Na podlagi prvega odstavka 46. člena v povezavi s
tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku
Pluska–Ponikve
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni
lokacijski načrt za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve (v nadaljnjem besedilu:
državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje ACER Novo
mesto, d. o. o., pod številko projekta J-1/05, junij 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih
rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in
arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in
druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih
dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja
ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in
kartografsko prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi
prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za
prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Trebnje.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega
parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo:
-
parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti
(območje trase avtoceste s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami);
-
parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo objekti, potrebni za
izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih
vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, obnovitev
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva
gradnja avtoceste), in
-
parcele oziroma dele parcel, ki ležijo nad predorom Leščevje.
(2) Območje trase avtoceste s cestnimi objekti in
spremljajočimi ureditvami obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih
katastrskih občinah:
-
k.o. Štefan: 1391/2, 1391/1, 813/2, 808/12, 814/2, 814/1, 819/8, 819/7,
825/4, 1252/12, 1252/21,1252/20, 1252/22, 1252/26, 824/8, 824/7, 824/6, 824/5,
824/4, 1252/12, 1252/30, 1252/19, 1252/25, 822/4, 822/1, 1301, 948/1, 972,
948/2, 950/2, 973, 936/1, 950/1, 952, 971/2, 971/1, 969/1, 968, 953/2, 936/2,
953/1, 960, 1303, 1252/13, 1252/27, 942/7, 941, 934/2, 933/2, 854/5, 854/7,
854/9, 854/6, 1305, 925/2, 924/2, 1219/1, 1221/1, 1309/2, 1214/1, 904, 912,
921/2, 921/1, 1384, 924/1, 925/3, 926/2, 915, 918, 919, 925/1, 926/1, 931/1,
933/1, 931/2, 931/6, 931/3, 934/1, 954/1, 951, 954/2, 931/5, 931/4, 959, 958,
1000/1, 961, 1003, 1004, 1005/1, 1032/3, 1007, 1311, 930, 1310, 1011, 1015,
1010, 1016, 1019, 1009/2, 1009/3, 1013, 1014, 1009/1, 1017, 1018, 1021, 1025/1,
1027/1, 1058/1, 1027/2, 1027/3, 1058/2, 1058/3, 1175, 1026, 1158, 1159, 1157/1,
1160/2, 1160/1;
-
k.o. Trebnje: 960, 957, 959, 954, 955, 961, 966, 965, 962, 967, 996/1,
996/2, 995, 964, 994, 968, 969, 989, 990, 970, 988/2, 988/1, 987, 986, 985,
1021, 1023, 984, 1024, 983, 1025, 982, 1026, 972/2, 974, 895, 893, 981, 1027,
1039, 1030, 1041, 889, 887, 890/1, 890/2, 980, 979, 1028, 1083, 1029, 1084/1,
1084/2, 1087, 1088, 1112, 1091, 1092, 1093, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098, 1099,
1100, 1101, 1102, 1143, 1147, 1103, 1132, 1133, 1146, 1171/1, 1200, 1145,
1196/1, 1197, 1198, 1153/1, 1144, 1204, 1202/2, 1202/4, 1202/3, 1203/1, 1203/2,
1205, 1206, 1231, 1232, 1233, 1234, 1259, 1260, 1257, 1256, 1255, 1254, 1253,
1252, 1251, 1250, 1249, 1248, 1247, 1246, 1245, 1225, 1210, 1209, 1211, 1212,
784, 1208, 1213, 1215, 1216, 1217, 1218, 1221,783, 346 (vodni svet), 785/3,
785/2, 780, 785/1, 786, 787, 782, 788, 348, 685/1, 813, 694/1, 694/2, 694/3,
693/1, 700/2, 698, 701/2, 369/2, 369/5, 815/1, 518/3, 519/4, 815/4, 521/11, 521/3,
521/13, 523/9, 523/5, 526/7, 526/5, 527/1, 369/3, 692, 691/1, 691/2, 689/1,
689/2, 688, 690/1, 690/2, 815/3, 528/2, 529/2, 815/6, 527/2, 527/3, 815/7, 539,
550, 815/22, 669, 687, 682, 816/1, 816/2, 678, 673/2, 671, 627, 620, 667/1,
670/1, 670/3, 628/1, 628/2, 817;
-
k.o. Češnjevek: 1078, 1077, 1001, 1011, 1079/1, 1079/2, 1079/3, 1080/3,
1080/2, 1080/1, 1083, 1069/1, 1074, 1069/2, 1068, 1067, 1070/1, 1032, 1070/2,
1064, 1063, 1061, 1088/1, 1089/2, 1089/1, 1054, 1088/2, 1087, 1202, 1200, 1097,
1094/1, 1089/2, 1049, 1050, 1051, 1060, 1055, 1058, 1033, 1198, 1036/1, 1037,
1059, 1056, 1057, 1043/5, 1043/8, 1043/9, 1043/16, 1043/14, 1043/10, 1043/11,
1038/1, 1043/12, 1043/13, 956/1, 956/2, 966, 958, 948/2, 951/1, 951/2, 1201,
1224, 953, 948/1, 947, 945, 946, 944, 942, 940/1, 940/2, 892/1, 893/1, 892/2,
893/2, 938, 931, 930, 1219, 1223/1, 895, 897, 912/1, 915, 913/1, 918/1, 918/2,
1212/3, 1214, 878/3, 1212/2, 919/1, 1218, 917, 928/1, 920/1, 921/1, 924/1,
926/1, 647/2, 647/3, 639/3, 1220, 1221, 639/2, 638/2, 635/2, 1168, 638/1,
635/1, 634/19, 634/20, 634/10, 634/11, 634/23, 634/14, 634/16, 1166/1, 1166/2,
231/17, 634/15, 231/1, 231/2, 231/3, 231/4, 231/21, 231/22, 231/23, 231/8,
231/9, 231/10, 231/11, 231/12, 231/26, 168/7, 168/6, 168/4;
-
k.o. Ponikve: 121/2, 104, 105/1, 1270/1, 103/1, 103/2, 100, 72,
1297/1,1301, 1289, 71, 67, 70/1, 1287/3,, 64, 50, 1300, 48, 1284/3, 39/7, 39/6,
38/1, 36/4, 1284/1, 51/1, 51/2, 53, 39/1, 36/1, 1273, 36/2, 36/7, 36/8, 33,
36/9, 36/3, 36/5, 36/6, 32/1, 32/2, 29, 19, 16/1, 16/2, 1274/1, 1274/2, 13,
1/1, 11, 8, 1/2, 1/3, 1/4, 478/2, 478/1, 487/1, 488/4, 489/2, 493/6.
(3) Območje prestavitev, novogradenj, obnovitev oziroma
odstranitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih
zahteva gradnja avtoceste, obsega te parcele oziroma dele parcel po naslednjih
katastrskih občinah:
a)
elektrovodi:
-
k.o. Velika Loka:1082, 100/1, 1074/1, 97/1, 111, 96/2, 96/1, 89/1, 89/2,
1047, 90/2,
-
k.o. Trebnje: 1112, 1094, 1095, 1030, 975, 325, 315, 314, 310, 316/1,
322, 312/4, 322, 364, 317, 318, 320, 366, 813, 688, 690/2, 690/1,
-
k.o. Češnjevek: 1042, 1043/13, 1043/14, 1037, 1036/4, 1036/1, 1036/3,
1023, 985, 984/2, 1194/2, 1195/1, 978/4, 978/3, 982/1, 970, 971, 972, 973/3,
941, 946, 948/1, 970, 969/1, 966, 910/2, 910/3, 1200, 973/1, 940/1, 892/1,
893/1, 894, 973/6, 1219, 1223/1, 898, 899/1, 899/2, 900/1, 903/1, 905/4, 1222/1,
871/2, 871/5, 880/1, 880/3, 1212/4, 1212/5, 1215/2, 1221, 1222/2,1223/3, 880/4,
880/3, 1223/2, 1195/2, 910/2, 659/2, 659/4, 659/5, 659/1, 658/1, 654/1, 655/1,
652/1, 652/2, 648/1, 647/2, 647/12, 647/5, 1166/1, 233/13, 1170, 630/1, 629/1,
628/1, 627/4, 623/1, 622/1, 619/1, 618/3, 618/1, 615/1, 615/2, 609/1, 609/2,
233/2, 600/1, 600/2, 600/3, 1169/1, 1145, 606/2, 603, 605/8, 605/6, 605/7,
605/9, 605/2, 605/3, 605/10, 233/13, 1166/2, 231/13, 231/14, 231/15, 231/4,
231/21, 231/22, 231/23, 231/8, 231/9, 168/6, 168/1, 168/5, 231/10, 231/11,
167/3, 165/2, 165/3, 231/12, 1165,
-
k.o. Ponikve: 100, 103/1, 103/2, 1279/1, 1279/2, 498/1, 498/2, 1273,
495/6, 495/5, 491/1, 491/5, 491/6, 491/3, 491/4,
-
k.o. Knežja vas: 1393/1, 1393/2, 1393/3,
-
k.o. Štefan: 817/1, 817/2, 819/4, 819/5, 819/6, 822/4, 1252/25, 252/26,
828/3, 825/3, 1252/28, 825/4, 1252/30, 1004, 1005/1, 1311, 1030/1, 1032/3,
1007, 1309/2, 1009/2, 1009/1, 1027/1, 1017, 1018, 1021, 1310, 1020/2, 1019,
1020/3, 917/3, 1020/1, 930, 917/1, 917/2, 917/4, 1160/2, 1160/1, 1162/2, 629/1,
1333/1, 1328, 1333/2, 599/1, 598/2, 595/2, 595/3, 1327/2, 595/6;
b)
vodovod:
-
k.o. Štefan: 1160/2, 1160/1, 1167/4, 1167/1, 1165/1, 1137, 1380/1,
1380/2, 1167/2, 1315/2, 1130/8, 1315/1, 1311, 1226, 1223, 1206, 1311, 1120,
1122/1, 1124,
-
k.o. Trebnje: 811, 348, 620, 816/1,
-
k.o. Češnjevek: 1036/1, 1198, 1036/3, 1027, 1024/1, 1024/2, 1195/1,
1023, 985, 984/2, 982/3, 984/1, 982/1, 989/3, 989/7, 978/4, 978/3, 886/4,
886/3, 1195/1, 974/2, 973/2, 1200, 973/6, 1219, 1222/1, 1223/1, 905/1, 1195/2,
905/8, 883, 1194/2, 1222/2, 1212/1, 870/1, 871/5, 871/2, 1215/1, 1215/2, 1214,
1194/1, 869/2, 868/2, 1193, 1036/1, 982/1, 974/1;
c)
telekomunikacijski vodi:
-
k.o. Trebnje: 1225, 1224, 1226, 1227, 1228, 1229, 1230, 1231, 1208,
1222, 1215;
d)
meteorna kanalizacija:
-
k.o. Češnjevek: 930, 1219, 928/1,
-
k.o. Ponikve: 72, 1297/1;
e)
odstranitev elektrovodov:
-
k.o. Knežja vas: 1393/2,
-
k.o. Štefan: 817/1, 819/4, 822/1, 822/2, 1301, 948/1, 974/1, 973, 1015,
1010, 1310, 1009/1, 1017, 1018, 1021, 1025/2, 1025/1, 1175, 1174, 1167/4, 1311,
1160/1, 1160/2, 1162/2, 1016, 1019, 1020/2, 1020/3, 1020/1, 917/3, 917/1, 928,
931/1,
-
k.o. Trebnje: 1094, 331, 322, 333, 335,
-
k.o. Češnjevek: 654/2, 652/2, 652/3, 652/1, 648/1, 647/2,
-
k.o. Ponikve: 39/4, 39/7, 39/6;
f)
odstranitev vodovoda:
-
k.o. Štefan: 1032/3, 961, 1303, 931/3, 928, 929, 917/1,
-
k.o. Ponikve: 46, 51/2, 53.
