene programe dejavnosti vseh obmejnih služb in razpoložljivi prostor na
območju mejnega prehoda.
(2) Objekti na mejnem prehodu:
-
objekt za policijo in carino (D1),
tlorisne dimenzije 50,80 m × 12,40 m, pritličje in
nadstropje,
-
objekt za pregled vozil in
skladiščenje blaga (D2), tlorisne dimenzije 12,40 m × 2,40 m na dvignjenem platoju tlorisnih dimenzij 22,00 m × 6,15 m, pritličje,
-
objekt za carino (D4), tlorisne
dimenzije 19,60 m × 10,40 m, pritličje,
-
objekt za menjalnico in sanitarije
(D5), tlorisne dimenzije 13,60 m × 8,80 m, pritličje.
(3) Nadstrešnice na mejnem prehodu:
-
tlorisne dimenzije 29,55 m × 37,00 m, (N1),
-
tlorisne dimenzije 10,00 m × 35,20 m, (N2),
-
tlorisne dimenzije 10,60 m × 22,00 m, (N3).
(4) Dopustna so odstopanja pri
tlorisnih dimenzijah objektov in nadstrešnic do 1,0 m navzgor in navzdol.
(5) Številke v oklepajih, navedene v
tem členu in v 6., 8., 11., 12., 17., 19. ter 34. členu te uredbe, so oznake
objektov in ureditev iz kartografskega dela lokacijskega načrta.
(6) Objekti na območju mejnega prehoda
se načrtujejo in gradijo z upoštevanjem sodobne tehnologije in materialov brez
naslanjanja na lokalno arhitekturo. Projektirani in grajeni morajo biti tako,
da jih je možno odstraniti po opustitvi mejnega prehoda.
13. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) S krajinskim oblikovanjem prvin v
obcestnem prostoru se zagotovi skladna umestitev mejnega prehoda v prostor.
Izvedejo se naslednje ureditve:
-
zasaditev vegetacije ob objektih,
zasaditev na območjih urejanja vodotokov in vodnih jarkov,
-
sanacija opuščenih vozišč.
(2) Projekt za pridobitev gradbenega
dovoljenja za ureditve, določene s to uredbo, mora upoštevati usmeritve za
arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz te uredbe. Sestavni del projekta
morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske
arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz te uredbe.
(3) Vsi posegi v relief in nasipi se
morajo kar najbolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine nasipov morajo biti
mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane
in zasajene z ustrezno vegetacijo.
(4) Med gradnjo se zagotovi čim manjše
poseganje v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev,
odkrivanje tal v čim manjšem obsegu in da z odlaganjem materiala med gradnjo ne
bodo zasute struge vodotokov in vodnih jarkov.
(5) Za ozelenitev se uporablja
izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se kar najbolj upošteva vzorec
naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih
vrst. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno.
(6) Vsi opuščeni deli obstoječega
cestnega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne
zemlje ter z zveznim oblikovanjem reliefa ob upoštevanju okoliškega terena. Vse
sanirane površine se zatravijo.
(7) Med gradnjo je treba čim bolj
omejiti gradbišče, odstrani naj se le najnujnejša vegetacija.
(8) Regulacije oziroma ureditve
vodotokov in vodnih jarkov se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar
vključuje zatravitev obvodnega prostora, zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem
in grmovnem sloju pa se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE
KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
14. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi gradnje mejnega prehoda se
prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske
naprave in objekti. Projektiranje in gradnja komunalno-energetskih in
telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s projektnimi
pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so navedeni v prilogi
lokacijskega načrta.
(2) Za dopustna odstopanja po tej
uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z mejnimi
ploščadmi, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja
komunalnih vodov z mejnimi ploščadmi mora investitor voda predhodno pridobiti
soglasje investitorja oziroma upravljavca mejnega prehoda.
15. člen
(vodovod)
(1) Zaradi gradnje mejnega prehoda in
spremljajočih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje ureditve
na vodovodnem omrežju:
-
ukinitev obstoječega vodovoda med
križiščem glavne ceste s cesto za Sv. Peter in km 0+278 v dolžini okvirno 400 m in izvedba novega vodovoda s cevmi NL DN 100,
-
priključitev posameznih objektov na
ploščadih na nov vodovod preko vodomerov, namestitev hidrantov na javni vodovod
za zagotovitev požarne vode,
-
vodomerni jašek za obstoječa objekta
Dragonja št. 125 in 126 v km 0+268.
