Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja
za leti 2005 in 2006 obsega:
-
Uredbo o programih kmetijske strukturne
politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29. 4. 2004),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih
kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 10/05 z dne 4. 2. 2005),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja
za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 72/05 z dne 29. 7. 2005),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o programih
kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 34/06 z dne 31. 3. 2006),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o programih
kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja
za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27. 7. 2006).
UREDBA
o programih kmetijske strukturne
politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa:
-
programe kmetijske strukturne politike in
kmetijske politike razvoja podeželja, nacionalni del, za leto 2005 ter za leto
2006;
-
upravičence, upravičljive stroške, pogoje,
kriterije, postopke za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov in namenov ter
nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prejšnje alinee;
-
vsebino ukrepov kmetijske strukturne politike,
sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega
in jamstvenega sklada;
-
namene, upravičene naložbe, upravičljive
stroške, upravičence, merila za upravičenost, merila za izbor ter finančne
kriterije za ukrepe iz prejšnje alinee.
2. člen
(sredstva)
(1) Na predlog ministra, pristojnega za
kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), Vlada Republike Slovenije določi
višino sredstev za posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil.
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov kmetijske
strukturne politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega
kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, so v skladu z Enotnim
programskim dokumentom Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 ter njegovim
izvedbenim dokumentom Programskim dopolnilom Republike Slovenije za obdobje
2004-2006. Na podlagi omenjenih dokumentov se določi višina sredstev za
posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil.
II. UKREPI KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE IN KMETIJSKE
POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA – NACIONALNI DEL
1. Ukrepi
3. člen
(vrste ukrepov)
(1) Za uresničevanje ciljev kmetijske
strukturne politike se sredstva za programe kmetijske strukturne politike in
kmetijske politike razvoja podeželja – nacionalni del, namenijo za naslednje
ukrepe:
-
(črtana);
-
proračunska postavka 1494 – ukrep:
Hidromelioracije kmetijskih zemljišč;
-
proračunska postavka 2430 – ukrep: Komasacije
in sanacija nedokončanih komasacij;
-
(črtana),
-
proračunska postavka 5538 – ukrep: Program
podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje;
-
proračunska postavka 1473 – Skupni nameni:
Pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil;
-
(črtana);
-
proračunska postavka 2429 – ukrep: Inovativni
programi za razvoj podeželskih ekonomij;
-
(črtana);
-
proračunska postavka 2556 – ukrep: Podpora
strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju;
-
proračunska postavka 5853 – ukrep: Programi
podpor za prestrukturiranje živilstva.
(2) Pri izboru vlog v okviru izvajanja
programov kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja
– nacionalni del, se upošteva regionalni vidik lokacije investiranja.
2. Proračunska postavka 1491 – ukrep:
Agromelioracije
4. člen
(črtan)
3. Proračunska postavka 1494 – ukrep:
Hidromelioracije kmetijskih zemljišč
5. člen
(sanacija malih namakalnih sistemov in
dokončanje nezaključenih malih namakalnih sistemov)
(1) V okviru proračunske postavke 1494 –
ukrep: Hidromelioracije kmetijskih zemljišč so predmet podpore:
1.
dokončanje nezaključenih malih namakalnih
sistemov na podlagi pravnomočnih odločb sodišča;
2.
investicije v sanacijo oziroma dokončanje malih
namakalnih sistemov, ki so bili nepopolno izgrajeni v obdobju od leta 1998 do 2003 in jih je financiralo oziroma sofinanciralo MKGP, ter vključujejo tudi inženiring izvedbe,
izdelavo projektne dokumentacije ter strokovni nadzor nad izvedbo.
(2) Upravičenci do podpor iz tega člena so
fizične in pravne osebe, ki so jim bila za ta namen odobrena sredstva v okviru
proračunskih postavk 1494 Namakanje kmetijskih zemljišč in proračunske postavke
1497 Akumulacije, v javnih razpisih v obdobju med leti 1998 in 2000.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega
člena so:
1.
podatki vlagatelja oziroma njegovega zastopnika
(ime oziroma firma, naslov oziroma sedež, telefonska številka, matična številka
in poslovni račun oziroma transkacijski račun);
2.
številka pogodbe o izvedbi malega namakalnega
sistema oziroma akumulacije, sklenjene med upravičencem in MKGP na podlagi
razpisa;
3.
računi oziroma druge oblike potrdil o
opravljenih delih za izvedbo pogodbenih obveznosti v obdobju po sklenitvi
pogodbe (kopija gradbene knjige z ustreznim uradnim podpisom);
4.
skupni popis vrednosti opravljenih del;
5.
zapisniki ogledov objekta raznih strokovnih
služb, inšpekcij in morebitna ekspertna mnenja o problemu izvedbe, če
obstajajo;
6.
evidentiranje morebitnih preostalih dokumentov,
ki so odločilni za razjasnitev problematike nerealiziranosti projekta, oziroma
slabe realizacije (npr. odločba upravnega sodišča itd);
7.
predviden program in predračunska vrednost
potrebnih del za zaključitev investicije – za sanacijo oziroma dokončanje;
8.
investicija ne sme biti začeta pred letom 1998.
(4) Sredstva iz tega člena se dodelijo:
1.
na podlagi pravnomočnih odločb sodišča,
2.
na podlagi javnega razpisa, kjer bodo vloge
obravnavane po vrstnem redu prispetja vlog, do porabe sredstev.
(5) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena
znaša do 100% vrednosti investicije oziroma v revaloriziranih deležih sredstev
po osnovnih pogodbah med upravičenci in MKGP.
4. Proračunska postavka 2430 – ukrep:
Komasacije in sanacija nedokončanih komasacij
6. člen
(komasacije)
(1) Predmet podpore so komasacije na
podlagi predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča:
1.
ki so posledica izgradnje infrastrukturnih
objektov (železniške proge, gradnja avtocest, vodni zadrževalniki itd.), za
tisti del, ki presega obveznosti investitorja gradnje infrastrukturnih
objektov, vendar predstavlja smiselno zaključeno celoto tega območja,
2.
ki so na območju izgradnje namakalnih sistemov
oziroma drugih agrarnih operacij,
3.
ki se na določenem območju uvajajo prvič,
4.
na območjih, kjer so pravnomočno zaključeni
postopki denacionalizacije, ali
5.
na območjih z izrazito neugodno posestno
strukturo (več kot dve parceli na ha).
(2) Upravičljivi stroški za ukrep
komasacije so geodetska dela, sodni in upravni stroški.
(3) Upravičenci do podpor po tem členu so
občine, v katerih se bodo izvajale komasacije, končni koristniki učinka državne
pomoči so lastniki zemljišč.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev so:
1.
predložitev kopije zemljiško-katastrskega
načrta z izrisanimi predvidenimi mejami komasacijskega območja in prikazom
obstoječega lastninskega stanja,
2.
predložitev izvlečka iz planskega akta lokalne
skupnosti, ki se nanaša na komasacijsko območje,
3.
predložitev predloga idejne zasnove ureditve
komasacijskega območja, ki ga sestavljata tekstualni del in grafični del,
4.
predložitev primerjalne analize komasacije,
5.
predložitev izjave občine, da prevzema pravice,
obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije,
6.
predložitev izjave upravičenca o zagotovitvi
sredstev za posledično nastalo infrastrukturo, predvideno v idejni zasnovi
komasacije,
7.
predložitev projektantskega predračuna izvedbe
komasacije,
8.
predložitev celostne ureditve območja po
izvedeni komasaciji, izdelane s strani krajinskega arhitekta,
9.
predložitev pravnomočne odločbe o uvedbi
komasacijskega postopka, oziroma predpis o uvedbi komasacijskega postopka,
10.
investicija ne sme biti začeta pred izdajo
odločbe o dodelitvi sredstev.
(5) Delež
dodeljenih sredstev znaša 100% upravičljivih stroškov do porabe sredstev.
7. člen
(sanacija nedokončanih komasacij)
(1) V okviru proračunske postavke 2430 –
Komasacije in sanacija nedokončanih komasacij se v okviru programa sanacije
nedokončanih komasacij podpirajo dela, ki sledijo kot rešitev na pritožbe
komasacijskih udeležencev. Financirajo se:
1.
hidromelioracije, agromelioracije in geodetska
ter gradbena dela;
2.
pravna dela (priprava predlogov za vpis v
zemljiško knjigo);
3.
izvedeniška dela, cenitve in vrednotenje
zemljišč;
4.
odškodnine komasacijskim upravičencem na
podlagi pravnomočnih odločb;
5.
investicijski inženiring (priprava oddaje
javnega naročila gradbenih del ter nadzor nad izvedbo del), na komasacijskih
območjih iz priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravičenci do sredstev iz tega člena
so:
-
fizične ali pravne osebe, ki so usposobljene za
dejavnosti svetovanja, priprave predlogov za vpis v zemljiško knjigo,
projektiranja ter geodetske ali gradbene dejavnosti za potrebe kmetijske
dejavnosti in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji,
-
komasacijski udeleženci, upravičeni do
odškodnine na podlagi pravnomočnih komasacijskih odločb.
(3) Pogoj za pridobitev sredstev iz tega
člena je v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka predložitev ponudbe, iz
katere mora biti razvidna usposobljenost.
(4) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena
znaša 100% vrednosti del oziroma odškodnin na podlagi pravnomočnih odločb.
5. Proračunska postavka 2438 – ukrep: Obnova
in urejanje pašnikov
8. člen
(črtan)
6. Proračunska postavka 5538 – ukrep:
Programi podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje
9. člen
(pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij)
(1) Predmet podpore je dodelitev nepovratnih
sredstev kot pomoč mladim kmetom, za prevzem kmetij na podlagi izročilne ali
darilne pogodbe oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli v obliki
enkratne finančne pomoči.
(3) Sredstva za namen iz tega člena se dodelijo
v obliki enkratne finančne pomoči na podlagi doseženih in ovrednotenih točk.
(4) Upravičenci do podpor so kmetije, ki se
uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v prilogi I.
k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87
in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika
podjetja (UL L št. 10, z dne 13. 1. 2001, str. 33; z vsemi spremembami), razen
pašnih in agrarnih skupnosti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z
načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo
predpisane pogoje. Tem upravičencem bo podpora dodeljena v skladu z določili
Uredbe Komisije (ES) št. 1/ 2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in
88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim
podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih
proizvodov (UL L št. 1, z dne 3. 1. 2004, str. 1; z vsemi spremembami).
(5) Pogoji in omejitve za pridobitev
sredstev iz tega člena so:
1.
pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet:
-
biti mora nosilec kmetijskega gospodarstva ter
v letu objave javnega razpisa dopolniti 40 let,
-
ne glede na prvo alineo je nosilec kmetijskega
gospodarstva lahko v letu objave javnega razpisa tudi mlajši od 40 let, vendar
morata biti v tem primeru izročilna ali darilna pogodba iz prvega odstavka 9.