(4) Območje nad predorom Leščevje obsega naslednje parcele
oziroma dele parcel v k.o. Štefan: 1160/2, 1157/1, 1162/2, 1165/2, 1165/1,
1144, 1315/1, 1152/1, 1152/2, 1152/3, 1145/1, 1145/2, 1317, 1146, 1150, 1083,
1148, 1079/4, 1130/2, 1084, 1080/3, 1126, 1080/2, 1080/1, 1130/6, 1126, 1080/2,
1080/1, 1130/6, 1125, 1115, 1114, 1113, 1324/6 (vodni svet), 1318, 1316,
1080/4, 1087/7, 1087/5, 1087/4, 1087/13, 1087/18, 1087/19, 1087/20, 1096/3, 1096/1,
1096/2, 1086, 1087/21, 1087/22, 1152/4.
(5) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki
je prikazan v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta. Pri odstopanjih med
navedenimi parcelami v tej uredbi in grafičnim prikazom državnega lokacijskega
načrta se šteje kot veljaven prikaz v grafičnem delu.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
a)
območje avtoceste z naslednjimi cestnimi objekti in spremljajočimi
ureditvami: deviacije cest in poti, predor, podvozi, nadvozi, viadukti, nadhod,
most ter podporni zid in naprave za odvodnjavanje in čiščenje, priključki,
južni spremljajoči objekt Dul in severni spremljajoči objekt Grm;
b)
območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč;
c)
območja ureditve oziroma prestavitve obstoječih vodotokov in ureditve
regulacij;
d)
območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav in
e)
območja okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(tehnični elementi avtoceste)
(1) Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnima
pasovoma in vmesnim ločilnim pasom.
(2) Dolžina obravnavanega odseka je 7,598 km. Trasa
načrtovane avtoceste se pri Pluski odcepi od koridorja obstoječe hitre ceste H1
in poteka južneje v smeri pobočij Bukovja. Do priključka 2-1 Trebnje zahod se
spušča z 2,0%, od tu naprej se začne dvigati v blagem vzponu 1,05%. Najvišjo
koto 338 m n. m. doseže v km 6,8 + 20. Tu se niveleta začne spuščati z 2,75%
proti dolini Temenice in jo prečka z viaduktom 6-2 pri Gorenjih Ponikvah.
(3) Pri vertikalni in horizontalni tehničnih elementih se
upošteva računska hitrost 120 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je
800 m, največji podolžni nagib pa 2,75%. Najmanjša dolžina prehodnice je 120 m.
Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 20.600 m in najmanjši polmer
konkavnih vertikalnih krivin 20.000 m. Največji prečni nagib je 6,6%, najmanjši
prečni nagib pa 2,5%.
(4) Projektirani normalni prečni profil je 26,60 m, in sicer
dva vozna pasova širine 3,75 m, dva prehitevalna pasova širine 3,75 m, dva
robna pasova širine 0,50 m, dva odstavna pasova širine 2,50 m, ločilni pas
širine 2 × 1,50 m in dve bankini širine 1,30 m.
6. člen
(priključek in križišča)
(1) Na avtocesti se izvede priključek Trebnje zahod v obliki
trombe s kraki priključkov, ki so projektirani za hitrost 40 km/h. Največji
podolžni nagib krakov priključka znaša 6%. Avtocestni priključek se na
obstoječo hitro cesto H1 priključuje s krožiščem premera 50 m.
(2) Krožišči premera 50 m sta načrtovani tudi na povezavi čez
dolino Temenice, od tega eno krožišče na obstoječi hitri cesti H1, drugo pa na
križišču obstoječih regionalnih cest: R1 215/1456, R1 215/1162 in R3 561/1198.
(3) Vsa preostala nivojska križišča na ureditvenem območju
državnega lokacijskega načrta so na obstoječi hitri cesti H1 projektirana s
pasovi za levo zavijanje. Dodaten pas za levo zavijanje je predviden tudi na
deviaciji 1-3.
7. člen
(promet med gradnjo)
Promet med gradnjo avtoceste poteka po obstoječi hitri cesti
H1.
8. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)
(1) Zaradi gradnje avtoceste se izvedejo naslednje deviacije
kategoriziranih cest:
-
1-1: regionalna cesta širine 10,70 m v dolžini 492 m (trenutna
kategorizacija H1/0220 Korenitka–Trebnje),
-
1-2: regionalna cesta širine 7,90 m v dolžini 44 m (trenutna
kategorizacija R3 650/1160 Pluska–Trebnje (Štefan)),
-
1-3: regionalna cesta širine 7,90 m v dolžini 161,00 m (trenutna
kategorizacija R3 650/1160 Pluska–Trebnje (Štefan)),
-
1-5: lokalna cesta LC 425011 širine 7,90 m v dolžini 366,00 m,
-
1-6: lokalna cesta LC 425031 širine 7,90 m v dolžini 203,00 m,
-
1-7: regionalna cesta širine 10,70 m v dolžini 396,00 m (trenutna
kategorizacija H1/0221 Trebnje–Karteljevo),
-
1-8: regionalna cesta širine 13,60 m z enostranskim pločnikom širine
1,60 m in dvosmerno kolesarsko stezo širine 2,30 m v dolžini 292,00 m,
-
1-9: regionalna cesta širine 9,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,60
m v dolžini 169,00 m (trenutna kategorizacija R1 215/1162 Trebnje–Mokronog),
-
1-10: lokalna cesta širine 10,80 m (mestna cesta z obojestranskim
pločnikom širine 1,60 m) v dolžini 213,00 m (trenutna kategorizacija R1
215/1456 Trebnje),
-
1-11: lokalna cesta širine 10,80 m (mestna cesta z obojestranskim
pločnikom širine 1,60 m) v dolžini 286,00 m (trenutna kategorizacija R3
651/1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas)),
-
1-12: regionalna cesta širine 10,70 m v dolžini 339,00 m (trenutna
kategorizacija H1/0221 Trebnje–Karteljevo),
-
1-13: lokalna cesta širine 7,90 m v dolžini 188,00 m,
-
1-14: lokalna cesta širine 7,90 m v dolžini 115,00 m (trenutna
kategorizacija R3 651/1198),
-
1-15, 1-15a: lokalna cesta širine 7,90 m (ureditev križišča) v dolžini
139 + 73 = 212,00 m (trenutna kategorizacija R3 651-1198),
-
JP-1 javna pot JP 925003 širine 7,00 m v dolžini 774,00 m,
-
JP-2 javna pot JP 926501 širine 7,00 m v dolžini 364,00 m,
-
JP-6 javna pot JP 926501 širine 7,00 m v dolžini 128,00 m,
-
JP-8 javna pot JP 926503 širine 4,00 m v dolžini 133,00 m.
(2) Zaradi gradnje avtoceste se izvedejo naslednje deviacije
nekategoriziranih cest:
-
JP-3 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 329,00 m,
-
JP-4 (javna pot) širine 4,00 m v dolžini 422,00 m,
-
JP-7 (javna pot) širine 7,90 m v dolžini 136,00 m,
-
JP-9 gozdna vlaka širine 3,00 m v dolžini 505,00 m,
-
JP-10 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 86,00 m,
-
JP-11 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 356,00 m,
-
JP-12 gozdna vlaka širine 3,00 m v dolžini 1323,00 m,
-
JP-13 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 137,00 m,
-
JP-14 gozdna cesta širine 3,00 m v dolžini 579,00 m,
-
JP-15 (javna pot) širine 3,00 m v dolžini 257,00 m,
-
JP-16 gozdna cesta širine 3,00 m v dolžini 933,00 m,
-
JP-17 gozdna cesta širine 3,00 m v dolžini 119,00 m,
-
JP-18 (javna pot) širine 4,00 m v dolžini 109,00 m.
(3) Deviacije kategoriziranih cest se izvedejo v asfaltni
izvedbi. Deviacije javnih in gozdnih poti JP-3, JP-4, JP-8, JP-9, JP-10, JP-11,
JP-12, J-13, JP-14, JP-15, JP-16, JP-17 in JP-18 se izvedejo v makadamu,
preostale pa v asfaltni izvedbi. Normalni prečni profil posamezne deviacije,
dolžina in lokacija so razvidni iz kartografskega dela državnega lokacijskega
načrta.