(2) Trasa vodovoda mora potekati v
horizontalnem odmiku najmanj 3,0 m od fekalne kanalizacije in pri križanjih najmanj
0,5 m nad temenom prizadetih cevovodov. Če predpisanih odmikov ni možno
zagotoviti, je treba predvideti dodatno zaščito. Vsa prečkanja se izvedejo z
zaščitnimi betonskimi cevmi.
16. člen
(kanalizacija)
(1) Odvodnjavanje meteornih voda z
mejnega prehoda ne sme poslabšati naravnega vodovja in se izvede z vodotesno
meteorno kanalizacijo v deviacijo odvodnega kanala, meteorne vode s prometnih
in utrjenih površin pa se predhodno očistijo.
(2) Odvajanje fekalnih voda z mejnega
prehoda je z vodotesno gravitacijsko kanalizacijo v dolžini približno 400 m do jaška številka I2/25 obstoječe kanalizacije številka I2 Dragonja preko črpališča.
(3) Od mejnega prehoda do objekta
Dragonja št. 125 in 126 se zgradi fekalni kanal v okvirni dolžini 180 m.
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Zaradi gradnje mejnega prehoda in
spremljajočih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje ureditve
na elektroenergetskem omrežju:
-
odstranitev obstoječe
transformatorske postaje na drogu, na parceli 2400/2, k.o. Raven,
-
nova transformatorska postaja (D18) z
močjo 20 kV, 630 kVA z dizelskim generatorskim agregatom za primer
izpada omrežne napetosti,
-
nov drog 20 kV daljnovoda na mestu
odstranjenega droga na parceli št. 2400/2, k. o. Raven,
-
vzankanje transformatorske postaje
(D18) v prekinjen 20 kV daljnovod z novim VN vodom, okvirne dolžine 247 m,
-
odstranitev obstoječega NN zračnega
voda od obstoječe transformatorske postaje v dolžini 427 m,
-
izvedba NN omrežja s kabelsko
kanalizacijo od transformatorske postaje (D18) do objektov mejnega nadzora,
-
nov NN kabel od transformatorske
postaje (D18) do km 0+345 mejnega prehoda v okvirni dolžini 145 m, kjer se priključi na obstoječi vod za objekta Dragonja številka 125 in 126.
18. člen
(javna razsvetljava)
(1) Obstoječi zračni vod javne
razsvetljave s svetilkami se ukine v dolžini 427 m.
(2) Na območju mejnega prehoda se
izvede osvetlitev ploščadi za tovornjake in ploščadi za potniški promet,
svetilke z okvirno višino 10 m se namestijo na zelenicah ob vozišču.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Obstoječi zračni vod krajevnega
telefonskega omrežja se v dolžini 166 m ukine in nadomesti z zemeljskim kablom
med km 0+345 in projektiranim jaškom v objektu za policijo in carino (D1) v
okvirni dolžini 145 m.
20. člen
(ogrevanje objektov)
Ogrevanje objektov je načrtovano z
utekočinjenim naftnim plinom, ki se hrani v podzemnih rezervoarjih prostornine 2,8 m3.
21. člen
(odvodnjavanje vozišč in mejnega prehoda)
(1) Na celotnem območju mejnega
prehoda se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna
voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom, ki urejajo področje
emisij snovi in toplote iz javnih cest in področje emisij in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Odvodnjavanje padavinskih voda z
vozišča in platoja mejnega prehoda omogočajo vzdolžni in prečni nagibi vozišča.
Vsa padavinska voda se zbira v ustrezno dimenzionirani vodotesni kanalizaciji,
ki vodi do lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje
je v skladu s standardom SIST EN 858-2. Prečiščena voda nato izteče v odprt
odvodni jarek.
(3) Pod mejnim prehodom in deviacijami
poljskih poti se izvedejo ploščati prepusti višine 1,5 m in širine 2,0 m. Prepusti manjših dimenzij se izvedejo kot cevni prepusti prereza do Ø 120.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVNE
IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
22. člen
(objekti, načrtovani za odstranitev)
Zaradi gradnje mejnega prehoda je treba
odstraniti naslednje objekte:
-
obstoječo nadstrešnico in obstoječe kontejnerske objekte za mejni
nadzor,
-
most širine 3,0 m in dolžine 10,0 m v km 0+123, parcelna številka 3113/1, k.o. Raven.
23. člen
(varovanje tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Investitor zagotovi varovanje
kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred
onesnaževanjem med gradnjo in obratovanjem mejnega prehoda, nadomestitvijo
prekinjenih poti in po potrebi s pridobitvijo oziroma usposobitvijo nadomestnih
kmetijskih zemljišč.