člena te uredbe sklenjeni pred 1. oktobrom 2006 oziroma sklep o dedovanju iz
prvega odstavka 9. člena te uredbe mora biti pravnomočen pred 1. oktobrom 2006,
-
gre za njegov prvi lastniški prevzem,
-
imeti mora stalno prebivališče na naslovu
kmetije,
-
se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik
kmetijskega gospodarstva še najmanj 5 let po prejemu pomoči iz tega člena,
razen v primeru višje sile,
-
ob oddaji vloge mora biti ustrezno usposobljen
za opravljanje kmetijske dejavnosti;
2.
kot ustrezna usposobljenost za opravljanje
kmetijske dejavnosti iz zadnje alinee prejšnje točke se šteje:
-
najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali
sorodna agroživilska izobrazba ali kmetijski sorodna izobrazba (agroživilska,
veterinarska, gozdarska in lesarska), ali
-
katerakoli druga poklicna izobrazba in triletne
delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, ali
-
opravljen preizkus znanja iz kmetijske
dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim
poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja, ali
-
uspešno končana osnovna šola in vsaj 5 let
delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, ali
-
vsaj 10 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v
posamezni kmetijski dejavnosti;
3.
pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija:
-
biti mora prijavljena v evidenci kmetijskih
gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
-
kmetijsko gospodarstvo mora v tekočem letu, v
skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati
na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu:
AKTRP) izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo
predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. V primeru, da je rok za
oddajo vlog na razpis pred rokom za oddajo osnovnih obrazcev o kmetijskem
gospodarstvu, se upoštevajo osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu iz
preteklega leta,
-
upravičenec mora imeti ob oddaji vloge v
uporabi vsaj za 5 ha, primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega
vsaj 3 ha v lasti,
-
določbo iz prejšnje alinee se ne uporablja za
pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter za vzrejo čebeljih matic. V
takem primeru mora imeti upravičenec ob oddaji vloge v uporabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 1 ha v lasti in 40 čebeljih družin,
-
upravičenec, ki pridobi pomoč iz naslova tega
ukrepa, mora najkasneje eno leto po prejetju sredstev uvesti spremljanje
rezultatov gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji ter mora spremljati
rezultate gospodarjenja po tej metodologiji vsaj še pet let po zadnjem
izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa,
-
prvi lastniški prevzem kmetije mora biti
opravljen najkasneje v 12 mesecih pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
-
kot datum prvega lastniškega prevzema se šteje
datum zaprtja javnega razpisa, kolikor predlog za vpis lastnine, ki je bila
predmet prevzema, v zemljiško knjigo ni bil vložen več kot 24 mesecev pred
zaprtjem javnega razpisa,
-
ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna
kmetija s strani mladega kmeta oziroma s strani mladega kmeta in njegovega
zakonca iz naslova zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Iz prevzema so lahko
izključena zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki jih lahko zadrži prenosnik ali se uporabijo za izplačilo dedičev, ob
upoštevanju pogojev iz tretje alineje te točke. Če je stanovanjsko vprašanje
mladega prevzemnika na naslovu kmetije že rešeno, lahko ostale stanovanjske
površine ostanejo v lasti prenosnika,
-
upravičenec mora predložiti načrt gospodarjenja
kmetije najmanj za obdobje petih let od oddaje vloge na javni razpis,
-
kmetija mora biti ob oddaji vloge ekonomsko
vitalna. To pomeni, da mora iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se odvija
na kmetijskem gospodarstvu, dosegati letne prihodke vsaj v višini minimalne
bruto letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
-
kmetija mora ob oddaji vloge, oziroma
najkasneje tri leta po prejemu sredstev, izpolnjevati vse minimalne standarde
glede higiene, okolja in dobrega počutja živali;
4.
za 1 ha primerljivih kmetijskih površin iz
četrte alinee prejšnje točke se šteje:
-
1 ha njiv ali vrtov,
ali
-
2 ha travnikov oziroma
ekstenzivnih sadovnjakov, ali
-
4 ha pašnikov, ali
-
0,25 ha plantažnih
trajnih nasadov, ali
-
0,2 ha pokritih
površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
-
8 ha gozdov, ali
-
5 ha gozdnih plantaž,
ali
-
6 ha močvirnih
travnikov oziroma drugih površin.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena
znaša do največ 5,000.000 SIT na upravičenca.
(7) Kriteriji za točkovanje vlog:
1.
višina sredstev se določi na podlagi doseženih
točk pri ocenitvi prispelih vlog, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje in
omejitve. Pri ocenjevanju vlog se uporabljajo sledeča merila:
-
razvojni in regionalni vidiki kmetijskega
gospodarstva,
-
tržni in ekonomski elementi kmetijske
proizvodnje,
-
socialni vidiki kmetijskega gospodarstva,
-
okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
-
stroški, ki izhajajo iz naslova lastninskega
prenosa kmetijskega gospodarstva;
2.
vsa merila se točkujejo. Če na razpis prispe
več vlog, kakor je razpoložljivih sredstev, se vrednost točke sorazmerno zniža.
(8) Če je kmetijsko gospodarstvo za isti
namen, za katerega uveljavlja pridobitev sredstev po tem členu, že pridobilo
državno pomoč iz naslova ostalih javnih sredstev Republike Slovenije, potem
skupna višina dodeljenih državnih pomoči ne sme presegati delež dodeljenih
sredstev iz šestega odstavka tega člena.
10. člen
(pomoč za nadomestilo škode, ki so jo
povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi)
(1) Predmet podpore je reševanje težkega socialnega položaja kmetij v
primeru naslednjih škodnih dogodkov:
a) smrt, nad 50% invalidnost ali več kot 6-mesečna nesposobnost za
delo nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki predstavlja polno delovno
moč na kmetiji;
b) nastanek škode na kmetiji, ki je nastala zaradi naravne nesreče ali
izjemnega pojava. Kot naravno nesrečo ali izjemen pojav se šteje nepredviden
dogodek, povzročen s strani narave in ga ni mogoče preprečiti. Prav tako se
šteje za izjemen pojav izbruh bolezni, rastlinske ali živalske, v primerih ko
povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi ali ko je zaradi pojava bolezni
na kmetiji prepovedan promet z živalmi oziroma je dovoljen le zakol živali.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli v dveh
oblikah:
-
kot enkratna pomoč v primeru smrti, v primeru
invalidnosti ali več kot 6-mesečne nesposobnosti za delo na kmetiji, kjer gre
za osebo, ki predstavlja polno delovno moč na kmetiji in to pomeni hud poseg v
delovni proces na kmetiji,
-
kot pomoč za premostitev težav, ki so nastale
zaradi naravnih nesreč ali izjemnih pojavov.
(3) Upravičljivi stroški za namene iz tega
člena so:
-
enkratna finančna pomoč, ki predstavlja izpad
delovne sile za čas enega leta,
-
stroški storitev ter materiala, ki so potrebni
za vzpostavitev stanja pred nastankom škodnega dogodka ali preusmeritev
kmetije.
(4) Upravičenci do podpor iz tega člena so
kmetije na območju Republike Slovenije.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega
člena so:
1.
predložitev ustreznega poročila o škodnem
dogodku (kot škodni dogodek se smatra dogodek pod a) ali b) iz prvega odstavka
tega člena,
2.
predložitev sanacijskega načrta kmetije in
poročilo o že dobljenih pomočeh,
3.
nastanek škodnega dogodka po 1. januarju 2004,
4.
gospodarska poslopja, živali in pridelki morajo
biti zavarovani,
5.
upravičenci morajo večino dohodka pridobiti iz
kmetijske dejavnosti.
(6) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za
pokrivanje škod po drugih predpisih. Prav tako se ne pokriva izgube dohodka.
(7) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena
znaša:
-
v primerih iz točke a) prvega odstavka tega
člena največ 1,000.000 SIT. Sredstva so nepovratna in se upravičencu dodelijo
in izplačajo na podlagi ustreznih dokumentov;
-
v primerih iz točke b) prvega odstavka tega
člena do 35% ocenjene škode (do 50% nepovratnih in do 50% povratnih sredstev),
razen v primeru bolezni BSE, kjer znaša delež dodeljenih sredstev do 100%
ocenjene škode (nepovratna sredstva) in se sredstva lahko namenijo za zamenjavo
črede ali preusmeritev kmetije. Sredstva se dodelijo na osnovi predloženih
dokumentov in izplačajo na osnovi predloženih računov.
(8) Višina vseh prejetih sredstev ne sme
presegati višine ugotovljene škode.
7. Proračunska postavka 1473 ukrep – Skupni
nameni: Pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil
11. člen
(pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov
oziroma živil)
(1) Predmet podpore sta dva podukrepa:
-
sofinanciranje organizacije mednarodnih
kmetijsko-živilskih sejmov v Republiki Sloveniji,
-
sofinanciranje aktivnosti informiranja in
promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji.
(2) Upravičenci do sredstev iz prve
alinee prejšnjega odstavka so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji,
registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(3) Upravičenci do sredstev iz druge
alinee prvega odstavka tega člena so gospodarska interesna združenja, ki
združujejo živilsko industrijo v Republiki Sloveniji, registrirana v skladu s
predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(4) Upravičljivi stroški za namen iz
prve alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri
organizaciji in izvedbi sejmov, strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz,
strokovnih razstav, predstavitev ali tekmovanj, pri čemer se kot upravičljiv
strošek upoštevajo ureditev ali najem prostorov za sejemsko dejavnost in za
predavanja, tekmovanja, strokovne razstave, stroški predavateljev, stroški, ki
so vezani na razstavne eksponate (transport, ureditev pogojev za postavitev
razstavnih eksponatov) in izdelavo strokovnih materialov (tiskani, video
materiali, panoji).
(5) Upravičljivi stroški za namen iz
druge alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri izdelavi
oziroma pripravi različnih aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih
pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji, pri distribuciji in predvajanju
naslednjih sklopov informiranja in oglaševanja:
-
pripravi oglaševalskih akcij in izdelavi
celostne podobe, vključno s promocijskim materialom,
-
pripravi spletnih strani,
-
medijski aktivnosti,
-
družabnih in družbenoinformativnih dejavnostih.
(6) Pogoji za pridobitev sredstev po
tem členu:
-
za namen iz prve alinee prvega odstavka tega
člena mora upravičenec priložiti potrdilo o registraciji vlagatelja, program
strokovnih prireditev, organiziranih v sklopu mednarodnih kmetijsko-živilskih
sejmov v Sloveniji, in dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev
vlagatelja;
-
za namen iz druge alinee prvega odstavka tega
člena morajo biti akcije informiranja in promocije naravnane tako, da se
promovirajo proizvodi na generičen način med čim več ciljnimi javnostmi. Akcije
morajo zagotoviti tudi obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in o sistemih
ter predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano. Cilj promocijskih
akcij mora biti večja prepoznavnost proizvodov, tudi tistih s priznanimi
označbami kakovosti slovenskega porekla.