9. člen
(cestni objekti)
(1) Na avtocesti ter na deviacijah kategoriziranih in
nekategoriziranih cest se skupno izvedejo naslednji cestni objekti:
-
2 nadvoza (4-1 in 4-3) okvirne dolžine 72,00 in 33,00 m, širine 8,70 m
in 11,90 m ter svetle višine 4,70 m;
-
4 podvozi (3-1, 3-3, 3-4 in 3-5) okvirnih dolžin od 51,00 do 61,00 m,
okvirnih širin od 9,60 do 12,30 m in z višino prostega profila 4,70 m;
-
1 podhod (3-2) okvirnih dimenzij 41,60 x 11,60 m;
-
1 predor (8-1) z dolžino leve cevi 372,00 m in desne cevi 370,00 m z
dovoljenim odstopanjem do 10%;
-
2 viadukta (6-1 in 6-2); eden na regionalni cesti čez železniško progo z
višino prostega profila nad železnico 6,20 m, okvirne dolžine 177,00 m in
širine 12,80 m, ter eden na avtocesti čez občinsko cesto in železniško progo z
okvirnima dolžinama levega objekta 322,00 m in desnega objekta 319,00 m,
okvirne širine 2 x 15,00 m, oba z dovoljenim odstopanjem do 10%;
-
1 nadhod (4-2) širine 3,30 m in dolžine 61,00 m;
-
armiranobetonski podporni zid (PZ-1) okvirne dolžine 63,50 m.
(2) Podhod za deviacijo gozdne vlake JP9 v km avtoceste 4,8 +
12,362 in podvoz za deviacijo lokalne ceste 1-6 v km avtoceste 6,9 + 74,996 se
izvedeta v dimenzijah, ki zagotavljajo možnosti prehajanja divjadi.
(3) Vsi prepusti pod avtocesto so cevni s premerom 2,00 m.
(4) Dimenzije posameznih cestnih objektov in njihova lokacija
so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
10. člen
(vkopi)
Globoki vkopi se izvedejo z razširitvijo spodnje berme do
6,30 m, prve brežine se oblikujejo v nagibu 1: 1, uvajalni del brežine je lahko
obložen s kamnom v enakem naklonu. Vmesne berme širine 3,00 m si sledijo na
vsakih 8,00 m višine. Zadnje brežine se izvedejo v naklonu 1: 2, kjer to
omogoča nagib obstoječega terena, tako da se omogočita zatravitev in gostejša
ter hitrejša zarast z gozdno vegetacijo. Kjer hribina zaradi trdnosti kamnine
to omogoča, se izvedejo brežine v naklonu 2: 3. Horizontalni in vertikalni potek
berm se na zgornjih delih brežin, kjer ne bi bilo mogoče oblikovati zvezne
brežine, vsaj pri zgornjih dveh bermah vkopov z več kot dvema bermama prilagodi
poteku zgornjega roba vkopa in ne izvede geometrijsko pravilno ali vzporedno z
avtocesto, kar se podrobneje opredeli v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja in na podlagi ugotovitev projektantskega nadzora pri izvajanju
zemeljskih del.
11. člen
(nasipi)
Nasipi do višine 10,00 m se izvedejo v naklonu 2: 3, kjer so
višji, pa se spodnji del izvede v naklonu 1: 2 z zaokrožitvijo nožice. Vmesne
berme na nasipih se izvedejo za zagotovitev utrditev brežin, horizontalni potek
berm pa ne sme biti geometrijsko pravilen ali vzporeden z niveleto ceste. V
bližini naselij se nasipi izvedejo kot armirana brežina s strmejšimi nakloni in
zaradi tega manjšim posegom v prostor.
12. člen
(spremljajoča objekta)
(1) Spremljajoči objekt Dul je umeščen južno od trase
avtoceste med km 7,9 + 00 in km 8,1 + 60. Oskrbna postaja je tipa 3 z
bencinskim servisom, restavracijo, parkirišči, prostorom za počitek in
rekreacijo ter prostorom za avtodome v sklopu ureditve počivališča. Na tem
območju je načrtovana tudi deponija za obrambne potrebe, ki se vizualno zakrije
z zasaditvijo.
(2) Spremljajoči objekt Grm je umeščen severno od trase
avtoceste med km 9,5 + 80 in km 9,8 + 20. Oskrbna postaja je tipa 3 z
bencinskim servisom, restavracijo in parkirišči s prostorom za počitek in
rekreacijo.
(3) Glede zasnove projektnih rešitev za arhitekturno in
krajinsko oblikovanje spremljajočih objektov se uporabljajo določbe 14. člena
te uredbe.
13. člen
(avtobusno postajališče)
Avtobusna postajališča so načrtovana na deviaciji 1-10 z
dimenzijami, ki omogočajo ustavljanje enega avtobusa.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE
14. člen
(spremljajoča objekta)
(1) Spremljajoča objekta Dul in Grm sta predvidena kot
oskrbni postaji z naslednjimi objekti in površinami:
-
bencinski servis (črpalka s trgovino in sanitarijami) tlorisnih dimenzij
45 m x 25 m in svetle višine najmanj 6 m ter z dovoljenim odstopanjem do 20%;
-
gostinski objekt – restavracija s turistično pisarno, tlorisnih dimenzij
40 m x 40 m z višino do P + 2 (Grm) oziroma do P + 1 (Dul) in z dovoljenim
odstopanjem do 20%;
-
urejene in ustrezno opremljene zelene površine za rekreacijo na prostem
s počivališči, pohodnimi površinami, zelenicami in igrali;
-
parkirne površine za osebni, potniški in tovorni promet na spremljajočem
objektu Dul (predvideno je približno število parkirnih mest, in sicer največje
mogoče število: za osebna vozila 77 parkirnih mest, avtobuse 11 parkirnih mest
ter za tovorna vozila in avtodome 22 parkirnih mest);
-
parkirne površine za osebni, potniški in tovorni promet na spremljajočem
objektu Grm (predvideno je približno število parkirnih mest, in sicer največje
mogoče število: za osebna vozila skupno 72 parkirnih mest, avtobuse 10
parkirnih mest ter za tovorna vozila in avtodome 14 parkirnih mest) in
-
deponija za obrambne potrebe na spremljajočem objektu Dul v velikosti
600 m² s primerno utrjenim zgornjim ustrojem (najmanj 40 t) in ustreznim
dovozom širine najmanj 6 m.
(2) Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
spremljajoča objekta Dul in Grm morata biti izdelana kot enovita projekta ter
morata obsegati načrt celotne zunanje ureditve in načrt vseh objektov (načrt
krajinske arhitekture, načrt arhitekture, načrt prometne ureditve, načrt
gradbenih konstrukcij). Delna gradbena dovoljenja se ne smejo izdati brez tako
izdelanega projekta.
(3) Gostinski objekti in objekti bencinskih servisov in
pripadajoče zunanje ureditve se izvedejo v skladu s sodobnimi načeli
arhitekturnega oblikovanja. Objekti morajo imeti sodobne in enostavne fasade
ter ravne strehe. Na manjših strešinah se dovolijo enokapne strehe z najmanjšim
mogočim naklonom in nadstreški, ki morajo biti oblikovno usklajeni z osnovnimi
objekti in lahke konstrukcije. Najmanjše mogoče višine objektov naj bodo 6,00
m. Vsi arhitekturni objekti in zunanje ureditve na spremljajočih objektih
morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Celotno območje spremljajočih
objektov Dul in Grm se izdatno ozeleni z višjo vegetacijo, v obeh primerih tudi
kot vzpostavitev novega gozdnega roba. Drevesa se na objektu Dul zasadijo kot
vizualna pregrada ob deponiji za obrambne zadeve ter okoli območja za počitek
in kot drevoredi med linijami parkirišč ter kot redek drevored vzdolž
avtoceste. Na objektu Grm se drevesa zasadijo na nasipu vzdolž sedanje hitre
ceste H1, kot drevoredi med linijami parkirnih mest in kot redek drevored
vzdolž avtoceste. Ureditve za rekreacijo na spremljajočem objektu Grm se
načrtujejo na območju ohranjenega obstoječega gozda ob gostinskem objektu. Pri
načrtovanju prostorov za počitek in rekreacijo na spremljajočem objektu Dul ter
na gostinskem objektu pa se zagotovijo ureditve, s katerih bo omogočen razgled
na Trebnje z okolico. Na spremljajočem objektu Dul višine vertikalnih oznak ne
smejo presegati 8 m. Znotraj spremljajočih objektov Dul in Grm se zagotovi tudi
ureditev zelenih površin z drevjem.
15. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve,
načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora
vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa,
rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter
preostalih prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej priključka,
spremljajočih objektov Dul in Grm, ter rešitve v zvezi z urejanjem in
oblikovanjem vodotokov in protihrupnih ter varovalnih ograj. Pri izdelavi projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane to uredbo, se
upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
-
odbojne ograje na avtocesti so kovinske izvedbe v skladu s slovenskimi
standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2. Izjemoma se dopusti izvedba
betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov.
Na kritičnih mestih se z vidika varnosti pred padanjem kamenja z brežin ob
vozišču postavi montažna varnostna betonska ograja, ki se po utrditvi brežine
odstrani. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s
plitvim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2,20 m se odmakne
od nožice ali vrha nasipa oziroma zunanjega roba jarka za 1,00 m do 2,00 m in
na bermah vkopov poteka ob zunanjem robu berme ali pod vrhom vkopne brežine.
Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp na priključkih ter
terenu;
-
nadvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter druga
cestna oprema in protihrupni objekti se arhitekturno in krajinsko oblikujejo v
skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo
prostora. Portali predora se oblikujejo skladno z dosedanjimi rešitvami pri že
zgrajenih objektih na dolenjski avtocesti, z zaokroženimi linijami in mehkimi
prehodi vkopov v obstoječi teren ter zatravitami in zasaditvami gozdne zarasti.
Viadukt Ponikve in zasaditve ob reki Temenici pri mlinu pri Gorenjih Ponikvah
ne smejo ogrožati njegove funkcije in ambienta. Podporni stebri viaduktov čez
Temenico ne smejo posegati v sam vodotok. Nadhod za pešce pri gradu Trebnje se
izvede v čim tanjši, lahki konstrukciji in se naveže na obstoječo gozdno pot; v
njegovem izteku se na bermi oblikuje manjša razgledna ploščad z osnovno urbano
opremo;
-
protihrupne ograje se na pobočju Bukovja in na viaduktu Ponikve na
odsekih, na katerih je trasa vidna iz Trebnjega, to je APO-6 od km 3,2 + 60 do
km 3,3 + 80 in od km 3,5 + 40 do km 3,6 + 60, PO-8 od km 6,3 + 80 do km 6,5 +
80 in od km 6,8 + 80 do km 7,0 + 80, PO-9 od km 8,5 + 00 do km 8,6 + 60, APO-10
od km 8,9 + 00 do km 9,4 + 60 in APO-11 od km 8,9 + 20 do km 9,3 + 60, nad
višino odbojne ograje izvedejo v transparentu in opremijo z nalepkami za
odganjanje ptic. Oblikovanje in barva protihrupnih ograj se uskladita s
predhodnimi odseki dolenjske avtoceste; uporabijo se peščene, bež in tople sive
ali zelenosive barve. Zgornji robovi protihrupnih ograj se izvedejo zvezno,
vzporedno z niveleto ceste.