(2) Mreža povezav kmetijskih površin
mora biti ohranjena oziroma zagotovljena med gradnjo in obratovanjem mejnega
prehoda. Začasni objekti in deponije naj se ne postavljajo na najboljših
kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev, gibanje strojev
pa je treba omejiti na območje mejnega prehoda. Zagotovi se sodelovanje z
lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.
(3) Med gradnjo se zagotovi ustrezno
ravnanje z rodovitno zemljo, tako da se ohranita njena rodovitnost in količina
in da jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na
gradbišču mejnega prehoda. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico,
rodovitno zemljo pa začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.
(4) Investitor zagotovi spremljanje
izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, nadomeščanjem prekinjenih
poti in ravnanja z rodovitno zemljo ter s programom monitoringa onesnaženja tal
in rastlin.
24. člen
(vodne ureditve)
Na mejnem prehodu so načrtovane regulacije
oziroma ureditve vodotokov in melioracijskih jarkov:
-
regulacija 7–1 od km 0+43 do km 0+160 mejnega prehoda v dolžini okvirno 112 m,
-
regulacija 7–2 od km 0+143 do km 0+270 mejnega prehoda v dolžini okvirno
210 m,
-
regulacija 7–3 od km 0+43 do km 0+174 mejnega prehoda v dolžini okvirno 195 m,
-
jarek 1 od km 0–18 do km 0+43 mejnega
prehoda v dolžini okvirno 68 m,
-
jarek 2 od km 0–13 do km 0+36 mejnega
prehoda v dolžini okvirno 54 m,
-
jarek 3 od km 0+280 do km 0+350
mejnega prehoda v dolžini okvirno 70 m,
-
jarek 4 od km 0+280 do km 0+296
mejnega prehoda v dolžini okvirno 25 m.
25. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Zaradi izvedbe ureditev,
načrtovanih s to uredbo, se vodni režim, zlasti režim odtoka visokih voda, ne
sme poslabšati. Zato mora investitor zagotoviti potrebne ureditve na vodotokih
in vodnih jarkih, ki jih mejni prehod in spremljajoče ureditve zadevajo.
Naravne struge obstoječih vodotokov in vodnih jarkov se čim bolj ohranijo.
(2) Posegi preureditev vodotokov se
izvedejo tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode in
njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka
raznovrstnost. Ureditve odvodnikov se izvedejo sonaravno. Ureditve se v
največji možni meri izvedejo v zemeljski izvedbi, stabilizacije strug z
lesenimi, na območju premostitvenih objektov pa s talnimi pragovi. Na območju
objektov se struge ustrezno zavarujejo. Brežine se zatravijo in na zgornjih
delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(3) Na mejnem prehodu se odvodnjavanje
cestnega telesa uredi tako, da se v struge naravnih vodotokov spušča le čista
padavinska voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom in navodilom,
ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive, in v skladu s
predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz javnih cest in
področje emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. Na sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok
sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) voda.
(4) Odvodnjavanje voda s cestnih
površin se uredi tako, da ne pride do onesnaženja tal, podzemne vode, stoječe
površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode.
(5) Izvajalec in vzdrževalec
prometnice morata imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob
razlitju onesnaževal (razne vrste goriva, olja in druge suspenzije, škodljive
za vodne vire), ki ga potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje
in prostor, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja mejnega prehoda.
(6) Načrt iz prejšnjega odstavka mora
vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi,
načrtovane ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za
odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta.
Med gradnjo je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na
gradbišču.
(7) Z gradbeno-tehničnimi rešitvami
mora investitor zagotoviti najvišjo mogočo zaščito pred izlitjem onesnažil s
cestišča. Za čas gradnje je treba izdelati elaborat ekološke ureditve
gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Odvodnjavanje cestnega telesa se
izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz
javnih cest in področje emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo.
(9) Mejni prehod se nahaja na območju
III. varstvenega pasu zaščite vodnega vira Bužini in Gabrijeli, zato je treba
pri nadaljnjem načrtovanju upoštevati omejitve in prepovedi iz predpisa, ki
ureja zavarovanje vodnega vira.
26. člen
(varstvo naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti)
(1) Na območju lokacijskega načrta ni
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje
biotske raznovrstnosti.