(7) Za namene iz druge alinee prvega
odstavka tega člena mora vlagatelj izkazati, da je bil za izvedbo aktivnosti
informiranja in promocije izbran izvajalec, ki ima ustrezne reference pri
podobnih projektih in je bil ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev
najugodnejši. Promocijski in informativni material, izdelan v sklopu teh
aktivnosti, ne sme biti predmet prodaje. Priloženo mora biti potrdilo o
registraciji in aktivnem delovanju vlagatelja ter dokazilo o zagotovitvi
lastnega deleža sredstev vlagatelja v višini najmanj 50 odstotkov upravičljivih
stroškov. Iz izbranega programa kampanje mora biti razvidna specifikacija
skupnih stroškov programa promocije in informiranja, posameznih aktivnosti v
okviru programa ter okviren časovni načrt izvedbe posameznih komunikacijskih
akcij.
(8) Merila za ocenjevanje vlog so:
1.
za namen iz prve alinee prvega odstavka tega
člena:
-
obseg strokovnega programa v času trajanja
priglašenih sejmov (število strokovnih prireditev v času trajanja sejma),
-
dejansko obračunana finančna sredstva,
namenjena organizaciji strokovnih programov s strani organizatorja,
-
pomembnost sejemske prireditve v nacionalnem in
mednarodnem okviru (število držav, iz katerih so razstavljavci, število
razstavljavcev – domačih in tujih),
-
ocenjen obisk sejemske prireditve (podatki,
podani s strani organizatorja),
-
ocenjen obisk strokovnega programa (podatki,
podani s strani organizatorja);
2.
za namen iz druge alinee prvega odstavka tega
člena:
-
povezan nastop gospodarskih subjektov s
področja pridelave in predelave ter skupna vlaganja,
-
informiranje potrošnikov o sistemih in
predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano,
-
akcije informiranja in promocije pokrivajo čim
večji spekter ciljnih javnosti,
-
generične promocijske aktivnosti tudi
vključujejo informacije o proizvodih s pridobljenimi uradnimi zaščitnimi znaki
(geografsko poreklo, geografska označba, tradicionalen ugled, ekološki
proizvod, integriran proizvod, višja kakovost),
-
obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja.
(9) Višina sofinanciranja za podukrepa
iz tega člena znaša največ do 50 odstotkov upravičljivih stroškov. Podpore se
dodeljujejo do porabe za ta namen razpoložljivih sredstev.
(10) Skupna višina dovoljene državne
pomoči iz vseh javnih virov za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov
oziroma živil znaša do 50 odstotkov upravičljivih stroškov.
8. Proračunska postavka 1458 – ukrep: Obnova
vasi
12. člen
(črtan)
9. proračunska postavka 2429 – ukrep:
Inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij
13. člen
(promocija, pomembna za razvoj podeželja)
(1) Predmet podpore je izdelava
promocijskega in informacijskega materiala, pomembnega za razvoj podeželja na
celotnem območju Republike Slovenije.
(2) Upravičljivi stroški iz prejšnjega
odstavka so:
-
priprava, oblikovanje in tiskanje gradiv.
(3) Upravičljivi stroški se priznajo največ
do zgornje višine priznane vrednosti za posamezno vrsto promocije, ki se objavi
v javnem razpisu. Podpore iz tega člena se ne dodelijo za plačilo davkov.
(4) Upravičenci do podpor iz tega člena so:
-
za projekte iz 1. točke petega odstavka tega
člena pravne osebe, ki za potrebe svojih članov ali svoje dejavnosti opravljajo
promocijo, pomembno za kmetijstvo ali razvoj podeželja, ter imajo sedež na
območju Republike Slovenije,
-
za projekte iz 2. točke petega odstavka tega
člena občine oziroma izvajalska organizacija pooblaščena s strani občin,
vključene v CRPOV, VTC ali druge razvojne programe podeželja, v katerih je
izvajanje teh programov že v teku.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega
člena so:
1.
projekt mora biti pomemben za razvoj kmetijstva
in podeželja na nacionalnem oziroma regionalnem nivoju, v smislu podpore
trženju kmetijskih pridelkov na domu, turistični dejavnosti na kmetiji itd.,
ali
2.
projekt mora biti v skladu s prioriteto v
programu CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programov podeželja, ki so že v teku;
3.
v primeru promocije dejavnosti na območju
CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programov podeželja mora projekt zajemati celo
območje;
4.
predložitev dokazila o zagotovitvi lastnega
deleža sredstev končnega koristnika ukrepa v primeru promocije tržnih izdelkov;
5.
promocijski in informacijski material ne sme
biti predmet prodaje.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena
znaša do 50% upravičljivih stroškov.
(7) Skupna višina dodeljenih državnih
pomoči iz vseh javnih virov za promocijo ne sme presegati 50% upravičljivih
stroškov.
10. Proračunska postavka 3804 – ukrep:
Razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva
14. člen
(črtan)
11. Proračunska postavka 2556 – ukrep:
Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju
15. člen
(podpora strokovnim prireditvam,
stanovskemu in interesnemu združevanju)
(1) Predmet podpore je sofinanciranje
delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih
združenj povezanih s kmetijstvom za pomoč pri izvajanju strokovnih prireditev,
informiranju na terenu in usposabljanju kmetov, ki so registrirana in delujejo
na območju Republike Slovenije.
(2) Upravičljivi stroški iz tega člena so:
-
stroški ustrezne infrastrukture za delovanje
(najem prostorov, oziroma nakup opreme),
-
materialni stroški in stroški dela pisarne ter
organov,
-
stroški članarin v mednarodnih organizacijah,
-
stroški povezani z izobraževanjem in
usposabljanjem članstva (najemnine prostorov, honorarji predavateljem,
materialni stroški povezani z izvedbo izobraževanja),
-
stroški povezani s predstavitvijo svoje
dejavnosti (materialni stroški predstavitev na sejmih, pri organizaciji
demonstracij in razstav, izdelava in transfer predstavitvenih gradiv).
(3) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega
člena so:
1.
predložitev dokazil o zastopanosti čim večjega
števila aktivnega članstva;
2.
predložitev dokazil o zagotavljanju čim širše
predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti;
3.
predložitev dokazil o zagotavljanju pomoči
kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja;
4.
delovati morajo na področju kmetijstva in s
kmetijstvom povezanimi dejavnostmi.
(4) Upravičenci do sredstev po tem členu so:
a) nevladne organizacije: Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat
kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije;
b) pravne osebe, ustanovljene v skladu s predpisom, ki ureja društva,
ter so registrirane in delujejo na območju Republike Slovenije: društva, zveze
društev in združenja na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanih
dejavnosti.
(5) Upravičenci iz točke a) prejšnjega odstavka predložijo vlogo na
obrazcu, ki ga pridobijo na AKTRP.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena
znaša do 50% upravičljivih stroškov.
(7) Delež dodeljenih državnih pomoči iz
vseh javnih virov za namene iz tega člena znaša do 100% upravičljivih stroškov,
kot so stroški organizacije izobraževanja in usposabljanja, organizacije
tekmovanj, razstav in sejmov. Na posameznega upravičenca iz točke b) četrtega
odstavka tega člena, skupni znesek pomoči iz vseh javnih virov v obdobju treh
let, ne sme presegati 100.000 EUR.
12. Proračunska postavka 5853 – ukrep: Programi podpor za
prestrukturiranje živilstva
16. člen
(programi podpor za prestrukturiranje
živilstva)
(1) Podpore investicijam, v okviru tega
ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju in racionalizaciji predelave živilskih
proizvodov ter tako prispevale k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti
teh proizvodov.
(2) Investicije zadevajo predelavo in
trženje živilskih proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano živali
(razen proizvodov iz rib, proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in
mlečne proizvode in aktivnosti znotraj sektorja sladkorja) in spadajo v
naslednje sektorje: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v
mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca,
med in hrana za živali.
(3) Upravičene
investicije so:
-
izgradnja, nakup ali obnova nepremičnin z
izjemo nakupa zemljišč;
-
nakup novih strojev in opreme, vključno z
računalniško programsko opremo;
-
splošni stroški, kot so honorarji arhitektov in
svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc (stroški iz
te alinee so dodatni stroški k stroškom iz prve in druge alinee tega odstavka
in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% teh stroškov).
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega
člena so:
-
gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela,
zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska,
keramičarska, mizarska, pleskarska, ključavničarska, kamnoseška,
elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev
kanalizacije);
-
stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih
zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med
nakupom in ciljem zadevne investicije;
-
oprema (oprema za sprejem surovin, oprema za
predelavo in proizvodnjo izdelkov (obdelava, priprava, dodelava,
konzerviranje…), oprema za pakiranje in embaliranje, oprema za nadzor in
obvladovanje kakovosti, oprema za skladiščenje, oprema za odpremo,
laboratorijska oprema, računalniška oprema s programi ter naprave za zmanjšanje
obremenjenosti okolja s proizvodnjo);
-
ostali splošni stroški, ki so neposredno
povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem,
študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do
višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
-
investicije na ravni trgovine,
-
investicije v predelavo ali trženje proizvodov
iz tretjih držav. Za tretje države se štejejo države izven teritorija Evropske
unije,
-
nakup rabljene opreme,
-
investicije, katerih cilj je povečati
proizvodnjo, razen če obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode
obstajajo prodajne možnosti,
-
investicije, ki spadajo v okvir programov
podpor organizacij proizvajalcev v okviru tržnih redov,
-
investicije, ki spadajo v okvir ukrepov za
podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali
ukrepov za preprečevanje bolezni živali,
-
za plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
-
stroške poslovanja, ki zajemajo tudi stroške
vzdrževanja in najema,
-
bančne stroške in stroške garancij,
-
stroške konverzije in tečajne izgube,
-
investicije upravičencev, ki so v finančnih
težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
(6) Upravičenci do sredstev iz tega člena
so pravne osebe in fizične osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki
Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje predelovalne dejavnosti v okviru
naslednjih sektorjev: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v
mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca,
med in hrana za živali.
(7) Podpora
se dodeli za financiranje investicij:
-
za katere vlagatelj predloži poslovni načrt
investicije, ki vključuje osnovne podatke o investitorju, podatke o
investiciji, analizo trga, časovni potek investicije, stroške investicije, vire
financiranja, ekonomsko analizo investicije. Podrobna vsebina in zahtevane
priloge (dokazilo o registraciji, gradbena dokumentacija, dokazilo o finančnem
stanju, strokovna ocena vpliva na okolje, in podobno) se določijo z razpisom;
-
za katere je možno dokazati ekonomsko
upravičenost (interna stopnja donosnosti višja kot 8%);
-
kjer predelovalni obrati izpolnjujejo ustrezne
minimalne standarde na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali ali
bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije;
-
ki prispevajo k izboljšanju položaja zadevnega
sektorja primarne kmetijske proizvodnje;
-
za katere obstajajo zadostna dokazila, da za
zadevne proizvode obstaja primerno tržišče;
-
ki niso bile začete pred izdajo odločbe o
dodelitvi sredstev.