(2) Območje avtocestnega priključka se arhitekturno in
krajinsko oblikuje tako, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in
da objekti niso vidno moteči na bivalnem območju. Notranjost ramp na
priključkih se reliefno oblikuje z zvezno speljavo brežin, pri čemer se uporabi
nenosilni material za nasipanje depresij med nasipi. S saditvijo rastlin se
območje priključka vizualno strukturira ob upoštevanju obstoječega krajinskega
vzorca na stičnem območju.
(3) Pri posegih v obcestni prostor in urejanju obcestnega
prostora se upoštevajo naslednji pogoji za oblikovanje reliefa:
-
relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim
vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim
oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Kjer se
vkopne brežine stikajo z oblikovano kulturno krajino, se vzdrževalne berme
navežejo na obstoječe kulturne terase. Prestavljene lokalne poti delno potekajo
po bermah, ki se zavarujejo pred padanjem materiala z brežine. Ohranjajo se
naravni lom skale ter stabilne skalne samice in skalni žepi. Posebna pozornost se
nameni oblikovanju terena pri izvedbi vkopov in nasipov na območju priključka
in na pobočju Bukovja, kjer je treba zagotoviti čim naravnejši videz vkopnih in
nasipnih brežin;
-
vkopi na desni (južni) strani vozišča med km 4,8 + 40 in km 5,0 + 60,
med km 5,9 + 20 in km 6,3 + 00, med km 6,4 + 80 in km 6,7 + 40, med km 7,1 + 60
in km 7,6 + 40, med km 7,7 + 00 in km 7,8 + 40, med km 9,5 + 60 in km 9,9 + 20
ter vkopi na desni (severni) strani med km 7,2 + 00 in km 7,5 + 60 se
oblikujejo tako, da se prva brežina izvede z naklonom 1: 1, vendar čim bolj
sonaravno in neporavnano. Nad prvo bermo se uredi čim bolj naravno, zvezno
oblikovana brežina z neporavnanim in spreminjajočim se naklonom, z ohranjenim
naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Če zaradi geoloških oziroma
geomehanskih razmer ureditev zvezne brežine ne bo mogoča, se izvedejo berme,
katerih potek ne sme biti geometrijsko pravilen in ne vzporeden z niveleto in
tlorisnim potekom roba avtoceste, pač pa naj sledi zgornjemu robu vkopa;
posamezne brežine med bermami naj bodo neporavnane in s spremenljivimi nagibi.
Niveletni potek berm mora zagotavljati odvodnjo čistih meteornih voda z
izpustom na okolni teren in ne v meteorno kanalizacijo avtoceste;
-
na območju navedenih vkopov se, kjer je to mogoče, prilagodi tudi
niveleta avtoceste, javne poti pa se speljejo na načrtovane berme povsod tam,
kjer s tem lahko zagotovimo ustrezen dostop do zemljišč, kar se podrobneje
določi v projektni in izvedbeni dokumentaciji;
-
nasipi na levi (severni) strani med km 4,3 + 40 in km 4,4 + 60, med km
8,1 + 00 in km 8,2 + 00, ki so načrtovani zunaj gozdnih površin, se izvedejo z
zaokrožitvijo nožice, tako da se brežina nasipa zvezno spelje v teren. Nasipi v
bližini naselij (med km 4,6 + 80 do 4,8 + 00 in med km 6,9 + 20 do km 7,0 + 40)
se izvedejo kot armirana brežina s strmejšimi nakloni. Nasipi med km 4,6 + 40
in km 4,8 + 20, med km 6,3 + 40 in 6,5 + 80, med km 8,4 + 20 in 8,6 + 20 se
oblikujejo z vmesnimi bermami, ki ne smejo biti geometrijsko pravilne in
vzporedne z niveleto ceste, če je s tem mogoče zagotoviti trdnost nasipa;
-
brežine ob portalih predora Leščevje se izvedejo tako, da se zvezno brez
očitnih lomov navežejo na obstoječi teren;
-
brežine ob cestah na območju navezave H1 na Mirnsko dolino se z blagimi
nakloni in zvezno speljejo v obstoječi teren, pri čemer se ne posega v
petmetrski pas ob Temenici.
(4) Pri odstranitvah obstoječe in zasaditvah nove vegetacije
se upošteva naslednje: vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno
potrebno. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v
prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, razgledi ter
zakrivanje vidno motečih posegov pogledom iz Trebnjega in drugih naselij ob
trasi. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni
sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozdni sestoji in gozdni
robovi, obvodna vegetacija, travinje). Brežine vkopov in nasipov se čim bolj
zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin, ki se sadijo predvsem na
območju oblikovanja gozdnih robov in ob armiranih nasipih. Na območjih, kjer
trasa prečka gozdne površine, se vkopne brežine nad prvo bermo, brežine nasipov
pa pod prvo bermo pogozdijo, poleg zasaditev pa tudi zasejejo z mešanico
travnega semena in semena drevnine. Na območjih skalnih žepov in ponekod na
novem gozdnem robu ter na brežinah se točkovno zasadijo manjše skupine drevnine
kot inicialna zarast. Na območju priključka se obcestni prostor v pretežnem
delu zatravi, nova zasaditev pa se prilagodi krajinskemu vzorci na obrobju
posegov. Utrditve brežin vkopov in nasipov se izvajajo z gradbenimi elementi in
biološkoinženirskimi ukrepi, kot so popleti, rastna pulpa, biotorkret in
dodajanje semena drevnine v travno mešanico zaradi čim hitrejše ozelenitve
brežin in pogozditve tistih, ki so na območju gozdov. Brežine ob portalih
predora Leščevje se zasadijo z avtohtonimi vrstami kot gozdni rob na stiku z
ohranjenim gozdom, pri čemer naj se tik ob portalu sadijo izključno grmovne
vrste. Brežine reke Temenice se na območjih regulacije zasadijo s hidrofilno
vegetacijo. Protihrupne ograje in protihrupni nasipi se na zunanji in notranji
strani smiselno obsadijo z grmovno in drevesno vegetacijo. Vse zasaditve morajo
biti v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega
nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku.
(5) Pri urejanju vodotokov se regulacije, prestavitve in
ureditve vodotokov izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov
in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije.
(6) Pri rekultivaciji se vsi odseki deviacij obstoječih
lokalnih cest in poti oblikujejo v skladu z obstoječim stanjem. Vsi odseki
obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih
s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih
zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE
KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
16. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi gradnje in obratovanja avtoceste je treba zgraditi,
prestaviti, zamenjati ali zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske
naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s smernicami za
načrtovanje, mnenji ter projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov
in naprav.
(2) Pred izvedbo posegov na ureditvenem, območju državnega
lokacijskega načrta je treba določiti natančno lego vseh komunalnih in
energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(3) Komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se
rušijo, je treba ustrezno odstraniti.
17. člen
(vodovod)
(1) Na trasi avtoceste se lokalno prestavijo, zamenjajo ali
zaščitijo naslednji vodovodi:
-
obstoječa vodovodno cev premera 2'' se prestavi in zamenja z vodovodno
polietilensko cevjo PE d63 v razdalji 494 m. Obstoječa cev se do priključka na
načrtovano cev opusti;
-
obstoječa litoželezna cev DN 150 se prestavi in zamenja z vodovodno
cevjo iz nodularne litine DN 150 v razdalji 429 m. Prestavljena cev poteka po
južnem robu načrtovanega cestišča (krožišča);
-
obstoječa salonitna cev DN 80 se prestavi in zamenja z vodovodno cevjo
iz nodularne litine DN 100 v razdalji 372 m. Prestavljena cev poteka po
severnem robu načrtovanega cestišča (krožišča);
-
obstoječa salonitna cev DN 80 se prestavi in zamenja z vodovodno cevjo
iz nodularne litine DN 80 v razdalji 207 m. Obstoječa cev se med priključkoma
na načrtovano cev opusti.
(2) Zgradijo se priključki iz NL DN 100 za predor Leščevje v
dolžini 476 m, za oskrbo počivališča Dul s pitno vodo in vodo za požarno
varnost v razdalji 988 m ter za oskrbo počivališča Grm v razdalji 623 m.
(3) Vsa prečkanja cevovodov s povoznimi površinami morajo
biti ustrezno zaščitena. Dimenzije posameznih komunalnih vodov in njihova
lokacija so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
18. člen
(kanalizacija)
(1) Odpadna voda iz spremljajočih objektov Dul in Grm se prek
čistilnih naprav odvaja v avtocestno kanalizacijo in se prek zadrževalnih bazenov
izpušča v recipient.
(2) Za poznejšo izvedbo kanalizacije sanitarne vode za
naselje Grič se pod traso avtoceste in pod deviacijo JP 6 položi cev premera
250 mm.
19. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na trasi avtoceste se prestavi, zamenja ali zaščiti
naslednje elektroenergetsko omrežje:
-
V1: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje avtoceste v km
3,1 + 90,
-
V1A – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje
priključka 2-1 Trebnje zahod krak 2 v km 0,1 + 20,
-
V1B – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje
priključka 2-1 Trebnje zahod krak 1 v km 0,1 + 10,
-
V1C – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje
priključka 2-1 Trebnje zahod krak 3 v km 0,0 + 80,
-
V1D – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje
priključka 2-1 Trebnje zahod krak 12 v km 0,5 + 10,
-
V1E – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje
deviacije Pluska v km 0,2 + 10,
-
V1F – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan – križanje
deviacije Grič v km 0,1 + 40,
-
V2 – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Štefan,
-
odcep za TP Vrhtrebnje – križanje avtoceste v km 6,2 + 80,
-
V3 – DV: 20-kilovoltni daljnovod RTP Trebnje–Dobrnič – križanje
avtoceste v km 8,8 + 10,
-
V4: gradnja dvostranskega napajanja nove transformatorske postaje 20/0,4
Trebnje vzhod,
-
V5: križanje 20-kilovoltnega kablovoda transformatorska postaja CP
Trebnje–transformatorska postaja Mercator in 20-kilovoltnega kablovoda
transformatorska postaja CP Trebnje–transformatorska postaja Trimo s krožiščem
Mirna,
-
V6: križanje 20-kilovoltnega daljnovoda z deviacijo javne poti JP 18 v
km 0,0 + 33 v dolžini 140 m,
-
N1: 1,4-kilovoltni vod za napajanje objektov v vasi Grič – križanje
avtoceste v km 3,4 + 90,
-
N1A: 1,4-kilovoltni vod za napajanje vasi Grič – križanje z deviacijo
Pluska v km 0,7 + 90,
-
N1B: 1,4-kilovoltni vod za napajanje vasi Grič – križanje z deviacijo
Grič v km 0,2 + 20,
-
N1C: 1,4-kilovoltni vod za napajanje vasi Grič – križanje z deviacijo
Grič v km 0,3 + 60,
-
N2: nov nizkonapetostni kablovod iz transformatorske postaje Dolenji
Podboršt za napajanje vasi Dolenji Podboršt,
-
N3: 1,4-kilovoltni vod za napajanje naselij Brnek in Gorenje Ponikve s
križanjem z avtocesto v km 9,1 + 80.
(2) Za napajanje spremljajočih objektov se izvedejo:
-
nova transformatorska postaja Dolenji Podboršt, ki se napaja po
20-kilovoltnem kablovodu, iz nje pa se s kablom NN oskrbi spremljajoči objekt
Dul,
-
nov nizkonapetostni kabel iz transformatorske postaje Trebnje vzhod za
napajanje spremljajočega objekta Grm,
-
nova transformatorska postaja Grič, ki se napaja po 20-kilovoltnem
kablovodu, iz nje pa se s kablom NN oskrbi avtocestni priključek Trebnje zahod,
-
nova transformatorska postaja Predor, ki se napaja dvostransko po novem
20-kilovoltnem kablovodu z navezavo na transformatorsko postajo Tesnila Velika
Loka in obstoječi 20-kilovoltni daljnovod do transformatorske postaje Grad
Trebnje.
20. člen
(javna razsvetljava in semaforizacija)
(1) Javna razsvetljava se zgradi:
-
na območju avtocestnega priključka Trebnje zahod (napajanje iz transformatorske
postaje Grič),
-
na območju spremljajočih objektov Dul (napajanje iz transformatorske
postaje Dolenji Podboršt) in Grm (napajanje iz transformatorske postaje
Trebnje),
-
na območju vseh treh krožišč (krožišče na priključku Trebnje vzhod se
napaja iz transformatorske postaje Grič, preostali dve krožišči pa iz
transformatorske postaje Mercator),
-
v predoru 8-1 Leščevje (napajanje iz transformatorske postaje Predor),
-
v podvozu 3-3 (napajanje iz transformatorske postaje Grad Trebnje),
-
na križišču deviacije 1-1 z deviacijo 1-3 (napajanje iz transformatorske
postaje Grič),
-
na območju deviacije 1-1 v skupni dolžini 360 m (napajanje iz
transformatorske postaje Grič).
(2) Na križišču deviacij 1-1 in 1-3 se predvidi kabelska
kanalizacija za poznejšo izvedbo semaforizacije.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na trasi avtoceste se prestavi in zaščiti naslednje
telekomunikacijsko omrežje:
-
v naselju Pluska se v km 2,6 + 80 obstoječe zračno krajevno in
medkrajevno telekomunikacijsko omrežje nadomesti z zemeljskim kablom v zaščitni
cevi;
-
pri naselju Grič se zračno telekomunikacijsko omrežje nadomesti z
zemeljskim omrežjem v zaščitni cevi;
-
pri naselju Vrhtrebnje se zemeljski telekomunikacijski kabel tipa TK39P
15 x 4 x 0,6 nadomesti s kablom (TK59) enake zmogljivosti;
-
v naselju Belšinja vas se obstoječe razvodno naročniško omrežje zračnega
tipa nadomesti z zemeljskim;
-
za počivališče Grm se izvede telekomunikacijsko omrežje od prodajnega
objekta Mercator, kjer se obstoječe telekomunikacijsko omrežje prestavi zaradi
obnovitve cestišča in gradnje krožišča.
(2) Za objekte na spremljajočih objektih Dul in Grm se izvede
telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječe omrežje pri objektu
Mercator.
22. člen
(klic v sili)
(1) Na celotni trasi avtoceste se predvidi kabelska
kanalizacija za sistem klica v sili. Celoten sistem klica v sili sestavljajo
centrala v avtocestni bazi, stebrički ob trasi avtoceste ter kabli za napajanje
in prenos informacij. Stebrički klica v sili so postavljeni na medsebojni
razdalji 2.000 m. Stojna mesta stebričkov so načrtovana v km 3,7 + 40 levo, v
km 3,7 + 80 desno, v km 4,4 + 40 desno, v km 4,4 +80 levo, v km 6,3 + 00 levo
in desno, v km 8,0 + 40 desno, v km 8,2 + 40 levo, v km 9,7 + 00 levo in v km
9,9 + 80 desno.
(2) Na celotni trasi klica v sili se dodatno izvede cev PEHD
premera 50 mm za polaganje kabla z optičnimi vodniki.
23. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Meteorna voda se z vozišča avtoceste in platojev
spremljajočih objektov ter priključka odvodnjava prek vtočnih jaškov, navezanih
na vodotesni kanalizacijski sistem avtoceste, ki se izvede na celotni trasi
avtoceste in se prek zadrževalnih bazenov Z 1, Z 2 in Z 3 spušča v recipient.
Območje od viadukta 6-2 do konca trase se naveže na odvodnjo odseka avtoceste
Ponikve–Hrastje.
(2) Za sprejem padavinskih voda z avtoceste se zgradijo trije
zemeljski objekti, ki se izvedejo kot suhi zadrževalniki s koalescentnimi
filtri. Vsak bazen ima zagotovljen 20 m³ velik prostor za morebitno razlito
olje. Do teh objektov se zagotovi dostop motornim vozilom po makadamskih poteh.
Vsi objekti se varujejo z žično ograjo z vstopnimi vrati, in sicer bazena Z 1
in Z 2 v okviru varovalne ograje avtoceste, bazen Z 3, ki se uredi med
železniško progo in sedanjo hitro cesto, pa se ogradi z ločeno varovalno
ograjo. Okolica bazenov se zatravi in deloma zasadi z drevnino. Dimenzije
posameznih zadrževalnih bazenov in njihova lokacija so razvidne iz
kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
(3) Pod avtocesto se izvedejo cevni prepusti prereza premera
200 cm, pod deviacijami in priključki se izvedejo cevni prepusti manjših
prerezov.
(4) Na območjih vkopov je treba pripraviti sistem
odvodnjavanja tako, da se prepreči morebitno zadrževanje meteorne vode na tleh,
odprtih z odkopom.
(5) Med gradnjo je treba zagotoviti ureditev površinskega
odtoka z utrditvijo brežin vkopov in nasipov ter drugih na novo oblikovanih in
poškodovanih površin, zato se močno zatravijo.
(6) V začetnem obdobju, preden se doseže ustrezna utrditev,
se zagotovita stalno opazovanje in redno vzdrževanje vseh odvodnih jarkov,
kanalizacije in zadrževalnih bazenov.
(7) Zagotovita se redno vzdrževanje in čiščenje obcestnih
jarkov, kanalizacije in zadrževalnih bazenov.
(8) Za odvodnjavanje tampona oziroma posteljice se v vkopih
pod zunanjimi segmentnimi jarki in v ločilnem pasu, v nasipih pa samo v
ločilnem pasu, po potrebi izvedejo vzdolžne drenaže DN 150 do DN 250. Drenaže
se priključijo na vtočne jaške.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE
IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
24. člen
(tla)
(1) Posegi v tla se morajo izvajati na območjih, ki so
opredeljena pred začetkom del, in sicer tako da so prizadete čim manjše
površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo
obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, katerih območja se
določijo pred začetkom del. Posegi med gradnjo se izvajajo tako, da so
prizadete čim manjše površine tal.
(2) Lokacije začasnih in trajnih odlagališč izkopanega
materiala se opredelijo vnaprej. Začasna in trajna odlagališča izkopanega
materiala ter odstranjenih gradbenih elementov z obstoječih cestnih povezav se
ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, ki nastajajo zunaj
območja gradnje obravnavanega cestnega odseka.
(3) Onesnažena tla ob morebitnem razlitju ali razsutju
nevarnih tekočin ali drugega materiala je treba pred odlaganjem na začasno ali
trajno odlagališče preiskati in opredeliti pravilen način odlaganja ali drug
načina odstranjevanja; pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi
lokacija začasnega odlagališča.
(4) Na celotnem območju gradbišča, prometnih in
manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne
embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskega materiala in drugih
sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela.
(5) Na območju gradbišča, prometnih in drugih manipulativnih
površin, po katerih poteka prevoz odstranjenega in gradbenega materiala, se
smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila. Če oskrba vozil in drugih naprav
poteka na območju gradbišča, prometnih in drugih manipulativnih površin, morajo
biti te površine utrjene, ob povečanih količinah mokrih padavin pa tudi urejeni
zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod.
(6) S prometnih in gradbenih površin ter odlagališč
gradbenega materiala je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin
ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi
odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine.
(7) Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 28.
člena te uredbe.
(8) Ob morebitnih prometnih nesrečah, pri katerih pride do
razlitja tekočin ali razsutja drugih snovi, je treba opredeliti pravilen način
odlaganja ali drug načina odstranjevanja onesnaženih tal.
(9) Pri odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji sloj
odlaga ločeno in se uporabi za humusiranje vkopnih in nasipnih brežin ter za
rekultivacijo kmetijskih zemljišč. Živica se odstrani in premesti drugam tako,
da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom.