(2) Vse ureditve vodotokov in vodnih
jarkov je treba izvesti na sonaraven način z uporabo naravnih materialov in
zasaditev, ureditve naj bodo oblikovalsko dovršene in naravi prijazne.
(3) Ker se med zemeljskimi deli lahko
odkrijejo geološke naravne vrednote, je treba zagotoviti občasen geološki nadzor.
Nadzor mora opravljati ustrezna geološka služba, ki ob geoloških najdbah
obvesti strokovno organizacijo za ohranjanje narave, ta pa da smernice glede
ohranjanja naravne vrednote oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki
nastane, je treba posredovati Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji
Republike Slovenije za okolje.
(4) Pri posegih v vodni in obvodni
svet je treba v največji meri ohraniti obstoječe rastlinstvo in tako ohraniti
vsaj del živali na tej lokaciji. Vodotoke in vodne jarke je treba med gradnjo
varovati z uporabo vegetativnih zavarovanj na posameznih mestih in s takim
režimom vzdrževanja, da se obrežna vegetacija razraste in pozneje tudi ohranja
in tako zagotovi primerne življenjske razmere za rastlinske in živalske združbe.
Regulirane vodotoke in vodne jarke je treba obsaditi z obvodno vegetacijo, ki
bo omogočila podobne življenjske razmere vodnim živalim, kakršne so imele pred
začetkom del.
(5) Pred začetkom del je treba o
načrtovanem začetku del obvestiti ribiško družino, ki upravlja ribje
populacije, da bo v vodotokih, ki bodo kakorkoli prizadeti z načrtovanimi
posegi, opravile intervencijski izlov rib. Ribe se preselijo na ustrezna mesta
na zgornji tok od načrtovanih posegov.
(6) Med gradnjo mejnega prehoda in
ureditvijo vodne infrastrukture izvajalec zagotovi izvajanje naravovarstvenega nadzora
gradbenih del, po potrebi pa se izvajajo ustrezni ukrepi, določeni na podlagi
monitoringa.
(7) Med gradnjo ni dovoljeno
zasipavanje strug odvodnih kanalov s kakršnimkoli materialom ali preusmerjanje
vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljavca vodotokov, onesnaževanje
strug vodotokov in odvodnih kanalov s cementnim mlekom, naftnimi derivati in
drugimi strupenimi snovmi. Vse ureditve vodne infrastrukture se načrtujejo in
izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji za rastlinske in živalske
združbe rečnega dna, pomembne za prehrano ter za samočistilno sposobnost
vodotokov. Pri načrtovanju prepustov, sistema odvodnjavanja cestišča in
regulacij je treba upoštevati svetli profil, ki zagotavlja pretok 100-letne
visoke vode pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 0,5 m.
27. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje lokacijskega načrta se
nahaja na območju kulturne krajine Padna–Sv. Peter–Nova vas.
(2) Nad zemeljskimi deli na celotnem
obravnavanem območju mora biti zagotovljen stalen arheološki nadzor. Stroške
arheološkega nadzora, dokumentiranja in nujne zaščite arheoloških najdb nosi
investitor.
(3) Po opustitvi mejnega prehoda se
objekti odstranijo, ploščadi pa rekultivirajo v zelene površine. Odvzete kmetijske
površine zaradi gradnje mejnega prehoda pa se po opustitvi mejnega prehoda
rekultivirajo ponovno v kmetijska zemljišča.
(4) Na zunanjem robu ureditvenega
območja, ki ga omejujejo deviacije lokalnih poti, se zasadijo topoli tako, da
bo z mejnega prehoda zagotovljena vidnost mejne črte.
28. člen
(varstvo pred hrupom)
Investitor mora ob gradnji mejnega prehoda
izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se jih določi na osnovi
meritev, nato pa jih fazno dograjevati v skladu s predpisi, ki urejajo področje
o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa.
29. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo se prepreči nekontrolirano
raznašanje gradbenega materiala z območja gradbišča s prevoznimi sredstvi. Prav
tako se prepreči prašenje začasnih odlagališč materiala in gradbišč z vlaženjem
sipkih materialov in nezaščitenih površin. Sproti se rekultivirajo območja
večjih posegov. Upoštevajo se emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih
in pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji ter prevoznih sredstvih.
30. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov in
območij se z zgraditvijo mejnega prehoda ne sme poslabšati. Vsi objekti in
območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za
uporabo gasilnih naprav, prizadeti vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno
vodo ne sme biti okrnjena.