(8) Projekt
se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo
temeljila ta merila so:
-
proizvodnja proizvodov višje kakovosti in skrb
za varstvo potrošnikov,
-
vpliv na primarno kmetijsko proizvodnjo (%
dolgoročnih pogodb o odkupu ali ocena tega vpliva na temelju ustreznih analiz),
-
vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
-
kazalniki uspešnosti poslovanja (izmerjena na
podlagi ekonomskih kazalnikov),
-
regionalno pokritje (oddaljenost od najbližjega
predelovalnega obrata s podobnim tipom proizvodnje),
-
prisotnost na in izven trgov Evropske unije.
(9) Finančna pomoč bo dodeljena v obliki
nepovratnih sredstev:
A) V primeru, da se investicija nanaša na
predelavo in trženje živilskih proizvodov, pri kateri je proizvod, ki nastane s
tem postopkom, prav tako kmetijski proizvod, bo najvišja podpora znašala 50%
upravičenih stroškov investicije, ob tem da je najnižji znesek pomoči 5,900.000
SIT. Projekti s skupno investicijsko vrednostjo nižjo od 11,800.000 SIT so
izvzeti iz dodelitve podpor v okviru tega ukrepa. Pri izračunu deležev in
zneskov odobrenih sredstev se upoštevajo priznani stroški investicije.
Upravičenec mora zagotoviti razliko sredstev med dodeljenimi sredstvi in
dejansko vrednostjo investicije.
B) V primeru, da se investicija nanaša na
predelavo in trženje živilskih proizvodov, pri kateri proizvod, ki nastane s
tem postopkom ni kmetijski proizvod, se upošteva pravilo »de minimis«, kar
pomeni da podpora ne sme presegati 100.000 EUR na upravičenca v obdobju treh
let.
III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV – NACIONALNI DEL
17. člen
(postopek in dodelitev sredstev)
(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo na
podlagi izvedenega javnega razpisa ali na podlagi neposrednih vlog za dodelitev
sredstev v primeru ukrepa iz točke a) četrtega odstavka 15. člena.
(2) O dodelitvi sredstev po tej uredbi
odloča predstojnik AKTRP. AKTRP izvede javni razpis in v njem podrobneje
obrazloži pogoje, določi kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja
sredstev. V primeru ukrepa iz točke a) četrtega odstavka 15. člena te uredbe,
predstojnik AKTRP izda odločbo o dodelitvi sredstev neposredno na podlagi
vloge. Vloge je potrebno poslati priporočeno na naslov AKTRP, Dunajska 160,
Ljubljana.
(3) V primerih ukrepa iz 10. člena te
uredbe se sredstva dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga skupno objavita
in izvedeta AKTRP in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in
ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljnjem besedilu: javni
sklad). V tem primeru morajo vlagatelji vloge na javni razpis predložiti v dveh
izvodih.
(4) AKTRP in javni sklad morata pridobiti soglasje MKGP na vsebino
javnih razpisov in razpisne dokumentacije najmanj en teden pred oddajo v objavo
v Uradni list Republike Slovenije.
(5) Poročilo o izvajanju javnih razpisov,
višini dodeljenih sredstev po upravičencih ter namenih je AKTRP dolžna
dostaviti na MKGP sedem dni po izdaji odločb o dodelitvi sredstev ter sedem dni
po realizaciji izplačila upravičencem.
18. člen
(imenovanje komisije za pregled in oceno
vlog)
(1) Vloge, prispele na AKTRP, pregleda in
oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje predstojnik AKTRP v soglasju z
ministrom. Komisijo sestavljajo vsaj eden predstavnik MKGP, predstavnik AKTRP
in eden ali več zunanjih članov.
(2) V komisijo za pregled in ocenitev vlog
iz 6. člena te uredbe se mora imenovati tudi strokovnjak iz Geodetske uprave
Republike Slovenije.
(3) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega
člena komisijo imenujeta predstojnik AKTRP in predsednik uprave javnega sklada,
v soglasju z ministrom. Komisijo sestavljajo vsaj en predstavnik MKGP,
predstavnik AKTRP, predstavnik javnega sklada in eden ali več zunanjih članov.
(4) O pregledu in oceni vlog sestavi
komisija zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
-
kraj, datum in uro pregleda in ocene vlog,
-
imena članov komisije,
-
seznam vlagateljev prispelih vlog,
-
primerjalno analizo prispelih vlog,
-
seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih
vlog, z navedbo pomanjkljivosti,
-
predlog upravičencev do sredstev po tej uredbi
in predlagane višine sredstev, ki se naj dodelijo posameznemu upravičencu,
-
pripombe.
(5) Zapisnik iz prejšnjega odstavka
podpišejo vsi člani komisije. Po končanem delu komisija o predlogu seznani
AKTRP in MKGP. Komisija iz tretjega odstavka tega člena o predlogu seznani
predstojnika AKTRP, MKGP ter javni sklad.
(6) Zunanji člani komisije so upravičeni do
potnih stroškov in sejnine, v primeru priprave strokovnega mnenja pa tudi do
plačila za opravljeno delo. Višino sejnine ter višino plačila za opravljeno
delo določi predstojnik AKTRP.
19. člen
(odločitev o vlogah)
(1) Prepozno prispele vloge se zavržejo.
Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku, ki je določen
v javnem razpisu. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni
ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo.
(2) Na podlagi zapisnika komisije iz prvega
in tretjega odstavka prejšnjega člena, odloči o vloženih zahtevkih predstojnik
AKTRP v roku 60 dni po izteku razpisnega roka.
(3) O dodelitvi sredstev, ki jih dodeli
Javni sklad, odloči Uprava Javnega sklada v roku 60 dni po izteku razpisnega
roka.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka mora
biti odločitev o dodelitvi sredstev za posamezno vlogo usklajena med AKTRP in
javnim skladom, pri čemer javni sklad za vsak odobren kredit zagotavlja, da z
njim ni bila presežena skupna dovoljena višina državnih pomoči.
(5) Zoper odločbo AKTRP je dopustna
pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je potrebno poslati
priporočeno po pošti na AKTRP. O pritožbi odloči minister. Zoper odločbo
ministra ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
20. člen
(sklenitev pogodb)
(1) Na podlagi odločb o dodeljenih
sredstvih iz drugega odstavka 17. člena te uredbe AKTRP sklene z upravičenci
pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih
sredstev.
(2) Na podlagi odločb o dodeljenih
sredstvih iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe javni sklad sklene z
upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji
koriščenja dodeljenih sredstev.
21. člen
(oblika dodeljenih sredstev)
(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v
obliki nepovratnih sredstev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
sredstva za namene iz 10. člena te uredbe dodelijo kot nepovratna sredstva MKGP
in povratna sredstva javnega sklada.
22. člen
(vlagatelji v imenu upravičencev)
(1) Vlagatelji, ki sredstva pridobijo v
imenu upravičencev, morajo ta sredstva prenakazati upravičencem najpozneje v
petih delovnih dneh po njihovem prejemu.
(2) Vlagatelj ne sme pogojevati
uveljavljanja ali izplačila sredstev upravičencu z obsegom proizvodnega ali
pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovske mreže.
(3) Za uveljavljanje sredstev lahko
vlagatelj upravičencu zaračuna stroške poslovanja največ v višini 1% od
pridobljenih sredstev.
23. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za
isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki
je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi,
že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
Skupna višina dodeljenih javnih sredstev Republike Slovenije ne sme presegati
višine dovoljene državne pomoči za posamezen ukrep, naveden v tej uredbi.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe
zunaj območja Republike Slovenije.
24. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Upravičenec, ki po tej uredbi prejme
sredstva za določen namen, mora opravljati dejavnost, za katero so mu bila
sredstva dodeljena, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in
v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti investicije,
investicije pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
(2) Kot bistvene spremembe se štejejo
spremembe, ki:
-
bistveno vplivajo na naravo investicije ali
pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji
neupravičeno prednost;
-
so posledica spremembe v naravi lastništva
infrastrukturnega objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja
proizvodne dejavnosti.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se
ne uporabljajo v primeru višje sile. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in
dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic
ni mogoče odvrniti:
-
kmetova smrt,
-
dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta,
-
razlastitev velikega dela kmetijskega
gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta
zaveza,
-
hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko
zemljišče gospodarstva,
-
nenamerno uničenje objektov za živino na
kmetijskem gospodarstvu,
-
epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo
živino ali njen del.
(4) O bistvenih spremembah ali nastopu
višje sile mora upravičenec nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh
obvestiti organ, ki je vodil postopek.
25. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da
je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni
izvršil v skladu z investicijskim programom, mora vrniti vsa pridobljena
sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne
more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo
dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh
pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
26. člen
(obrazec)
Za obrazce iz te uredbe štejejo obrazci iz
predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, če ta
uredba ne določa drugače.
27. člen
(hramba dokumentacije)
Upravičenci, ki so pridobili sredstva na
podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev
sredstev, hraniti še najmanj štiri leta od dneva pridobitve sredstev.
IV. UKREPI KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE, SOFINANCIRANI IZ
USMERJEVALNEGA ODDELKA EVROPSKEGA KMETIJSKEGA USMERJEVALNEGA IN JAMSTVENEGA
SKLADA
28. člen
(vrste ukrepov)
V okviru izvajanja kmetijske strukturne
politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega
usmerjevalnega in jamstvenega sklada, se sredstva namenijo za naslednje ukrepe:
1.
izboljšanje predelave in trženja kmetijskih
proizvodov;
2.
naložbe v kmetijska gospodarstva;
3.
diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in
dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu – alternativni dohodkovni viri;
4.
trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih
proizvodov.
29. člen
(izboljšanje predelave in trženja
kmetijskih proizvodov)
(1) Podpore investicijam, v okviru tega
ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju in racionalizaciji predelave in trženja
kmetijskih proizvodov ter tako prispevale k povečanju konkurenčnosti in dodane
vrednosti teh proizvodov.
(2) Investicije zadevajo predelavo in
trženje kmetijskih proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano
živali (razen proizvodov iz rib, proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko
in mlečne proizvode in aktivnosti znotraj sektorja sladkorja) in spadajo v
naslednje sektorje: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v
mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca,
med in hrana za živali. Podpora se dodeli le za tiste investicije, ki se
nanašajo na predelavo kmetijskih proizvodov, pri kateri je proizvod, ki nastane
s tem postopkom prav tako kmetijski proizvod.