Odlagališča živice se izvedejo v kupih višine do 1,20 m. Pri tem se mrtvica in
živica ne smeta mešati. Odlagališča se zaščitijo pred onesnaževanjem in
erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah
odstranjene rodovitne zemlje ter lokacijah za odlagališča in o nadaljnji
uporabi za sanacijo. S presežkom rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v
skladu z občinskimi prostorskimi akti. S presežkom izkopanega prodnega
materiala in humusnega materiala ni dovoljeno zasipavati obstoječih depresij in
obvodnega prostora rekeTemenice.
25. člen
(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Investitor mora omogočiti dostop na kmetijska zemljišča
ves čas gradnje in po končani gradnji.
(2) Pri urejanju gradbišča je treba zagotoviti, da so posegi
na kmetijska zemljišča med gradnjo z urejanjem dostopnih poti, odlagališč in
drugih začasnih ureditev omejeni na čim ožji prostor ob načrtovanih ureditvah.
(3) Po končani gradnji mora investitor na ureditvenem območju
državnega lokacijskega načrta zagotoviti izvedbo kmetijskih operacij, s
katerimi se ponovno vzpostavijo možnosti za kmetijsko rabo.
26. člen
(ureditve na območjih gozdnih zemljišč)
(1) Investitor mora omogočiti dostop na gozdna zemljišča ves
čas gradnje in po njej ter po končani gradnji omogočiti gospodarjenje z gozdom
pod enakimi pogoji kot doslej. Kjer bo z gradnjo avtoceste dosedanji način
spravila onemogočen, se po potrebi zgradijo nove vlake in poti.
(2) Odvečen odkopan material in ostanki lesa, ki nastanejo
pri gradnji, se ne smejo odlagati v gozd, ampak le na urejena odlagališča
odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zasip.
(3) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov se opravita
na podlagi označitve drevja za posek, ki jo opravi pooblaščeni delavec
pristojne enote zavoda, pristojnega za gozdove.
(4) Pri posegu v gozdni ekosistem se prepreči zemeljska
erozija s sanacijo odprtih brežin in izvedbo zaobljene speljave vkopne brežine
v raščeni teren.
(5) Odkrite površine, ki nastanejo zaradi gradnje, je treba
takoj po končanih delih zasaditi z avtohtono vegetacijo in ponovno vzpostaviti
gozd, vključno z oblikovanjem novega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih
drevesnih vrst, ki jih določi strokovnjak pristojne institucije in se
opredelijo v načrtu krajinske arhitekture. Sanirano stanje po posegu mora
omogočiti gospodarjenje z gozdom in nemoten dostop.
(6) Po končani gradnji je treba odpraviti morebitne poškodbe,
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in
začasnih gradbenih površinah.
27. člen
(vodne ureditve)
(1) Na območju viadukta Ponikve se ob gradnji opore na
brežini Temenice zagotovijo ureditveni ukrepi, po končani gradnji se brežina
povrne v prvotno stanje.
(2) Zaledne vode se po cevnih prepustih odvodnjavajo ločeno s
ponikanjem v najbližji naravni recipient.
28. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Posegi v strugo in brežine reke Temenice se lahko
izvajajo le v obsegu, določenem s to uredbo.
(2) Zaradi izvedbe ureditev, načrtovanih s to uredbo, se
vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Zato mora
investitor zagotoviti potrebne ureditve reke Temenice, ki se morajo izvajati
sonaravno, z naravnimi materiali. Zaradi ureditvenih posegov se pretok vode in
njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka
raznovrstnost ne smejo bistveno spremeniti. Pri izvajanju posegov se naravna
struga reke Temenice z obvodnim prostorom čim bolj ohranja. Na območju objektov
se struga ustrezno zavaruje s tlakom iz lomljenca in vegetativnim zavarovanjem.
Brežine se zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in
drevesnimi vrstami.
(3) Med gradnjo je treba preprečiti neposredne posege v
strugo vodotoka z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme
priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo; pranje gradbenih strojev
z rečno vodo ni dovoljeno.
(4) Na celotnem območju gradbišča je treba zagotoviti
zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod in drugega onesnaženega materiala, ki
lahko nastanejo ob morebitni nezgodi zaradi razlitja ali razsutja nevarnih
snovi, ga preiskati in določiti način ukrepanja.
(5) Na celotnem odseku avtoceste ter spremljajočih objektov
se odvodnjavanje cestnega telesa uredi tako, da se v strugo reke Temenice
spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza
predpisom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi,
in v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode
z javnih cest ter odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Na
sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok sanitarno-fekalnih ali
drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
(6) Gradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi
kanali in zbirnikom vod ter lovilnikom olj (možni ukrepi za ravnanje z
odpadnimi vodami), se predvidi že v programu gradbenih del.
(7) Izvajalec in vzdrževalec avtoceste morata imeti
pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob morebitnem razlitju
onesnaževal (gorivo, olje in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ločeno
za čas gradnje in čas obratovanja avtoceste. Načrt mora vključevati način
obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, načrtovane ukrepe za
preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta
in izbor lokacije za odlaganje onesnaženega sedimenta. Med gradnjo je treba
voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(8) Za čas gradnje je treba izdelati elaborat ekološke
ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja.
(9) Zaradi posega na vodno ali priobalno zemljišče (npr.
gradnja viaduktov, zavarovanje struge, iztočni objekti), ki je v lasti
Republike Slovenije, mora Vlada Republike Slovenije sprejeti sklep, s katerim
prenese pravico upravljanja na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti
Republike Slovenije, na investitorja. Na podlagi sklepa Vlade Republike
Slovenije o prenosu pravice upravljanja lahko investitor gradi na vodnem ali
priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, pri čemer je treba
le-tega pridobiti pred gradbenim dovoljenjem.
29. člen
(območja ohranjanje narave)
(1) Na območjih EPO Temenica in Vrhtrebnje, pSCI Vrhtrebnje –
Sv. Ana in na območju naravnih vrednot ni dovoljeno odlagati odpadkov in
urejati dodatnih dovoznih cest do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala,
parkirišč in obračališč za tovorna vozila.
(2) Pri regulaciji reke Temenice se upoštevajo ukrepi iz
prejšnjega člena te uredbe.
(3) Zaradi zakraselosti območja je treba pred začetkom
gradnje opraviti podroben pregled terena, predvsem mikrolokacije znanih kraških
jam in morebitnih novih na ožjem vplivnem območju trase avtoceste ter oceniti
stopnjo njihove ogroženosti z vidika načrtovanega posega.
(4) Ob izvedbi zemeljskih del je treba zagotoviti geološki
nadzor. Ob morebitnih najdbah geoloških naravnih vrednot ali podzemeljskih
naravnih vrednot je treba dela na takem odseku ustaviti, najdbe dokumentirati
in jih po strokovni presoji ustrezno predstaviti ali odstraniti.
(5) Pri izdelavi projektne in tehnične dokumentacije se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti iz naravovarstvenih smernic, ki so izdelane
za državni lokacijski načrt.
(6) Investitor obvesti pristojni območni zavod, pristojen za
varstvo narave, o začetku pripravljalnih in zemeljskih del ter zagotovi
naravovarstveni nadzor pri gradnji na tem območju.
30. člen
(varovanje rastlinstva, živalstva in biotopov ter gozdnih
zemljišč)
(1) Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja se upošteva izvedeno kartiranje habitatnih tipov. Na ureditvenem
območju državnega lokacijskega načrta je območje naravovarstveno najvrednejših
habitatnih tipov obrežno belovrbovje ob reki Temenici, visoko so vrednoteni
tudi prevladujoči bukov gozd na območju Bukovja in mezotrofna travišča.
(2) Vegetacija se odstrani le na mestih, kjer bi zarast lahko
neposredno ovirala izvajanje del.
(3) Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih
ureditev. Zagotoviti je treba najmanjšo mogočo mero poseganja v gozdne površine
in reko Temenico. Vsa križanja vodotokov z obstoječimi in načrtovanimi cestami
se ustrezno zaščitijo. Manipulativne površine za gradbene stroje in skladišča
materiala ter nevarnih snovi so zunaj območja vrednejših gozdnih in traviščnih
habitatnih tipov.
(4) Odlaganje odpadkov v naravno okolje ni dopustno, še
zlasti ne na območjih prednostnega habitatnega tipa obrežna belovrbovja
(44.13*) in v gozdnih habitatnih tipih.
(5) Relief in zasaditev se na območjih vkopov in nasipov oblikujeta
tako, da so ureditve čim bolj vpete v naravno okolje. Zasaditve in utrjevanje
tal ter odprava poškodb vegetacije se izvedejo takoj po končanih delih. Po
končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo, tako da se na njih
omogoči čimprejšnje zaraščanje z avtohtonimi vrstami rastlin, ki se po končani
gradnji redno vzdržujejo.
(6) Sečnja gozda in gradbena dela, ki povzročajo večje ravni
hrupa (miniranje, pilotiranje), se po možnosti izvajajo zunaj gnezditvene
sezone ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija. Posege v reko Temenico
je treba izvajati predvsem zunaj drstitvene sezone oziroma v dogovoru s
pristojno ribiško družino.
(7) Kjer se ureditve, načrtovane s to uredbo, približajo
vodnim površinam reke Temenice, se vsa dela izvedejo tako, da čim manj ogrožajo
vegetacijo, ribje vrste in druge organizme, ter tako, da ni moteno ribolovno
upravljanje. Vsaj 14 dni pred začetkom izvajanja del na vodotokih je treba
obvestiti ribiško družino in z njihovim predstavnikom opraviti ogled lokacij ter
določiti morebitne ukrepe za varovanje vodnih organizmov. Po potrebi se
izvedeta intervencijski izlov rib in njihova preselitev v neprizadete dele
vodotoka. Med gradnjo je treba preprečiti nastanek razmer neprekinjene
kalnosti. Ob morebitnem poginu rib zaradi ureditev, predvidenih s to uredbo,
mora investitor pristojni ribiški organizaciji povrniti škodo.