(2) Na vseh platojih se uredijo
hidrantne mreže s hidranti, nameščenimi na predpisani oddaljenosti od objektov,
ki jih ureja predpis za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Med gradnjo mora
izvajalec upoštevati predpis, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.
31. člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
Parkirišče s PM za tovornjake, ki prevažajo
nevarne snovi, je od ploščadi za blagovni promet ločeno z betonskim zidom
višine 2,0 m in dolžine 16,5 m ter opremljeno z lovilno posodo. Zgrajeno mora
biti skladno s predpisom, ki določa ceste, po katerih smejo motorna vozila
prevažati nevarne snovi in parkirne prostore, na katerih smejo ta vozila
ustavljati in parkirati.
32. člen
(odvzemi in deponije viškov materiala)
(1) Za gradnjo mejnega prehoda in
spremljajočih ureditev je treba zagotoviti približno 5100 m3 zemljine za izvedbo nasipov ter približno 27.000 m3 kamnitega materiala. Potrebno zemljino in kamniti material se pridobi iz
obstoječih zalog na deponiji na Črnem Kalu.
(2) Načrtovano je odlaganje okvirno 1500 m3 viškov nevgradljivega materiala na odlagališče v Občini Piran.
33. člen
(zbiranje in odvoz odpadkov)
Komunalni odpadki na mejnem prehodu se
zbirajo v tipskih zabojnikih, ki se redno praznijo, odpadki pa organizirano
odvažajo na komunalno deponijo.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
34. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Gradnja mejnega prehoda se lahko
izvede v naslednjih etapah:
-
gradnja ploščadi za pretok potnikov –
vstop in izstop iz države z objektom za policijo in carino (D1) in dvema
parkiriščema s petimi PM za zaposlene,
-
gradnja ploščadi za blagovni promet –
izstop iz države in parkiriščem s šestimi PM za tovorna vozila in 22 PM za
zaposlene. Izvoz na ploščad preko čakalnega pasu za tovorna vozila dolžine 70 m in širine 3,50 m. Na ploščadi sta urejena dva vozna pasova širine 3,5 m za tovorna vozila. En pas je namenjen čakajočim vozilom za prevoz tovornih vozil do kontrolne
kabine carine in policije, en pas pa je namenjen za vračanje vozil,
-
ploščad za blagovni promet – vstop v
državo, s čakalnim pasom za tovorna vozila v dolžini 45 m, osno in mostno tehtnico, portalom za ugotavljanje radiacije, parkirišče z osmimi PM za tovorna
vozila, eno PM za tovorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi, objektom za
pregled vozil in skladiščenje blaga (D2), objektom s transformatorsko postajo
in generatorjem (D18),
-
objekt špedicije (D6) in parkiriščem
z 11 PM za zaposlene,
-
objekt z menjalnico in sanitarijami
(D5),
-
deviacije dveh poljskih poti,
-
prestavitev, razširitev in druge
prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in spremljajočih objektov in naprav
ter ureditev vodne infrastrukture in spremljajoče ureditve, ki so potrebne za
realizacijo načrtovanih posegov.
(2) Etape gradnje mejnega prehoda in
spremljajočih ureditev predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko
gradijo ločeno ali sočasno.
(3) Gradnja bo potekala hkrati ob
prometu, ki se bo občasno usmerjal s semaforji. Posebni obvozi med gradnjo niso
načrtovani.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
35. člen
(splošne obveznosti investitorja in
izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti in večje
prepustnosti zaradi spremenjenih razmer med gradnjo mejnega prehoda ter zaradi
zagotavljanja kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej
imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
-
tehnične in tehnološke rešitve
gradnje mejnega prehoda morajo zagotavljati stalno prevoznost mejnega prehoda
za vse vrste motornega prometa;
-
promet med gradnjo organizirati tako,
da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
-
zagotoviti ukrepe na obstoječem
cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje mejnega
prehoda ne bo poslabšala. Zagotoviti je treba dostope, ki so bili zaradi
gradnje mejnega prehoda prekinjeni in urediti dostope, ki nadomeščajo
prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določene, bodo pa utemeljeno
zahtevani v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo;
-
pred začetkom gradnje evidentirati
stanje obstoječe infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje;
-
zagotoviti zavarovanje gradbišča
tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
-
čimprej odpraviti negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja mejnega prehoda;
-
sanirati oziroma povrniti v prvotno
stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje mejnega prehoda ali uporabe
pri gradnji prekinjene ali poškodovane;
-
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo
prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je
treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovane;
-
sanirati vse sisteme za odvodnjavanje
oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali
poškodovani;
-
med gradnjo zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja tal, vode in zraka pri prevozu,
skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; ob nesreči zagotoviti takojšnje
ukrepanje usposobljene službe;
-
med urejanjem vodne infrastrukture se
na celotnem odseku izvaja vodnogospodarski nadzor;
-
za varovanje vodnih virov med gradnjo
mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 25. členu te uredbe;
-
med gradnjo upoštevati, da se na vseh
območjih dovolijo imisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako da podnevi
niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja
pred hrupom;
-
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje
poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
-
začasno pridobljena zemljišča po
zgraditvi mejnega prehoda in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
-
izvajati monitoring skladno z
določili 37. člena te uredbe;
-
pri izvajanju del zagotoviti
projektantski nadzor projektantov vseh objektov in ureditev na mejnem prehodu;
-
med obratovanjem mejnega prehoda po
potrebi izvajati sanacijo zasaditev v sklopu rednih vzdrževalnih del.
36. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti
ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter
poskrbeti za primopredajo vseh odsekov poti, vodnogospodarskih ureditev,
komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih ne prevzame v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci
tiste infrastrukture, ki ni mejni prehod (deviacije cest, komunalnih vodov,
vodnogospodarskih ureditev), dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
37. člen
(monitoring)
(1) Investitor gradnje mejnega prehoda
v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi celosten
načrt monitoringa za geotehnični, naravovarstveni, arheološki nadzor,
hidrogeoloških razmer, onesnaženosti površinskih in podzemnih voda ter tal in
rastlin, zraka, hrupnih obremenitev, razmer za razvoj flore, vegetacije, favne
in biotopov, stanje kmetijskega prostora in tal. Program monitoringa se izdela
kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri določitvi točk monitoringa naj
se smiselno upoštevajo točke meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, naj se
monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali lokalnimi monitoringi
kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak, hrup)
se zagotovi vsaj tolikšno število točk spremljanja okolja, da se pridobi
utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Zagotovi se
zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da bo omogočeno neprekinjeno
pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora
poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Investitor mora na podlagi
rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kot so dodatne
tehnične in prostorske rešitve, dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
sanacija, povečanje ali gradnja novih naprav in ureditev, sprememba rabe
prostora in drugi ustrezni ukrepi.
IX. ODSTOPANJA
38. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji lokacijskega
načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo,
če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika,
zaradi odstopanj pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz
prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi
morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta
odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev
gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno
določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž navedenih v tej uredbi, ki
so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so
dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Vse potrebne prometno-tehnične in
druge preureditve ploščadi in dostopnih cest zaradi navezave bodoče hitre ceste
na mejnem prehodu se štejejo kot dopustno odstopanje od ureditev iz tega
lokacijskega načrta.
39. člen
(gradnja enostavnih objektov)
Na območju lokacijskega načrta je v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih
pomožnih infrastrukturnih objektov:
-
pomožni cestni objekti,
-
pomožni energetski objekti,
-
pomožni telekomunikacijski objekti,
-
pomožni komunalni objekti.
X. NADZOR
40. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja
Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in
prostor.
Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni
mejni prehod Dragonja (Uradni list RS, št. 73/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
(občinski
prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno
območje iz 4. člena te uredbe šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja
občinska prostorska akta:
-
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št. 26/98, 22/99, 31/99,
37/99, 46/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04);
-
Prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran (Uradne objave, št. 34/90 in 54/02).
42. člen
(veljavnost
uredbe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o lokacijskem načrtu za obvozno cesto
mimo naselja Dragonja na mednarodnem mejnem prehodu Dragonja (Uradni list RS,
št. 66/07) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»XI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
41. člen
(občinski
prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za
ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni
naslednji občinski prostorski akti:
-
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Piran (Uradne objave št. 26/98, 22/99, 31/99,
37/99, 46/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04),
-
Prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13
v občini Piran (Uradne objave št. 34/90 in 54/02) in
-
Prostorskih ureditvenih pogojev za območje planskih celot 1, 2, 3, 4, 5,
7, 10, 12 in MSE/2 v občini Piran (Uradne objave št. 25/93, 17/97, 19/99,
23/00, 28/03 in 14/05).
42. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha
uporabljati Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja
(Uradni list RS, št. 73/06) v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi
številkami 2391/2, 2393, 2394, 2401/2, 2416/2, 3113/1, vsa v k.o. Raven.
43. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.