Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja obsega:

-       Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07 z dne 4. 7. 2007),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 32/11 z dne 29. 4. 2011),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 24/13 z dne 20. 3. 2013),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 79/15 z dne 23. 10. 2015).

UREDBA

o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. Splošne določbe

1. člen

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju Mestne občine Ptuj ter občin Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Rače-Fram, Slovenska Bistrica in Videm ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

2. člen

(1) Vodovarstveno območje tvorijo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in so navedena na seznamu v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka ter označena z belo barvo in oznako »0«.

(3) Notranja območja so na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:

-       najožja območja z oranžno barvo in oznako »VVO I «,

-       ožja območja z rumeno barvo in oznako »VVO II« in

-       širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(4) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in na širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

(5) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.

3. člen

(1) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2006, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3) Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se za gradnje na novonastalih parcelah določi vodovarstveni režim, ki je strožji.

2. Ukrepi, prepovedi in omejitve za rabo vode

4. člen

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

3. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo

3.1. Splošno

5. člen

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

6. člen

(1) Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »–«.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(7) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

7. člen

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je sprejet v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

8. člen

(1) Vodno soglasje se lahko izda za gradnjo na vodovarstvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.

(2) Za gradnjo na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če se komunalna odpadna voda odvaja in čisti na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

9. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bari, ter standardom SIST EN 1594 in če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(2) Ne glede na oznako »pip« iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če so krajše od 5 km in če gre za premestitve in razširitve, kjer se os ceste ali tira spremenjene proge prestavi za manj kakor 200 m, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

10. člen

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za izvedbo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v tabeli 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

10.a člen

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2) Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali izvajalec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njega pooblaščeni izvajalec.

3.2. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na območju Občine Hajdina

11. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju Občine Hajdina gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 1 dovoljena, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju Občine Hajdina na parceli št. 125/4, v k.o. Skorba gradnja otroškega igrišča za potrebe vrtca dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 18 in 19, dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe.

(4) Gradnja objektov iz prejšnjih odstavkov tega člena je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov Občine Hajdina in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in se v skladu s programom opremljanja izgradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Občino Hajdina in investitorjem.

12. člen

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju na območju Občine Hajdina gradnja objektov za ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov na parcelah št. 621/42 in 621/87, v k.o. Hajdina dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja odlagališča odpadkov in objektov za predelavo odpadkov ni dovoljena.

13. člen

(1) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka 7. člena te uredbe na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Hajdina na parcelah št. 364, 383/12, 383/13, 385, 386/1, 386/2, 386/3 in 391, vse k.o. Hajdina, gradnja iztokov ali iztočnih objektov, navedenih pod zaporednimi številkami 10 a, 10 b, 10 c in 10 d v IV poglavju CEVOVODI, KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN ENERGETSKI VODI tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, ni dovoljena.

(2) Na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Hajdina se mora na parcelah št. 364, 383/12, 383/13, 385, 386/1, 386/2, 386/3 in 391, vse k.o. Hajdina, zagotoviti odvajanje padavinske vode s strešnih površin s ponikanjem vode skozi tla ter se za gradnjo iztokov in iztočnih objektov, navedenih pod zaporedno številko 10 e, v IV poglavju CEVOVODI, KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN ENERGETSKI VODI tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, izda vodno soglasje.

(3) Na ožjem vodovarstvenem območju na območju Občine Hajdina je na parcelah št. 385/1, 385/3, 386/1 in 386/5, v k.o. Hajdina dovoljena gradnja bencinskega servisa v podzemnih rezervoarjih z dvema stenama, ki morajo biti vgrajeni v nepropustne armiranobetonske lovilne bazene, če zmogljivost rezervoarja za posamezno vrsto goriva ne presega 50 m³ v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom, in se lahko izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(4) Na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Hajdina je na parceli št. 1127/2, v k.o. Hajdina izgradnja cevovoda za odpadno vodo v cestnem telesu lokalne ceste Gerečja vas–Zg. Hajdina dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

3.3. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na območju Občine Kidričevo

14. člen

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju na območju Občine Kidričevo gradnja objektov za ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov na parceli št. 563/3, v k.o. Spodnje Jablane dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja odlagališča odpadkov in objektov za predelavo odpadkov ni dovoljena.

15. člen

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju širitev pokopališča na parceli št. 769/2, v k.o. Gerečja vas dovoljena in se za širitev lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

16. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju na parcelah št. 1011/11, 1011/101, 1012/42 in 1011/100, v k.o. Lovrenc na Dravskem polju dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov in njihova predelava in se lahko izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda in če so upoštevani posebni pogoji skladiščenja in obdelave nevarnih odpadkov.

(2) Posebni pogoji skladiščenja in predelave nevarnih odpadkov iz prejšnjega odstavka so:

-       da gre za nevarne odpadke, razvrščene v naslednje glavne skupine: odpadna olja iz skupine št. 13, odpadne emulzije iz skupine št. 12 in 13, mulj iz skupine št. 01, 02, 03, 04, 05, 06, 07, 08, 09, 10, 11, 12,13, 14, 15, 16, 17 in 19, odpadne barve in lake iz skupine št. 08, ter druge odpadke glavnih skupin 01, 02, 03, 04, 05, 06, 07, 08, 09, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in 20;

-       da zmogljivost objektov za skladiščenje ne presega pri odpadnih oljih 150 m³ ali 135 ton, odpadnih emulzijah 450 m³ ali 450 ton, mulju 2 x 60 m³ ali 2 x 72 ton in pri odpadnih barvah in lakih 50 ton ter za druge nevarne odpadke iz prejšnje alinee 450 ton.

17. člen

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju na območju Občine Kidričevo na »industrijskem kompleksu znotraj ograje Talum« gradnja drugih kompleksnih industrijskih objektov, navedenih pod zaporedno številko 6 iz poglavja »V KOMPLEKSNI INDUSTRIJSKI OBJEKTI«, tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, dovoljena in se za te objekte lahko izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

3.4. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na območju občine Videm

18. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju Občine Videm gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 1, dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 18 in 19, dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe.

(3) Gradnja objektov iz prejšnjih odstavkov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma na malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov Občine Videm in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, ter se v skladu s programom opremljanja izgradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Občino Videm in investitorjem.

4. Prepovedi v zvezi z ravnanjem z zemljišči in gozdom

19. člen

(1) Na notranjih območjih je prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »–«.

(2) Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »–«.

(3) (črtan)

(4) (črtan)

(5) (črtan)

(6) (črtan)

(7) (črtan)

19.a člen

(1) Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

-       gnojenje brez gnojilnega načrta;

-       gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

-       gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

-       shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-       shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-       uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2) Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

19.b člen

(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena so na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedani tudi:

-       gnojenje z gnojnico in gnojevko;

-       preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

-       uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;

-       uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila, razen če gre za pridelavo rastlin pod zaščitno folijo;

-       shranjevanje uležanega hlevskega gnoja.

(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč na najožjih vodovarstvenih območjih ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:

-       za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

-       največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preizkus in vrednotenje rezultatov preizkusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;

-       za ozimine enkratni vnos dušika z dognojevanjem spomladi ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimin vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

-       za trajno travinje ter travinje v okviru poljedelskega kolobarja na njivah (travno deteljne mešanice) največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;

-       za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

-       za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča celo leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-       dokrmljevanje živali ni dovoljeno,

-       napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korito lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču,

-       pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.

19.c člen

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

20. člen

(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s seznama aktivnih snovi.

(2) Seznam aktivnih snovi iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske skupnosti ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

(3) Seznam iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.

(4) V primeru, da seznam aktivnih snovi iz prvega odstavka tega člena ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, velja do njegove objave zadnji objavljen seznam.

20.a člen

(1) Za zatiranje škodljivih organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih se lahko uporabljajo FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama aktivnih snovi iz prejšnjega člena in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:

-       raven intenzivnosti kmetijske pridelave na najožjih vodovarstvenih območjih se ne poveča oziroma lahko ostane največ na ravni, kakršna je ob uveljavitvi te uredbe;

-       uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep ostalim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi);

-       prednost ima uporaba tistih kemičnih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov;

-       med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS.

(2) Uporaba FFS na neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin ali pred presajanjem kmetijskih rastlin ni dovoljena. Izjemoma je uporaba FFS na neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom ali pred presajanjem kmetijskih rastlin dopustna, če ni na razpolago primernejših pripravkov za uporabo po vzniku in če ti pripravki ne pomenijo tveganja za onesnaženje pitne vode. Vsako tako izjemno uporabo FFS je treba posebej zapisati v evidenci o uporabljenih FFS iz tretjega odstavka tega člena.

(3) Vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

20.b člen

Na ožjih in širših vodovarstvenih območjih je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno uporabljati FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih.

5. Nadzor

21. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z:

-       ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,

-       prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

-       prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji,

-       prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

6. Kazenske določbe

22. člen

(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, če:

1.     rabi vodo v nasprotju z določbami 4. člena te uredbe,

2.     gradi objekt, katerega gradnja je v nasprotju s prepovedmi iz 5. in 6. člena te uredbe, ali gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 26. in 27. člena te uredbe,

3.     ne dopusti dostopa in rednega vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode ter za izvajanje meritev in odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 10.a člena te uredbe na notranjih vodovarstvenih območjih,

4.     na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja zemljišča ali gozd ali dopusti ravnanje z zemljišči ali gozdom v nasprotju z določbami 19. člena te uredbe,

5.     uporablja kmetijska zemljišča ali ravna s kmetijskimi zemljišči v nasprotju z 19.a, 19.b in 19.c členom te uredbe,

6.     na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja fitofarmacevtska sredstva ali vnaša rastlinska hranila v nasprotju z določbami 19., 20.a in 20.b člena te uredbe,

7.     ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja industrijske odpadne vode v rokih in na način iz 24. člena te uredbe,

8.     ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja ali zbiranja komunalne odpadne vode v rokih in na način iz 25. člena te uredbe,

9.     ne prilagodi ravnanja na kmetijskih zemljiščih na način in v rokih iz 32. člena te uredbe.

(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(3) Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.

Priloga 1: Vodovarstveno območje Dravskega polja – Ptuj

Priloga 2: Območje zajetja

Priloga 3: Gradnja objektov na vodovarstvenem območju Dravskega polja - Ptuj

Priloga 4: Tip in ime zajetja

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

7. Prehodne in končne določbe

23. člen

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:

-       pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,

-       izdana lokacijska informacija in je investitor naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po izdaji te informacije,

-       izdana lokacijska informacija, ki ni starejša od enega leta,

-       izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,

-       izdano vodno soglasje ali

-       sprejet lokacijski načrt v skladu s predpisi o urejanju prostora in na njegovi podlagi izdana gradbena dovoljenja.

24. člen

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora najpozneje do 31. avgusta 2008 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. avgusta 2010 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira v čistilni napravi, ki mora obratovati v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

25. člen

(1) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, mora najpozneje v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2) Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici.

26. člen

Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, se vodno soglasje lahko izda, vendar najpozneje do izteka rokov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici.

27. člen

Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljena gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe in se za gradnjo in izvedbo gradbenih del lahko izda vodno soglasje, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih.

28. člen

Gnojilni načrti, pripravljeni v času pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katerega so bili pripravljeni.

29. člen

(1) Upravljavci vodovodnih omrežij na vodovarstvenem območju morajo izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2008.

(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 31. avgusta 2009.

30. člen

Vodovarstveno območje se evidentira v zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2009.

31. člen

Prepoved združevanja parcel iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te uredbe.

32. člen

(1) Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi, navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE« tabele 1.4 priloge 3 te uredbe, ter zagotoviti izvajanje določb iz četrtega in petega odstavka 19. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2012.

(2) Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje določb tretjega odstavka 19. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.

33. člen

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 32/11) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi, navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ« spremenjene tabele 1.4 Priloge 3 uredbe, ter zagotoviti izvajanje določb iz četrtega in petega odstavka 19. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja najpozneje do 1. januarja 2013.

10. člen

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2) Že uvedeni inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2011 se zaključijo po določbah te uredbe.

11. člen

Seznam aktivnih snovi iz 5. člena te uredbe se za rastno sezono kmetijskih rastlin za leti 2011 in 2012 objavi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor z dnem uveljavitve te uredbe.

12. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 24/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

12. člen

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2) Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2013, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.

13. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko–ptujskega polja (Uradni list RS, št. 79/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.