(3) Upravičene
investicije so:
-
izgradnja, nakup ali obnova nepremičnin z izjemo
nakupa zemljišč;
-
nakup novih strojev in opreme, vključno z
računalniško programsko opremo;
-
splošni stroški, kot so honorarji arhitektov in
svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc (stroški iz
te alinee so dodatni stroški k stroškom iz prve in druge alinee tega odstavka,
in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% teh stroškov).
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega
člena so:
-
gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela,
zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska,
keramičarska, mizarska, pleskarska, ključavničarska, kamnoseška,
elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev
kanalizacije);
-
stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih
zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med
nakupom in ciljem zadevne investicije;
-
oprema (oprema za sprejem surovin, oprema za
predelavo in proizvodnjo izdelkov (obdelava, priprava, dodelava,
konzerviranje,…), oprema za pakiranje in embaliranje, oprema za nadzor in
obvladovanje kakovosti, oprema za skladiščenje, oprema za odpremo,
laboratorijska oprema, računalniška oprema s programi ter naprave za zmanjšanje
obremenjenosti okolja s proizvodnjo);
-
ostali splošni stroški, ki so neposredno
povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem,
študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do
višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
-
investicije na ravni trgovine,
-
investicije v predelavo ali trženje proizvodov
iz tretjih držav,
-
nakup rabljene opreme,
-
investicije, katerih cilj je povečati
proizvodnjo, razen če obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode
obstajajo prodajne možnosti,
-
investicije, ki spadajo v okvir programov
podpor organizacij proizvajalcev v okviru tržnih redov,
-
investicije, ki spadajo v okvir ukrepov za
podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali
ukrepov za preprečevanje bolezni živali,
-
za plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
-
stroške poslovanja, ki zajemajo tudi stroški
vzdrževanja in najema,
-
bančne stroške in stroške garancij,
-
stroške konverzije in tečajne izgube,
-
investicije, katerih izvedba se je pričela pred
izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
-
investicije upravičencev, ki so v finančnih
težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
(6) Do sredstev iz tega člena so upravičene
pravne in fizične osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki
so registrirane za opravljanje predelovalne dejavnosti v okviru naslednjih
sektorjev: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski
industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in
hrana za živali.
(7) Podpora
se dodeli za financiranje investicij:
za katere vlagatelj predloži poslovni načrt
investicije, ki vključuje osnovne podatke o investitorju, podatke o
investiciji, analizo trga, časovni potek investicije, stroške investicije, vire
financiranja, ekonomsko analizo investicije. Podrobna vsebina in zahtevane
priloge (dokazilo o registraciji, gradbena dokumentacija, dokazilo o finančnem
stanju, strokovna ocena vpliva na okolje, in podobno) se določijo z razpisom;
-
za katere je možno dokazati ekonomsko
upravičenost (interna stopnja donosnosti višja kot 8%);
-
kjer predelovalni obrati izpolnjujejo ustrezne
minimalne standarde na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali ali
bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije;
-
ki prispevajo k izboljšanju položaja zadevnega
sektorja primarne kmetijske proizvodnje;
-
za katere obstajajo zadostna dokazila, da za
zadevne proizvode obstaja primerno tržišče.
(8) Projekt se izbere na podlagi
opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo temeljila ta merila so:
-
proizvodnja proizvodov višje kakovosti in skrb
za varstvo potrošnikov,
-
vpliv na primarno kmetijsko proizvodnjo (%
dolgoročnih pogodb o odkupu ali ocena tega vpliva na temelju ustreznih analiz),
-
vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
-
kazalniki uspešnosti poslovanja (izmerjena na
podlagi ekonomskih kazalnikov),
-
regionalno pokritje (oddaljenost od najbližjega
predelovalnega obrata s podobnim tipom proizvodnje),
-
prisotnost na in izven trgov Evropske unije.
(9) Finančna pomoč se dodeli v obliki
nepovratnih sredstev. Najvišja podpora znaša 40% upravičenih stroškov
investicije, ob tem da je:
-
najnižji znesek pomoči 25.000 EUR (preračunano
v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
Projekti s skupno investicijsko vrednostjo nižjo od 62.500 EUR (preračunano v
SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa) so
izvzeti iz dodelitve podpor v okviru tega ukrepa;
-
najvišji znesek pomoči 1,800.000 EUR
(preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega
razpisa). Če skupna investicijska vrednost presega 4,500.000 EUR (preračunano v
SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa), se
izplača najvišji znesek pomoči.
(10) Struktura financiranja je naslednja:
-
20% zagotovi Evropska unija (Evropski kmetijski
usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek);
-
20% zagotovi Republika Slovenija;
-
60% zagotovi vlagatelj/prejemnik pomoči.
30. člen
(naložbe v kmetijska gospodarstva)
(1) Podpore
naložbam v okviru tega ukrepa bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti in
tržne naravnanosti kmetijskih gospodarstev ter k povečanju njihovega dohodka ob
hkratnem doseganju vseh predpisanih standardov na področju varstva okolja,
veterinarskih pogojev in pogojev za dobrobit živali.
(2) Naložbe
zadevajo lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki so primerni za
prehrano ljudi in živali, vključno s proizvodnjo semenskega materiala, na
naslednjih sektorjih kmetijske pridelave: mleko, meso, jajca, med, poljščine,
vino, oljčno olje, sadje in zelenjava, hmelj, okrasne rastline in grmovnice,
semena in ostali semenski material.
(3) Predmet
podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1.
naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo
(oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka in mesa;
2.
naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo
opremo za potrebe lastne prireje;
3.
naložbe v objekte, vključno s pripadajočo
opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg;
4.
naložbe v novogradnjo ali adaptacijo
gospodarskih poslopij in objektov, vključno s pripadajočo opremo za predelavo
mleka, in naložbe v ureditev pitne vode za potrebe predelave mleka na planinah,
ki so v zasebni lasti;
5.
nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
6.
nakup kmetijskih zemljišč;
7.
prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter
prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin;
8.
obnova trajnih nasadov;
9.
nakup in postavitev rastlinjakov vključno s
pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo;
10.
nakup in postavitev mrež proti toči;
11.
naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne
sisteme, ki so v zasebni lasti.
Glede na
sektorje primarne kmetijske pridelave se ukrep razdeli na več sklopov. Končni
prejemnik lahko kandidira za pridobitev pomoči za eno ali več vrst zgoraj
naštetih naložb znotraj istega sklopa v okviru ene vloge. Podrobnejša
razdelitev ukrepa na posamezne sklope se določi z javnim razpisom.
(4) Upravičljivi
stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka vključujejo:
a) naložbe iz 1., 2., 3., 4. in 11. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje upravičljive stroške:
- stroške izgradnje, nabave ali izboljšanja nepremičnin, to je
gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene,
vključno s pripadajočo opremo za kmetijsko proizvodnjo,
- pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so
upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove
montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in
opravljenih del),
- prispevek v naravi,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
b) naložbe iz 5. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje
upravičljive stroške:
- nakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko
opremo,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
c) naložbe iz 6. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje
upravičljive s stroške:
- nakup zemljišč, vključno s pravnimi honorarji in stroški vpisa
zemljišča v zemljiško knjigo,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
d) naložbe iz 7. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje
upravičljive stroške:
- prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih
matic in čebeljih družin,
- v primeru prvega nakupa plemenske črede, namenjenega izboljšavi
genetske kakovosti staleža na področju reje krav dojilj, se ne prizna nakup
krav ali brejih plemenskih telic črnobele pasme (ČB), rdeči holštajn (RH) ali
kombinirane črnobele in rdeče holštajn pasme (ČB/RH),
- v primeru prvega nakupa plemenske črede, namenjenega izboljšavi
genetske kakovosti staleža na področju prireje mesa konj, se kot upravičljiv
strošek prizna le nakup plemenskih kobil hladnokrvnih pasem,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
e) naložbe iz 8. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje
upravičljive stroške:
- stroške obnove trajnih nasadov vključno s prvo postavitvijo ali
prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov (sadovnjaki in oljčniki) in
napravo jagodišč,
- v primeru prve postavitve ali prestrukturiranja obstoječih
sadovnjakov ali oljčnikov, opravičljivi stroški vključujejo: zemeljska dela,
pripravo poti, nakup in postavitev mrež, opore, mrež proti toči in sadik ter v
prvih dveh letih prve postavitve oziroma prestrukturiranja trajnega nasada,
stroške gnojenja in varstva rastlin,
- v primeru naprave jagodišča upravičeni stroški vključujejo: nakup
sadik, pripravo tal, ter v prvem letu postavitve jagodišča, stroške gnojenja in
varstva rastlin,
- pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so
upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove
montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in
opravljenih del),
- prispevek v naravi,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
f) naložbe iz 9. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje
upravičljive stroške:
- stroške nakupa in postavitve rastlinjakov,
- prispevek v naravi,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
g) naložbe iz 10. točke prejšnjega odstavka vključujejo naslednje
upravičljive stroške:
- stroške nakupa in postavitve mrež proti toči,
- prispevek v naravi,
- splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev,
študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz te alinee so
dodatni stroški k stroškom investicije in štejejo za upravičene stroške do
zgornje meje 12% upravičljivih stroškov investicije po tem členu;
(5) Podpore
iz tega člena se ne dodelijo za:
-
nakup in postavitev ograj za potrebe paše,
-
na področju reje krav molznic se ne podpira
prvi nakup osnovne črede, razen v primeru, ko končni prejemnik najkasneje do
zaključka naložbe razpolaga s kvotami za povečan obseg prireje mleka,
-
naložbe, ki se financirajo iz sredstev
operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot
jih določajo uredbe o tržnih redih,
-
naložbe za dejavnost trgovine,
-
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
-
stroške poslovanja pri opravljanju dejavnosti,
vključno s stroški vzdrževanja in najema,
-
bančne stroške in stroške garancij,
-
stroške promocije,
-
naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo
odločbe o dodelitvi sredstev,
-
splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in
svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc, ki so
neposredno povezani z izvajanjem projekta in presegajo 12% upravičljivih
stroškov investicije po tem členu.
(6) Do
podpor po tem členu so upravičena kmetijska gospodarstva (fizične in pravne
osebe), ter pašne skupnosti, ki imajo naslov oziroma sedež v Republiki
Sloveniji ter opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske
prakse (končni prejemniki), po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(7) Pogoji
za pridobitev sredstev:
Pogoji za
pridobitev sredstev za naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki veljajo za vse
sektorje primarne kmetijske pridelave in za vse vrste naložb:
a) gospodarska vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomska
upravičenost naložb:
- končni prejemnik mora imeti izdelan poslovni načrt, s katerim
dokaže gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost
naložbe,
- poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki bodo
objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in
še vsaj za nadaljnjih 5 let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih
sredstev,
- kumulativni finančni tok mora biti pozitiven in predstavljen v
poslovnem načrtu kot merilo izvedljivosti naložbe,
- poslovni načrt mora dokazati, da končni prejemnik ob predložitvi
vloge za naložbe v okviru tega člena dosega vsaj minimalni bruto prihodek,
primerljiv z doseženim prihodkom za enako delo v gospodarstvu. Kot primerljiv
bruto minimalni prihodek se šteje prihodek v višini bruto minimalne plače na
zaposlenega v Republiki Sloveniji,
- pri oceni gospodarske vitalnosti kmetijskega gospodarstva se bo
upošteval tudi obseg lastne primarne kmetijske pridelave. Končni prejemnik bo
moral glede na posamezen sektor primarne kmetijske pridelave oziroma glede na
vrsto naložbe najkasneje ob zaključku naložbe dosegati minimalne obsege lastne
primarne kmetijske pridelave, ki bodo določeni z javnim razpisom;
b) minimalni standardi glede varovanja okolja, higiene in dobrobiti
živali:
- končni prejemnik mora ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje
oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevati vse zahteve glede
okoljevarstvenih, zdravstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev za dobrobit
živali. Če je naložba namenjena izpolnjevanju teh standardov, jih mora
kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati do zaključka naložbe,
- do pomoči niso upravičeni končni prejemniki, ki ob predložitvi
vloge ne izpolnjujejo zahtev na področju varovanja okolja, higiene in dobrobiti
živali in jih kmetijsko gospodarstvo ne rešuje s predlagano naložbo,
- kadar gre za naložbe v živinorejo, mora končni prejemnik zagotoviti
dovolj kmetijskih površin v dejanski rabi za dobo vsaj petih let po zaključku
naložbe, za porabo gnojevke ali gnoja, v skladu s predpisom, ki govori o mejnih
vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup
izločkov rejnih živali;
c) minimalne zahteve glede izobrazbe, ki veljajo za fizične osebe:
- nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti ob oddaji vloge primerno
usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Šteje se, da je primerno
usposobljen, če ima najmanj poklicno kmetijsko oziroma sorodno agroživilsko
izobrazbo, katerokoli drugo poklicno izobrazbo in triletne delovne izkušnje na
kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti ali opravljen preizkus znanja
iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih oziroma srednjih šol s
posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja. V primeru, da ima
nosilec kmetijskega gospodarstva končano le osnovno šolo, pa mora imeti vsaj 5
let delovnih izkušenj na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti;
d) podpora se lahko dodeli za financiranje naložb, za katere obstajajo
zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primeren trg;
e) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta
pomoč po drugih ukrepih iz javnih sredstev;
f) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta
pomoč iz naslova pomoči naložbam za skupine proizvajalcev, ki se nanašajo na
podporo po skupni tržni ureditvi;
g) upoštevajo se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede
podpore po tržni ureditvi;
h) jer tržna ureditev nalaga omejitve glede proizvodnje ali omejitve
glede podpore na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih
obratov, se podpora ne dodeli za naložbe, ki bi povečale proizvodnjo preko teh
omejitev proizvodnje ali omejitev glede podpore;
i) končni prejemniki morajo biti vpisani v register kmetijskih
gospodarstev;
j) kadar je končni prejemnik fizična oseba (kmetija ali samostojni
podjetnik posameznik), mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva stalno
prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva;
k) v primeru, da je končni prejemnik samostojni podjetnik posameznik
ali pravna oseba, mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje
kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore;
l) končni prejemnik mora imeti ob oddaji vloge v dejanski rabi vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi. V primeru naložb v sektorje vino, sadje, zelenjava,
seme in semenski material, okrasne rastline in grmovnice mora imeti končni
prejemnik ob oddaji vloge v dejanski rabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi;
m) določbe prejšnje točke se ne uporabljajo za pridelavo medu in
ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ter za rejo perutnine
oziroma za rejo kuncev za meso. V primeru pridelave medu in ostalih čebeljih
proizvodov ter vzreje čebeljih matic mora končni prejemnik imeti v lasti vsaj
40 proizvodnih čebeljih družin. V primeru reje perutnine oziroma reje kuncev za
meso ob predložitvi vloge ni nobenih proizvodnih omejitev;
n) za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
- 1 ha njiv ali vrtov,
- 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih
sadovnjakov,
- 4 ha pašnikov,
- 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov,
- 0,2 ha zavarovanih prostorov pri
pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,02 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob,
- 8 ha gozdov,
- 5 ha gozdnih plantaž ali
- 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih
površin;
o) gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi;
p) končni prejemnik je moral v predhodnem letu v skladu s kmetijsko
dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP
izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo
predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. Če končni prejemnik v predhodnem
letu na ARSKTRP ni poslal izpolnjenih obrazcev iz prejšnjega stavka, mora
podati izjavo, da je oziroma da bo vložil obrazce v predpisanem roku v letu
objave javnega razpisa.
(8) Načela,
na katerih temelji izbor vlog, so:
-
kakovost proizvoda in varnost živil (pozitiven
vpliv na izboljšanje kakovosti proizvoda in skrb za zdravje potrošnikov),
-
vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
-
finančna upravičenost (izmerjena na podlagi
ekonomskih kazalnikov iz poslovnega načrta),
-
regionalno pokrivanje (vpliv na območje, ki ga
naložba pokriva),
-
izvedljivost naložbe,
-
tržna naravnanost kmetijskega gospodarstva.
(9) Podrobnejši
kriteriji za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki
dosežejo večje število točk znotraj razpoložljivih sredstev.
(10) Finančna
pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je
naslednja:
-
od 40% do 65% se zagotovi iz javnih virov, od
tega 1/2 zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad –
Usmerjevalni oddelek) in 1/2 Republika Slovenija,
-
od 35% do 60% zagotovi končni prejemnik.
(11) Deleži
javnega financiranja so enaki za vse vrste pomoči v sklopu tega ukrepa, in
sicer:
-
za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko
dejavnost: 50%,
-
za druga območja: 40%.
(12) Kadar
končni prejemnik uveljavlja višji delež pomoči za naložbe v ekološko pridelavo,
je delež javnega financiranja naslednji:
-
za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko
dejavnost: 55%,
-
za druga območja: 45%.
(13) Kadar
končni prejemnik uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetij, katerih
nosilec je mladi kmet, ki bo dopolnil največ 40 let v letu javnega razpisa, ter
se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež javnega
financiranja višji za 10 odstotnih točk od deležev v prejšnjih dveh odstavkih,
in sicer:
-
za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko
dejavnost: 60‑65%,
-
za druga območja: 50‑55%.
(14) Najnižji
znesek dodeljene pomoči je 5.300 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano
po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa. V primeru, da
je skupna priznana vrednot naložbe nižja od 13.250 evrov v tolarski
protivrednosti preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave
javnega razpisa, naložba ni upravičena do podpore.
(15) Najvišji
znesek dodeljene pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 413.140 evrov v tolarski
protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave
javnega razpisa. Najvišja priznana vrednost naložbe je 635.600 evrov v tolarski
protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave
javnega razpisa.
(16) Pri
izračunu višine dodeljene pomoči se upošteva najvišja priznana vrednost na
enoto za posamezno vrsto naložbe. Seznam upravičljivih stroškov in najvišjih
priznanih vrednosti na enoto za posamezno vrsto naložbe je sestavni del javnega razpisa.
(17) Pri
izvedbi naložb iz tega člena, se kot upravičljiv strošek prizna tudi prispevke
v naravi v obliki zagotavljanja lastne opreme ali materialov ali neplačanega
prostovoljnega dela končnega prejemnika pod naslednjimi pogoji:
-
da je njihovo vrednost mogoče neodvisno oceniti
in opraviti nadzor,
-
v primeru neplačanega prostovoljnega dela se
vrednost tega dela določi ob upoštevanju porabljenega časa in normirane urne
ali dnevne postavke za opravljeno delo po normativu, ki bo naveden v javnem
razpisu.
(18) Celotni
prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske
vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto
investicije, ki se objavijo v javnem razpisu.
(19) Končni
prejemniki morajo predložiti dokazila o svojem finančnem stanju, iz katerih
mora biti razvidno, da niso v finančnih težavah.
(20) Kmetijsko
gospodarstvo ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku
prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in
samostojne podjetnike posameznike).
(21) Končni
prejemnik se s pogodbo obveže, da bo v tridesetih dneh od podpisa pogodbe o
dodelitvi sredstev za naložbe iz tega člena za primarno kmetijsko pridelavo
uvedel spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po metodologiji FADN ter
da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji vsaj še
5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa (velja
za kmetije).
(22) Določbe od desetega do
enaindvajsetega odstavka tega člena se uporabljajo za individualne in za skupne
naložbe.
31. člen
(diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in
dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu – alternativni dohodkovni viri)
(1) Podpore naložbam v okviru tega
ukrepa bodo prispevale k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
in s tem izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah ter
zagotovitvi dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek.
(2) Naložbe zadevajo ureditev pogojev
za opravljanje dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji.
(3) Upravičene naložbe so:
-
naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo
malih predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov, predelavo lesa,
zelišč in gozdnih sadežev,
-
naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo
prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter rekreacijskih površin za
namene turistov na kmetiji,
-
naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo
delavnic in razstavno prodajnih prostorov za opravljanje domače obrti,
-
naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo
prodajaln kmetijskih pridelkov in proizvodov okoliških kmetij,
-
naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo
objektov za pridobivanje energije iz biomase,
-
naložbe združenja kmetov v obnovo ali
novogradnjo in opremo objektov za namen predelave ali prodaje.
(4) Upravičljivi stroški za namene iz
tega člena so:
-
gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela,
zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska,
keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška,
elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev
kanalizacije ter dodatna dela). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se
upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova
montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in
opravljenih del);
-
stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih
zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med
nakupom in ciljem zadevne investicije;
-
oprema za predelavo kmetijskih pridelkov, lesa,
zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji, oprema za opravljanje turistične
dejavnosti na kmetijah, oprema za opravljanje domače obrti na kmetijah, oprema
za prodajalne kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji,
opreme za pridobivanje energije iz biomase na kmetiji (oprema se podrobneje
določi v prilogi javnega razpisa);
-
splošne stroške, kot so honorarji arhitektov in
svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc. Stroški iz
te alinee so dodatni stroški k stroškom naložbe in štejejo za upravičene
stroške do zgornje meje 12% upravičljivih stroškov naložbe po tem členu.
(5) Podpore iz tega člena se ne
dodelijo za:
-
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
-
stroške poslovanja (npr. stroški vzdrževanja in
najema),
-
bančne stroške in stroške garancij,
-
stroške promocije,
-
investicije v prostore za zasebno rabo kmetov,
-
naložbe izven območja Republike Slovenije,
-
naložbe, katerih izvedba se je pričela pred
izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(6) Upravičenci so kmetije, združenja
kmetov in fizične ter pravne osebe. Fizične ter pravne osebe, ki so
registrirane v skladu s predpisom o gospodarskih družbah, niso upravičene pri
naložbah v obnovo ali novogradnjo in opremo predelovalnih obratov za predelavo
kmetijskih pridelkov.
(7) Upravičenci morajo izpolnjevati
naslednje splošne pogoje:
-
kmetija mora biti vpisana v evidenco kmetijskih
gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
-
obrati morajo izpolnjevati standarde glede
varstva okolja in higiene ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku
naložbe,
-
naložba mora biti izvedena na kmetiji,
-
po registraciji dejavnosti morajo voditi
evidence v skladu s predpisom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah,
-
predložiti morajo poslovni načrt,
-
naložba mora biti ekonomsko upravičena in mora
prispevati k izboljšanju konkurenčnosti pridelave (interna stopnja donosnosti
mora biti pozitivna), kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta (ne velja za
pridobivanje energije iz biomase),
-
predložiti dokazila o finančnem stanju
upravičenca, iz katerih mora biti razvidno, da niso v finančnih težavah,
-
ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem
postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za
pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike),
-
predložiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo
in vsa ustrezna pridobljena dovoljenja, če gre za gradbene ukrepe,
-
predložiti pooblastilo lastnika oziroma
morebitnih solastnikov kmetije, če gre za novogradnjo ali obnovo objekta,
-
nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec
dejavnosti morata imeti stalno bivališče na sedežu opravljanja dejavnosti,
-
imeti registrirano dejavnost oziroma jo
registrirati pri ustreznem organu najpozneje eno leto po prejemu pomoči,
-
naložba mora izpolnjevati fizične omejitve za
dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu,
-
nosilec kmetijskega gospodarstva mora porabiti
najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastni kmetiji,
-
nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec
dejavnosti morata biti v času oddaje vloge v starosti aktivne delovne dobe,
-
imeti v uporabi vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin,
-
opravljati kmetijsko dejavnost v Republiki
Sloveniji v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in izpolnjevati predpisane
pogoje in merila za dodelitev sredstev,
-
če kmetija v predhodnem letu na AKTRP ni
poslala izpolnjenih obrazcev iz predpisov, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske
politike, mora podati izjavo, da bo obrazce vložila v letu javnega razpisa.
(8) Za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
-
1 ha njiv ali vrtov,
-
2 ha travnikov oziroma
ekstenzivnih sadovnjakov,
-
4 ha pašnikov,
-
0,25 ha plantažnih
trajnih nasadov,
-
0,2 ha zavarovanih
prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob,
-
8 ha gozdov,
-
5 ha gozdnih plantaž
ali
-
6 ha močvirnih
travnikov oziroma drugih površin.
(9) Posebni pogoji za posamezen namen:
1.
predelava kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in
gozdnih sadežev na kmetiji:
-
zagotoviti morajo, da so upoštevane vse
predpisane veterinarske ali zdravstvene zahteve,
-
pri predelavi živil rastlinskega izvora je
potrebno zagotoviti najmanj 50% lastnih surovin, v primeru večjega izpada
letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev, najmanj 20%. Za večji
izpad letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je
pridelek zmanjšan za 30%,
-
za predelavo živil živalskega izvora je
dovoljeno uporabiti samo mleko in meso, pridobljeno od živali, ki so bile
najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji,
-
pri predelavi lesa je potrebno zagotoviti
najmanj 20% lesa iz lastnega gozda,
-
pri peki kruha in peciva na tradicionalen način
(v krušni peči) se ne uporablja druga alinea te točke in velja, da je največja
dovoljena količina 13.500 kg kruha na leto in 2.000 kg peciva na leto;
2.
turizem na kmetiji:
-
največji dovoljen obseg je 10 sob in dodatna
skupna ležišča ali 60 sedežev;
3.
domača obrt na kmetiji:
-
potrdilo Obrtne zbornice Slovenije, da gre za
izdelek domače obrti;
4.
prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov
okoliških kmetij na kmetiji:
-
kmetija mora zagotoviti z lastnimi pridelki in
izdelki najmanj 50% vrednosti prodajnih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij;
5.
pridobivanje energije na kmetiji iz biomase:
-
generator ima lahko največ 1 MW nazivne moči,
-
potrebno je zagotoviti najmanj 20% lastne
surovine.
(10) Posebni pogoji za skupne naložbe
združenja kmetov v prodajo in predelavo:
-
objekti morajo izpolnjevati vse predpisane
veterinarske ali zdravstvene zahteve,
-
upravičenci pooblastijo enega, da vloži vlogo v
imenu vseh,
-
vsi upravičenci morajo biti registrirani za
opravljanje te dejavnosti oziroma podati izjavo, da se bodo registrirali
najkasneje eno leto po zaključku naložbe,
-
vsi upravičenci morajo porabiti najmanj 25% delovnega
časa za kmetijsko dejavnost na lastnih kmetijah.
(11) Kot upravičljiv strošek se nakup
rabljene opreme šteje samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
upravičenec mora priložiti izjavo prodajalca
rabljene opreme v kateri mora biti navedeno njeno poreklo in iz katere mora
biti razvidno, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo
nepovratnih sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije,
2.
cena rabljene opreme ne presega njene tržne
vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo,
3.
rabljena oprema ima tehnične značilnosti,
potrebne za uporabo ter izpolnjuje veljavne norme in standarde ter varnosti pri
delu.
(12) Projekt se izbere na podlagi
opredeljenih meril za izbor. Načela, na katerih temeljijo ta merila, so:
-
regionalni vidik lokacije naložbe,
-
ocena tržnih in ekonomskih elementov naložbe,
-
ocena izvedljivosti naložbe.
(13) Finančna pomoč se dodeli v obliki
nepovratnih sredstev.
(14) V primeru, da se naložba nanaša
na kmetijske pridelke in dejavnosti, povezane s kmetijstvom, so deleži pomoči
za vse namene naslednji:
-
območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko
dejavnost: do 50% upravičljivih stroškov,
-
druga območja: do 40% upravičljivih stroškov.
(15) V primeru mladega kmeta, ki bo
dopolnil največ 40 let v letu javnega razpisa ter se naložba izvaja v obdobju
prvih petih let od prevzema, je delež naslednji:
-
območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko
dejavnost: do 60% upravičljivih stroškov,
-
druga območja: do 50% upravičljivih stroškov.
(16) Višina naložbe za namene iz
štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena, za programsko obdobje
izvajanja Enotnega programskega dokumenta, ki je upravičena do podpore, je
omejena kot sledi:
-
najvišji znesek dodeljene pomoči na končnega
prejemnika znaša 100.000 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa,
-
najnižji znesek dodeljene pomoči na končnega
prejemnika znaša 4.300 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
(17) V primeru, da se naložba nanaša
na turizem na kmetiji, pridobivanje energije biomase in domačo obrt, znaša
delež pomoči do 50% upravičljivih stroškov iz vseh javnih virov, za vse namene
znotraj tega ukrepa. Višina naložbe je omejena, kakor sledi:
-
najvišji znesek dodeljene pomoči na končnega
prejemnika znaša 100.000 evrov v obdobju treh let v tolarski protivrednosti,
preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa,
-
najnižji znesek dodeljene podpore na končnega
prejemnika znaša 4.300 evrov v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
(18) Struktura financiranja za ukrep
iz tega člena je naslednja:
-
20–30% zagotovi EU (Evropski kmetijski
usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
-
20–30% zagotovi Republika Slovenija,
-
40–60% zagotovi končni prejemnik pomoči.
32. člen
(trženje kakovostnih kmetijskih in
živilskih proizvodov)
(1) Ukrep trženja kakovostnih kmetijskih
proizvodov se bo izvajal v okviru dveh podukrepov, in sicer:
1.
ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti za
posebne kmetijske pridelke oziroma živila;
2.
program ozaveščanja kot enkraten projekt
promocije simbolov kakovosti Evropske unije in državnih simbolov kakovosti.
(2) Namen podukrepa iz 1. točke prejšnjega
odstavka je spodbuditi pridelovalce in predelovalce posebnih kmetijskih
pridelkov in živil k uspešni udeležbi na trgu ob sočasnem doseganju višjih cen
ter zadovoljevanje zahtev potrošnikov po avtentičnih proizvodih višje
kakovosti. Namen je povečati število certificiranih kmetijskih pridelkov in
živil višje kakovosti s pridobljenim zaščitnim znakom, izboljšati konkurenčnost
skupin proizvajalcev na evropskem trgu, vzpostaviti učinkovite povezave med
vsemi členi prehrambene verige ter zagotoviti varno in kakovostno hrano.
(3) Namen podukrepa iz 2. točke prvega
odstavka tega člena je seznaniti potrošnike o sistemih zaščit posebnih
kmetijskih pridelkov in živil, ki obstajajo v Sloveniji in Evropski uniji ter
tako potrošniku ponuditi izdelke z višjo in dodatno kontrolirano kakovostjo. Z
obveščanjem o sistemih zaščit se potrošnikom tako ponudi večjo izbiro po
avtentičnih proizvodih višje kakovosti.
(4) Podukrep iz 1. točke prvega odstavka
tega člena je namenjen vsem, ki so vključeni v sisteme zaščit posebnih kakovostnih
kmetijskih pridelkov in živil v skladu z zakonodajo Evropske unije.
(5) Podukrep iz 2. točke prvega odstavka
tega člena je namenjen pravnim in fizičnim osebam, ki se ukvarjajo s
promocijskimi dejavnostmi.
(6) Za namen iz 1. točke prvega odstavka tega
člena se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti:
1.
priprava dokumentacije za registracijo in
certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov in živil z dodano višjo
kakovostjo, za katere so potrebni sledeči dokumenti:
-
specifikacija oziroma elaborat posebnega
kmetijskega pridelka oziroma živila,
-
plan notranje kontrole,
-
poročilo o posebnostih kmetijskih pridelkov ali
živil z dodano višjo kakovostjo,
-
analiza trga;
2.
registracija in certificiranje, ki se izvaja za
zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega
značaja, katere aktivnosti izvajajo pristojni upravni organi ali neodvisne
organizacije, ki so odgovorne za nadzor in kontrolo uporabe nazivov porekla ali
znakov kakovosti:
-
(črtana),
-
(črtana);
3.
ustanavljanje novih skupin proizvajalcev
oziroma razširitev dejavnosti že obstoječih skupin proizvajalcev, ki se
vključujejo v sheme kakovosti za geografska poimenovanja ali certifikate
posebnega značaja;
4.
uvajanje programov zagotavljanja kakovosti, kot
SIST EN 45011, ki določa splošne kriterije za organe, ki delujejo na področju
sistemov certificiranja proizvodov:
-
priprava potrebne dokumentacije (poslovnik
kakovosti, navodila za izvajanje postopkov certificiranja, natančen cenik
storitev itd.),
-
pridobitev akreditacije;
5.
predhodne študije v mejah ustanavljanja shem
kakovosti, ki bodo pokazale povpraševanje po posebnih kmetijskih pridelkih in
živilih ter bodo zagotovile potrebne informacije za potencialne vlagatelje:
-
analiza trga, ki vključuje identifikacijo in
opis trga proizvoda (obseg trga, pričakovana cena proizvoda, glavna konkurenca,
prepoznavne značilnosti proizvoda itd.);
-
opis organizacije proizvodne verige (na
posameznih stopnjah verige, sorazmeren obseg proizvodnje na vsaki stopnji
verige, ustrezna kakovost proizvodnje na vsaki stopnji proizvodnje, tehnologija
na posamezni stopnji proizvodne verige, glavne stopnje v proizvodnji, ki
pripomorejo k posebnim značilnostim proizvoda itd.);
-
prepoznavnost proizvoda za izbiro
najprimernejšega imena in zaščitnega znaka;
-
študije glede najprimernejše zasnove in
design-a proizvoda skupaj z najprimernejšo analizo pristopa določenega
proizvoda na trgu.
(7) Za namen iz 2. točke prvega odstavka
tega člena se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti:
1.
oblikovanje in zasnova celostne podobe promocije
simbolov Evropske unije in državnih simbolov kakovosti (idejni projekt izvedbe
enkratnega projekta promocije, oblikovanje reklamnih spotov, plakatov, brošur,
oglaševanje na televiziji, spletu, radiu, plakatih, tiskanih medijah, brošurah,
vključevanje v kontaktne televizijske in radijske oddaje).
(8) Upravičljivi stroški za namen iz 1.
točke prvega odstavka tega člena so stroški, ki so nastali z ustanovitvijo in
vzdrževanjem shem kakovosti za posebne kakovostne kmetijske proizvode v skladu
z zakonodajo Evropske unije, ki so proizvodi z geografskim poimenovanjem ali
certifikatom posebnega značaja, in sicer:
1.
stroški za pripravo potrebne dokumentacije za
registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih proizvodov z geografskim
poimenovanjem ali certifikatom posebnega značaja (stroški za pripravo, stroški
svetovanj, priprave projektnih in tehničnih študij vključno s študijami
upravičenosti, zasnova in oblikovanje proizvodov);
2.
stroški postopkov registracije in
certificiranja, ki se izvajajo za zagotavljanje skladnosti geografskih
poimenovanj in certifikatov posebnega značaja, katere aktivnosti izvajajo
pristojni upravni organi ali neodvisne organizacije, ki so odgovorne za nadzor
in kontrolo uporabe nazivov porekla ali znakov kakovosti;
3.
stroški ustanavljanja oziroma razširitev
dejavnosti (upravni stroški za začetek poslovanja, najem ustrezni objektov,
pridobitev pisarniške opreme, stroški administrativnega osebja, režijski
stroški in sodne ter upravne dajatve);
4.
stroški certifikacijskih organov glede
izpolnjevanja zahtev standarda SIST EN 45011 in ostalih sistemov kakovosti do konca obdobja financiranja v skladu z zakonodajo Evropske unije (stroški uvedbe
programa zagotavljanja kakovosti sistema SIST EN 45011, stroški pridobitve
akreditavcije);
5.
stroški predhodnih študij posebnih kmetijskih
proizvodov potrebnih za uspešno trženje le-teh:
-
stroški priprave podrobne analize trga za
specifičen proizvod, ki prikazuje ekonomsko upravičenost kmetijskega pridelka
oziroma živila, vključenega v sistem zaščit posebnih kakovostnih kmetijskih
proizvodov (stroški strokovnjakov, ki so analizo opravili, ostali
administrativni stroški, pri pripravi analize trga),
-
stroški analize, ki določa najprimernejšo
strategijo pri zasnovi, oblikovanju in nastopu proizvoda na trgu (stroški strokovnjakov,
ostali administrativni stroški).
(9) Upravičljivi stroški za namen iz druge
točke prvega odstavka tega člena so stroški vseh promocijskih aktivnosti
znotraj tega podukrepa (stroški idejnega projekta promocije, stroški
televizijskih in radijskih oglasov, stroški oglaševanja na plakatih, stroški
priprave in tiskanja brošur in plakatov, stroški televizijskih, spletnih strani
in radijskih oddaj).
(10) Podpore za namen tega člena se ne
dodelijo za:
-
neposredno promocijo točno določenega posebnega
kmetijskega pridelka oziroma živila (oglaševanje, priprava brošur, nastopi na
sejmih itd.),
-
naložbe, za katere so vlagatelji dobili podporo
znotraj ukrepa Naložba v kmetijska gospodarstva in ukrepa Izboljšanje predelave
in trženja kmetijskih proizvodov,
-
promocijo blagovne znamke točno določenega
posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila.
(11) Upravičenci do sredstev:
1.
iz 1. točke prvega odstavka tega člena so
fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki
so vključene v sistem kakovosti posebnih kakovostnih kmetijskih pridelkov in
živil;
2.
iz 2. točke prvega odstavka tega člena so
fizične in pravne osebe, registrirane za promocijske dejavnosti.
(12) Projekt bo izbran na podlagi
opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo temeljila ta merila so:
1.
za namen iz prve točke prvega odstavka tega
člena
a)
upravičenci morajo biti vključeni v proizvodnjo
oziroma kontrolo posebnih proizvodov visoke kakovosti, ki bodo izpolnjevali
vsaj eno od naslednjih meril:
-
proizvodi s pridobljeno označbo porekla
(geografsko poreklo), geografsko označbo ali certifikatom posebnega značaja
(tradicionalni ugled),
-
proizvodi iz tipično geografskih območij s
klimatskim in zgodovinskim vplivom na proizvod,
-
proizvodi proizvedeni na tradicionalen način, s
tradicionalnimi surovinami,
-
certifikacijski organ, ki ima akreditacijo po
standardu SIST EN 45011 oziroma je v postopku pridobivanja akreditacije;
b)
ekonomska izvedljivost projekta;
2.
za namen iz druge točke prvega odstavka tega
člena:
a)
najprimernejša celostna podoba idejnega
projekta promocije izbrana s strani strokovne komisije;
b)
natančna finančna in časovna konstrukcija
izvedbe vseh aktivnosti podukrepa promocije simbolov kakovosti Evropske unije
in državnih simbolov kakovosti, ki nakazuje ekonomsko izvedljivost projekta.
(13) Višina dodeljenih sredstev za namena
iz tega člena je:
1.
za namen iz prve točke prvega odstavka tega
člena, odobrena v okviru tega podukrepa, ne sme presegati 100.000 EUR na enega
upravičenca v obdobju treh let:
-
od 100% upravičljivih stroškov v prvem letu s
postopnim zmanjševanjem po 10% na leto v obdobju šestih let za ukrepe postopkov
certificiranja in registracije, ki se izvajajo za nadzor in kontrolo nad
verodostojnostjo geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja,
-
od 100% upravičljivih stroškov v prvem letu s
postopnim zmanjševanjem po 10% na leto v obdobju šestih let za uvedbo programov
zagotavljanja kakovosti, kot SIST EN 45011,
-
do 80% upravičljivih stroškov za pripravo
dokumentacij za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov,
-
do 100% upravičljivih stroškov za začetno
podporo za ustanavljanje in razširitev dejavnosti skupin proizvajalcev, ki so
vključeni v eno od shem kakovosti za geografsko poimenovanje in certifikate
posebnega značaja,
-
do 100% upravičljivih stroškov se lahko odobri
za predhodne študije, ki se navezujejo na ustanavljanje shem kakovosti;
2.
za namen iz druge točke prvega odstavka tega
člena 100% upravičljivih stroškov.
(14) Struktura financiranja iz javnih virov
je naslednja:
-
50% zagotovi EU (Evropski kmetijski
usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
-
50% zagotovi Republika Slovenija.
V. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE KMETIJSKE
STRUKTURNE POLITIKE, KI SO SOFINANCIRANI IZ USMERJEVALNEGA ODDELKA EVROPSKEGA
KMETIJSKEGA USMERJEVALNEGA IN JAMSTVENEGA SKLADA
33. člen
(postopek za pridobitev sredstev)
(1) Minister v skladu s predpisom, ki ureja
izvajanje porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji, pripravi
izvedbeno strukturo za posamezni ukrep, kar predstavlja podlago za pripravo in
objavo javnih razpisov in razpisne dokumentacije za posamezne ukrepe.
(2) Sredstva v okviru tega poglavja uredbe
se upravičencem dodelijo na podlagi javnih razpisov, ki jih v Uradnem listu
Republike Slovenije objavi AKTRP. V javnih razpisih se podrobneje razložijo
pogoji, določijo kriteriji in postopki za dodelitev in koriščenje sredstev. Pri
dodelitvi sredstev se bo upoštevalo regionalne kriterije za indikativno
alokacijo sredstev.
(3) AKTRP mora pridobiti soglasje ministrstva na vsebino javnih
razpisov in razpisne dokumentacije pred oddajo v objavo v Uradni list Republike
Slovenije.
34. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za
isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki
je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi,
že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe
zunaj območja Republike Slovenije.
35. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Upravičenec, ki po tej uredbi prejme
sredstva za določen namen, mora opravljati dejavnost, za katero so mu bila
sredstva dodeljena, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in
v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti investicije,
investicije pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
(2) Kot bistvene spremembe se štejejo
spremembe, ki:
-
bistveno vplivajo na naravo investicije ali
pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji
neupravičeno prednost;
-
so posledica spremembe v naravi lastništva
infrastrukturnega objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja
proizvodne dejavnosti.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se
ne uporabljajo v primeru višje sile. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in
dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic
ni mogoče odvrniti:
-
kmetova smrt,
-
dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta,
-
razlastitev velikega dela kmetijskega
gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta
zaveza,
-
hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene
kmetijsko zemljišče gospodarstva,
-
nenamerno uničenje objektov za živino na
kmetijskem gospodarstvu,
-
epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino
ali njen del.
(4) O bistvenih spremembah ali nastopu
višje sile mora upravičenec nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh
obvestiti organ, ki je vodil postopek.
36. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da
je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni
izvršil v skladu z investicijskim programom, mora vrniti vsa pridobljena
sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne
more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo
dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh
pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
V.a POGLAVJE: Pridobitev podatkov iz uradnih evidenc
36.a člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o
dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi,
organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je potrebno
priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča
o zahtevku upravičenca.
Priloga: Seznam komasacijskih območij vključenih v
program sanacije nedokončanih komasacij
Uredba o programih kmetijske strukturne politike in
kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 45/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. KONČNA DOLOČBA
37. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih
kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 10/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih
kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 72/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o programih kmetijske
strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 34/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah Uredbe o programih kmetijske
strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 43/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih
kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 79/06)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»2. člen
Postopki v zvezi z ukrepom »pomoč mladim
kmetom za prevzem kmetij«, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se
dokončajo po določbah Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in
kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št.
45/04, 10/05, 72/05, 34/06 in 43/06).
3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.