(8) Za prehajanje živali se na obravnavanem odseku trase
poleg dvocevnega predora Leščevje in viadukta Ponikve uredita še podhod za
divjad v km avtoceste 4,8 + 12 in podvoz za deviacijo lokalne ceste 1-6 v km
avtoceste 6,9 + 75. Za prehajanje manjših sesalcev in dvoživk se uredijo tudi
manjši objekti oziroma prepusti na avtocesti. Pri urejanju prehodov za živali
se upošteva:
-
načrtovani objekti za prehajanje živali čez cesto se izvedejo s prostim
vhodom in z najmanjšim mogočim deležem umetne osvetlitve ali brez nje,
-
na delih ceste okrog predora in nad njim ter v bližini objektov,
urejenih za prehajanje živali, je treba prirediti varovalno ograjo višine 2,2 m,
katere potek mora biti načrtovan tako, da bo živali usmerjala proti prehodu,
-
pod viaduktom Ponikve mora biti pas, namenjen rasti obrežne vegetacije,
širok vsaj 10 m na vsaki strani vodotoka,
-
za prehajanje dvoživk in manjših sesalcev se izvedeta dva prepusta: prvi
v km 5,2 + 80 in drugi v km 8,4 + 00. Prepusta pod cesto morata biti škatlasta,
dimenzij 2 m x 2 m, brez umetne osvetlitve oziroma če to ni izvedljivo, cevna s
premerom najmanj 2 m; v spodnjih delih obeh prepustov se izvede grobozrnati
beton, da se ustvari površina za gibanje živali,
-
v podhode (prepuste) za dvoživke mora živali usmerjati ustrezna
obojestranska usmerjevalna ograja na obeh straneh prepusta (betonski tip v
obliki črke U in višine 40 cm s pohodno površino najmanj 20 cm). Obojestranska
usmerjevalna ograja za dvoživke je načrtovana tudi ob vhodu v podhod za živali
v km avtoceste 4,8 + 12 v skupni dolžini 270 m.
(9) Potek varovalne ograje in njena višina, ki znaša najmanj
2,2 m, morata biti prilagojena razmeram na terenu. Višina ograje se meri na
strani, od koder prihajajo živali. Na spodnji tretjini ograje se uporabi
gostejša mreža. Vzdolž varovalne ograje se namesti električni pastir z
dodatnima žicama, prvo na višini 50 cm od tal in drugo nad mrežo. Varovalna
ograja se skupaj z električnim pastirjem vzdržuje in pregleduje vsaj enkrat
letno, ob morebitnih poškodbah pa se takoj popravi.
(10) Območja pod viaduktoma, ki bodo ob gradnji razgaljena,
se takoj po končanih delih zasadijo s primerno drevnino kot kritje živalim ob
prehodu. Vse možne prehode za živali je treba redno vzdrževati. Območje pod
viaduktom in podhodi ne smejo biti površine za shranjevanje gradbene opreme in
strojev, kmetijskih strojev in drugih vozil, prav tako pod viaduktom ne smejo
biti nameščene ograje ali ovire, ki bi preprečevale prehod živali.
(11) Za osvetljevanje cestišč se uporabijo zasenčene svetilke
in usmerjeno osvetljevanje oziroma način razsvetljave, ki povzroča čim manjše
svetlobno onesnaženje.
(12) Podvoz 3-4 za deviacijo lokalne ceste 1-6 in podhod 3-2
se z razsvetljavo ne opremita.
(13) Dimenzije posameznih objektov za prehajanje živali in
usmerjevalnih ograj ter njihove lokacije so razvidne iz kartografskega dela
državnega lokacijskega načrta.
31. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
(1) Celotni odsek avtoceste je treba pred gradnjo
dokumentirati s fotografijami in videoposnetki prostora z dediščino.
Dokumentiranje mora biti izvedeno pred začetkom zemeljskih del in tudi po
končanju del. Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih pristojnega zavoda
za varstvo kulturne dediščine in hranjena pri njem. Zagotoviti je treba načelno
rezervatno varstvo arheološke dediščine.
(2) Investitor mora na podlagi Evropske konvencije o varstvu
arheološke dediščine (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 7/99) in na
podlagi zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine, na območju trase avtoceste
in na lokacijah vseh priključkov in spremljajočih objektov zagotoviti:
-
izvedbo predhodne arheološke raziskave po metodi Skupine za arheologijo
na avtocestah v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SAAS);
-
izvedbo intenzivnih arheoloških pregledov po metodologiji SAAS povsod
tam, kjer je bila z ekstenzivnim arheološkim pregledom ugotovljena potrebna
izvedba naknadnih pogojev in ukrepov;
-
izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj potencialno ogroženih odkritih
arheoloških najdišč, vključno z vsemi izkopavalnimi postopki.
(3) Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo
potekati gradbiščne poti, obvozi, ureditve vodotokov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ureditve odlagališča presežka materiala,
ureditve gradbišča za izvedbo ureditev, načrtovanih s to uredbo.
(4) Pri mlinu pri Gorenjih Ponikvah (EŠD 10179) je treba
zagotoviti pazljivo ravnanje z gradbenimi stroji pri postavitvi gradbenega
platoja in odlaganju izkopanega materiala, postavitev opore viadukta in
ureditve Temenice pa predvideti tako, da bo čim manj moteča za ambient mlina in
ne bo poslabšala njegove funkcionalnosti.
(5) Vkopne in nasipne brežine ter protihrupne ograje,
zasaditve in druge ureditve, ki so vidno izpostavljene v pogledih na grad
Trebnje (EŠD 7844) in z območja gradu ter v pogledih na mlin pri Gorenjih
Ponikvah, morajo biti oblikovane tako, da bodo čim manj moteče.
(6) Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred
začetkom gradnje. Investitor mora na ureditvenem območju lokacijskega načrta
zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
(7) Deset dni pred začetkom del je o tem treba obvestiti
pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(8) Pri izdelavi projektne in tehnične dokumentacije se
upoštevajo strokovne zasnove, usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
kulturne dediščine, ki so v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta.
32. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi napovedi prometa za leto 2028 se izvedejo
naslednji aktivni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim
hrupom:
-
APO-1: absorpcijska protihrupna ograja višine 4,0 m, od km avtoceste 2,6
+ 35 do km 2,9 + 00, dolžine 268 m, desno,
-
N+APO-2: nasip višine 4,0 m, nadgrajen z absorpcijsko protihrupno ograjo
višine 2,5 m, od km avtoceste 2,8 + 40 do km 3,1 + 00, dolžine 266 m, levo,
-
APO-3: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste 3,0
+ 50 do km 3,2 + 35, dolžine 187 m, levo,
-
APO-4: absorpcijska protihrupna ograja višine 4,0 m, od km avtoceste 3,1
+ 40 do km 3,4 + 00, dolžine 256 m, desno,
-
PN-5: protihrupni nasip (nadvišanje vkopa) višine 2,5 m, od km avtoceste
3,4 + 00 do km 3,4 + 72, dolžine 72 m, desno,
-
APO-5a: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste
3,4 + 72 do km 3,6 + 70 dolžine 198 m, desno,
-
APO-6: absorpcijska protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 3,4
+ 00 do km 3,6 + 70, dolžine 272 m; levo,
-
PO-7: protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 5,8 + 20 do km
6,0 + 40, dolžine 217 m, levo,
-
PO-8: protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 6,2 + 32 do km
7,1 + 80, dolžine 950 m, levo,
-
PO-9: protihrupna ograja višine 2,0 m, od km avtoceste 8,3 + 70 do km
8,6 + 70, dolžine 297 m, levo,
-
APO-10: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste
8,9 + 00 do km 9,4 + 60, dolžine 560 m, levo,
-
APO-11: absorpcijska protihrupna ograja višine 3,0 m, od km avtoceste
8,9 + 20 do km 9,3 + 60, dolžine 442 m, levo, in višine 2,0 m, od km avtoceste
9,3 + 60 do km 9,5 + 20, dolžine 158 m, desno,
-
PN-12: protihrupni nasip (nadvišanje vkopa) skupne višine 3,0 m, od km
avtoceste 9,9 + 32 do km 10,2 + 37, dolžine 300 m, desno.
(2) Protihrupne ograje in nasipi se oblikujejo skladno z
določbami 15. člena te uredbe. Transparentne protihrupne ograje se oblikujejo
tako, da se zagotovi razpršitev hrupa.
(3) Absorpcijska obrabna plast vozišča se predvidi na celotni
trasi avtoceste, razen na rampah priključkov.
(4) Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo
aktivnih zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi
napovedi prometa za 10-letno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno
dograjevati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom zaradi cestnega
in železniškega prometa ter v skladu z monitoringom, ki je določen v teh
predpisih. Pri tem mora investitor upoštevati predpise, ki urejajo prve meritve
in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje.
V skladu s tem so mogoča odstopanja od zgornjih lokacij in dimenzij.
(5) Za protihrupno zaščito rekreacijskih površin se v
predlaganih gabaritih rezervira obcestni prostor za izdelavo protihrupne
zaščite, in sicer ob realizaciji iz prostorskih aktov. PO-7 (območje R 4) se v
celoti izvede ob realizaciji programa skladno z veljavnim Odlokom o prostorskih
ureditvenih pogojih za mesto Trebnje (Uradni list RS, št. 40/94), PO-8 (območji
R 3 in R 4) se izvede ob realizaciji programa skladno z veljavnim Odlokom o
prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Trebnje (Uradni list RS, št. 40/94),
in sicer med km 6,2 + 40 in km 6,5 + 60 v delni dolžini 320 m in višini 2 m.
Preostali del PO-8, ki je namenjen zaščiti naselja Odrga, se v dolžini 630 m
izvede takoj.
(6) Za stanovanjske objekte Breza 19 (k.o. Štefan, parc. št.
937/4) levo od osi avtoceste v profilu 23 + 15 m, Breza 20 (k.o. Štefan, parc.
št. 947/6) levo od osi avtoceste v profilu 17 in Breza brez hišne številke
(k.o. Štefan, parc. št. 947/5) vzhodno od stanovanjskega objekta Breza 20, levo
od osi avtoceste v profilu 18 + 10 m se v skladu s predpisanimi zahtevami
predvidi pasivna protihrupna zaščita prostorov, občutljivih za hrup. Obseg
pasivnih ukrepov se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Izvajalec mora zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med
gradnjo in ukrepati ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas
gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča in
cest, po katerih potekajo glavni prevozi.
33. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo je treba sipki material in nezaščitene površine
vlažiti. Preprečevati je treba raznos materiala z gradbišča ter prašenje z
odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala
in gradbišč. Pri prevozu po javnih prometnih površinah je treba sipke tovore
prekrivati. Uporabljajo se tehnično brezhibni gradbeni stroji, delovne naprave
in prevozna sredstva, ki se redno vzdržujejo. Po potrebi se opravljajo meritve
emisij na stacionarnih objektih na gradbišču. Ob ustavljanju vozil, prevoznih
sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba ugasniti motor.
34. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe
državnega lokacijskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi elektroenergetskih
objektov in naprav je treba upoštevati zadostne odmike objektov od vodnikov. Na
spremljajočih objektih Dul in Grm se zagotovijo viri za zadostno oskrbo z vodo
za gašenje požarov. V skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se v
nadaljnjih fazah projektiranja izdela tudi elaborat požarne varnosti.
35. člen
(varstvo pred tresljaji)
(1) Pred začetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del
zagotoviti pregled dokumentacije, popis in dokumentiranje stanja objekta
Belšinja vas 7, mlina pri Gorenjih Ponikvah, trebanjskega gradu in objektov v
neposredni bližini gradbišča ter prevoznih poti, določenih z načrtom
organizacije gradbišča. Med gradnjo mora izvajalec spremljati stanje teh
objektov in vse ugotovljene nove poškodbe, ki bi morebiti nastale zaradi
gradnje avtoceste, odpraviti, pri resnejših poškodbah zaradi tresljajev pa
ustrezno prilagoditi tehnologijo gradnje.
(2) Pri zahtevnejših zemeljskih delih (miniranje, vrtanje
predora) mora izvajalec zagotavljati stalne meritve na potencialno ogroženih
objektih. Na podlagi rezultatov meritev se po potrebi izvajajo ukrepi pri
tehnologiji gradnje.
(3) Za gradnjo se lahko uporabljajo le stroji, izdelani v
skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme za tresljaje, ki jih povzročajo
gradbeni stroji.
(4) Zaradi izredno slabega stanja trebanjskega gradu, katerega
stabilnost je ogrožena že sedaj, se opazovanja in meritve tresljajev izvedejo
tudi na območju avtoceste od km 6,2 do km 6,7. Izvajalec mora zagotoviti, da
med gradnjo ne pride do poškodb zaradi izvajanja del pri gradnji avtoceste.
36. člen
(presežek in odvzem materiala)
(1) Presežek izkopanega materiala se uporabi na trasi
avtoceste.
(2) Za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev je treba
zagotoviti dodatnih 470.000 m³, ki se pridobijo iz obstoječih površinskih kopov
s pridobljenimi potrebnimi dovoljenji in pokrijejo vse količine potrebnega
kamnitega materiala za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev.
(3) Med gradnjo in po njej se v strugo in obvodni prostor
reke Temenice ter na druge površine, ki niso vnaprej določene v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja ali usklajene na podlagi nadzora ob izvajanju,
ne sme odlagati nikakršen material.
37. člen
(posegi v obstoječe objekte)
(1) Na trasi avtoceste je treba porušiti naslednje objekte:
-
provizoričen lesen gostinski objekt ob hitri cesti (k.o. Štefan, parc.
št. 933/1),
-
stanovanjski in pomožni objekt Prijateljeva cesta 1 (k.o. Trebnje, parc.
št. 689/1, 689/2, 691/1, 691/2),
-
stanovanjski objekt in gospodarski objekt Odrga 20 (k.o. Trebnje, parc.
št. 1202/2),
-
stanovanjski objekt Odrga 8 (k.o. Trebnje, parc. št. 1198),
-
stanovanjski objekt in pomožni objekt Belšinja vas 8 (k.o. Štefan, parc.
št. 1096/3),
-
stanovanjski in pomožni objekt Gorenje Ponikve 26 (k.o. Ponikve, parc.
št. 36/9).
(2) Kapelica (k.o. Ponikve, parc. št. 1284/1) se med gradnjo po
dogovoru z lastnikom zaščiti in po potrebi prestavi na drug ustrezen kraj.
(3) Za nadomestitev nepremičnin se ob upoštevanju zahtev
njihovih lastnikov v skladu z zakonom zagotovi ustrezna nadomestna nepremičnina
ali odškodnina.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
38. člen
(etape)
(1) Ureditve, določene s to uredbo, se lahko izvedejo v
naslednjih etapah:
-
posamezni deli trase avtoceste z ureditvijo vkopov in nasipov ter drugih
delov obcestnega prostora, lahko tudi z ustrezno racionaliziranimi normalnimi
prečnimi profili,
-
prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih
infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodne ureditve, ki so
potrebne za izvedbo načrtovanih posegov,
-
gradnja avtoceste z vsemi objekti in ureditvami,
-
povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja ter prestavitve cest
in poti,
-
drugi ukrepi in ureditve,
-
spremljajoča objekta Dul in Grm,
-
dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati
monitoringa.
(2) Etape gradnje avtoceste, priključkov, spremljajočih
objektov ter obnovitve in prestavitve cest so funkcionalno sklenjene celote in
se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
39. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa
med obratovanjem in gradnjo avtoceste za področja, ki jih določa poročilo o
vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec
gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo
točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je
treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in
lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja
sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, narava, krajina)
je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena
informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo
tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja v skladu s
predpisi in usmeritvami, določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati
monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih mora
investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
-
dodatne tehnične in prostorske rešitve,
-
dodatne zasaditve in zgostitve vegetacije,
-
sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
-
sprememba rabe prostora in
-
drugi ustrezni ukrepi.
(4) V skladu s prvim odstavkom tega člena je treba v času
gradnje opraviti monitoring za hrup, tla, podzemne in površinske vode,
vibracije in zrak. V času obratovanja avtoceste je treba izvesti monitoring za
hrup, tla, naravo in krajino.
40. člen
(organizacija gradbišča)
Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za
potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe ceste in ureja čim manj novih
dovoznih poti. Za gradbiščni promet se ne smejo uporabljati obstoječe lokalne
ceste in poti v neposredni bližini trebanjskega gradu. Obveznosti investitorja
in izvajalca med gradnjo so tudi:
-
etapnost gradnje se mora načrtovati tako, da se zagotovi prevoznost in
dostopnost na obstoječih cestah za vse vrste vozil;
-
zagotovitev ustreznega potekanja motornega prometa in pešprometa po
obstoječem omrežju cest in poti;
-
ustrezna ureditev vseh cest, ki so namenjene obvozu ali prevozu med
gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa odprava morebiti nastalih
poškodb;
-
za ceste, ki se uporabljajo kot gradbiščne poti, se izvede posnetek
ničelnega stanja, nato pa se ustrezno uredijo in protiprašno zaščitijo,
morebiti nastale poškodbe pa je treba odpraviti in vzpostaviti tako stanje, kot
je bilo pred začetkom gradnje;
-
ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov,
po končani gradnji pa odprava morebiti nastalih poškodb;
-
ob morebitni nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to
usposobljenih delavcev;
-
dela na gradbišču morajo biti omejena na dnevni čas delovnikov med 7. in
19. uro.
41. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter
predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za
primopredajo vseh odsekov cest, vodnih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih
vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne
bo prevzel v upravljanje investitor.
(2) Tisto infrastrukturo, ki ni avtocesta (deviacije
regionalnih in lokalnih cest, komunalnih vodov, vodnih ureditev), morajo po
končani gradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje njeni upravljavci.
42. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
(1) Investitor avtoceste in vseh drugih ureditev, povezanih z
gradnjo in urejanjem, določenih s to uredbo, vključno z vsemi ureditvami,
povezanimi z gradnjo navezave hitre ceste H1 na Mirnsko dolino, razen ureditev,
katerih gradnja je v pristojnosti Občine Trebnje v skladu z zakonom, ki ureja
javne ceste, je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za
opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa Družba za
avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
(2) Za spremljajoča objekta Dul in Grm mora investitor
avtoceste odkupiti vsa potrebna zemljišča, preostale ureditve pa so strošek
prihodnjega najemnika.
43. člen
(dodatne obveznosti)
Obveznosti investitorjev in izvajalcev so tudi:
-
zagotoviti dostope do zemljišč in objektov, ki jih prekinjajo ureditve v
državnem lokacijskem načrtu in so projektno utemeljeni,
-
vzdrževati protihrupne naprave in varovalne ograje ter vegetacijo ob
avtocesti,
-
vzdrževati cestne prepuste za migracijo manjših živali,
-
vzdrževati vse vodne ureditve, zgrajene izključno za potrebe avtoceste,
-
reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
-
vzdrževati celoten obcestni prostor s posebnim poudarkom na vzdrževanju
zasaditev na vkopnih in nasipnih brežinah do faze, ko bosta zagotovljeni
utrjenost in spontan razvoj površinskega pokrova.
IX. ODSTOPANJA
44. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri izvedbi državnega lokacijskega načrta so dopustna
odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. Dovoljena so odstopanja glede
oblikovanja reliefa in zasaditev, predvsem vkopnih in nasipnih brežin, pri
čemer se obseg in vrsta odstopanja uskladita na gradbišču na podlagi
projektantskega nadzora odgovornega vodje projekta ter geologa in krajinskega
arhitekta.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, na delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo
biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša
odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami
prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Izvedejo se lahko tudi nova križanja objektov gospodarske
javne infrastrukture, če niso v nasprotju s to uredbo in z njimi soglaša
investitor oziroma upravljavec avtoceste.
45. člen
(gradnja enostavnih objektov)
Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoli postavitev naslednjih
pomožnih infrastrukturnih objektov:
-
pomožnih cestnih objektov,
-
pomožnih energetskih objektov,
-
pomožnih telekomunikacijskih objektov,
-
pomožnih komunalnih objektov.
46. člen
(cestninjenje)
Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta vključuje
tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v
prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki
urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za
dopustna odstopanja na območju urejanja, ki so v javnem interesu.
X. NADZOR
47. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za
okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
48. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje
državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in
dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Trebnje za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana
Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 59/04
in 82/04);
-
Odlok o Urbanistični zasnovi Trebnjega (Uradni list RS, št. 49/93);
-
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Trebnje (Uradni list
RS, št. 40/94) in
-
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje
(planske celote 1,3,4,5) (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, in Uradni list
RS, št. 15/99, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04 in 21/05).
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00719-50/2006/6
Ljubljana, dne 13. julija 2006
EVA 2006-2511-0152
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis