Na podlagi 23.b člena Zakona o državni statistiki
(Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela
SREDNJEROČNI PROGRAM
statističnih raziskovanj 2008–2012
1. POOBLAŠČENI
IZVAJALCI DRŽAVNE STATISTIKE
Pooblaščeni izvajalci programa statističnih raziskovanj v
srednjeročnem obdobju 2008–2012 so: Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod RS za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije.
2. POSLANSTVO,
VIZIJA in VREDNOTE DRŽAVNE STATISTIKE
Poslanstvo
Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne
uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter
mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem,
demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov.
Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih
stroških. Z upoštevanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje uporabnikov in
krepi strokovno neodvisnost.
Vizija
-
Uporabniška usmerjenost
-
Obvladovanje elementov kakovosti državne statistike
-
Strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni
-
Tekoče usklajevanje z mednarodnimi standardi in predvsem
standardi Evropske unije
-
Moderni sistemi zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov
-
Raziskave in inovacije
-
Izboljšanje delovnih pogojev
Vrednote
-
Pomen uporabnikov
-
Zaupanje uporabnikov in zaposlenih
-
Neodvisnost institucije in stroke
-
Spoštovanje zasebnosti
-
Znanje in izkušnje
-
Kakovost statističnih izdelkov in storitev
-
Delo v interdisciplinarnih skupinah
-
Prijazno delovno okolje
3.
GLAVNI CILJI 2008–2012
1.
Skrb za kakovostno in uporabniku prijazno državno statistiko
2.
Fleksibilnost v odzivanju državne statistike na potrebe in zahteve
uporabnikov z uporabo novih podatkovnih virov in razvojem statističnih metod
3.
Krepitev zaupanja v državno statistiko in doseganje večje prepoznavnosti
doma in v tujini
4.
Skrb za zaupanje in sodelovanje dajalcev statističnih podatkov ter
racionalizacija zbiranja statističnih podatkov, zlasti s pomočjo uporabe
administrativnih virov
5.
Strokovno izpopolnjevanje in oblikovanje novih inovativnih pristopov za
doseganje večje delovne in procesne učinkovitosti
6.
Izboljšanje organizacijske kulture in motivacija zaposlenih
7.
Aktivno delovanje v domačem in mednarodnem statističnem okolju
8.
Nadaljevanje razvoja sistema državne statistike
4. STRATEŠKE
USMERITVE državne statistike za obdobje 2008–2012
4.1 STRATEGIJA
NADALJNJEGA RAZVOJA DRŽAVNE STATISTIKE V SLOVENIJI
Za slovensko državno statistiko je značilen sodoben pravni
okvir, ki predstavlja dobro prakso v okviru EU-ja. Pravni okvir v celoti
spoštuje načela delovanja uradnih statistik in Kodeks ravnanja evropske
statistike, ki ga je sprejel Odbor za statistični program in je bil razglašen v
priporočilu Evropske komisije o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti
statističnih služb držav članic EU 25. maja 2005. Slovenija je 1. 5. 2004
postala polnopravna članica EU-ja, 1. 1. 2007 pa del evrskega območja. Slovenija
si prizadeva za aktivno članstvo v OECD-ju. SURS je prav zaradi intenzivnega
vključevanja v mednarodno statistično sodelovanje uspel pridobiti za Slovenijo
status redne opazovalke v Odboru za statistiko OECD. S tem je bila dana možnost
za pripravo in objavo podatkov v OECD-ju tudi za Slovenijo. Aktivno sodelovanje
v Konferenci evropskih statistikov in predvsem v Partnerski skupini in
Statističnem programskem odboru EU, omogoča vplivanje na nadaljnji razvoj
evropskega pravnega okvira na področju statistike. To bo doseglo vrhunec v času
predsedovanja EU-ju, ko bo SURS predsedoval skupini za statistiko. Pomembno je
mednarodno sodelovanje z državami zahodnega balkana in Turčije, kjer Slovenija
prek mednarodne tehnične pomoči prenaša znanje o statističnih standardih na
druge države v regiji in širše.
Z aktivnim sodelovanjem SURS-a v Odboru Vlade RS za
gospodarstvo in v drugih delovnih telesih vlade, z medinstitucionalnim
sodelovanjem strokovnjakov SURS-a, z aktivnostmi, ki izvirajo iz delovanja
Statističnega sveta RS in 25 statističnih sosvetov, organiziranih za različna
področja statistike, SURS tekoče sledi nacionalnim politikam in potrebam po
zagotavljanju statističnih podatkov.
Na podlagi tega lahko
opredelimo šest strateških ciljev:
1.
krepitev sistema državne statistike, vključno s pooblaščenimi
izvajalci,
2.
nadaljnji razvoj sodelovanja z uporabniki in dajalci podatkov,
vključno z nosilci administrativnih evidenc,
3.
z vsemi nosilci administrativnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki
so vir za državno statistiko, bodo sklenjeni pisni dogovori,
4.
zmanjševanje administrativnih ovir in stroškov,
5.
aktivno sodelovanje pri razvoju Evropskega statističnega sistema,
statistike OECD-ja in UNECE-ja,
6. nadaljevala
se bo tehnična pomoč državam zahodnega Balkana in širše v skladu z možnostmi.
Krepitev sistema državne statistike, vključno s pooblaščenimi
izvajalci
|
V skladu s statistično
zakonodajo so pooblaščeni izvajalci programa statističnih raziskovanj dolžni
zagotavljati ločeno izvajanje nalog državne statistike. To je nujno zaradi
doslednega spoštovanja načel statistične zaupnosti in drugih načel državne
statistike, ki jih predpisujeta zakonodaja in Kodeks ravnanja evropske
statistike. Pooblaščene institucije, določene v srednjeročnem programu
statističnih raziskovanj, so v postopku priprave programa potrdile
pripravljenost in zavezanost za dosledno spoštovanje zakonodaje in Kodeksa.
Izjema pri upoštevanju Kodeksa je Banka Slovenije, ki je zavezana slediti
predpisom o ureditvi statistike, kot to določa ESCB. Večina pooblaščenih
izvajalcev že zagotavlja opravljanje dejavnosti državne statistike v ločeni
enoti, v kar najkrajšem možnem času pa bodo to morale zagotoviti vse. SURS bo
nudil izvajalcem vso potrebno strokovno pomoč pri uresničevanju načel
Kodeksa.
|
Nadaljnji razvoj sodelovanja z uporabniki in dajalci
podatkov, vključno z nosilci administrativnih evidenc
|
SURS
bo nadaljeval in inovativno izboljšal oblike sodelovanja z različnimi
skupinami uporabnikov. Sedanja oblika sosvetov bo vsebinsko preurejena
predvsem v aktivnejše sodelovanje članov sosvetov. Poleg sosvetov bo
organiziranih več delavnic in majhnih delovnih skupin za predlaganje novih
inovativnih pristopov za zmanjševanje administrativnih bremen in zbiranje
relevantnih statističnih podatkov. Vsebinsko postajajo zahteve vse bolj
presečne (okolje se povezuje s kmetijstvom, promet se povezuje z okoljem in
podobno). Pri tem se bo treba tudi v prihodnje prilagajati različnim skupinam
uporabnikov, kot so predstavniki izvršne, zakonodajne in sodne oblasti,
novinarjem, poslovnim sferam, univerzam, študentom in mladim, starejšim,
invalidom in podobno zaokroženi populaciji uporabnikov. Temu se bo
moralaprilagajati tudi organizacija in vsebina dela sosvetov. Še posebej se
bo krepila vloga Statističnega sveta kot zunanjega strokovno-metodološkega
posvetovalnega organa, ki je eden od pomembnih členov za zagotavljanje
strokovne neodvisnosti in relevantnosti sistema državne statistike.
|
Z vsemi nosilci administrativnih evidenc in drugih
zbirk podatkov, ki so vir za
državno statistiko, bodo sklenjeni pisni dogovori
|
Zavezani
kulturi kakovosti in Zakonu o državni statistiki, ki določa brezplačno izmenjavo podatkov za
potrebe izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj, bodo
izvajalci programov statističnih raziskovanj nadaljevali sklepanje pisnih
dogovorov z nosilci administrativnih in drugih zbirk podatkov. Ti dogovori
urejajo vprašanja organizacije, vsebine, pravne zaščite in tehničnega protokola
prenosa podatkov. Nadaljevalo se bo dopolnjevanje dogovorov med nosilci nalog
znotraj programov statističnih raziskovanj.
|
Zmanjševanje administrativnih ovir in stroškov
|
Za izvajalce državne
statistike je izjemnega pomena, da je pri izvajanju aktivnosti za
zmanjševanje administrativnih ovir in stroškov zagotovljeno upoštevanje
ravnotežja med obremenitvami enot poročanja in kakovostjo statističnih
podatkov, vključno s pričakovanim zadovoljevanjem potreb uporabnikov po
podatkih.
SURS in ostali izvajalci
programa statističnih raziskovanj že aktivno razvijajo postopke, s katerimi
bodo razbremenjevali enote poročanja, kot je pričakovano na nacionalni in na
mednarodni ravni.
Za
učinkovito izvajanje 28. člena Zakona o državni statistiki1 bo
SURS predlagal formalizacijo z medresorsko skupino, ki jo bo imenovala Vlada
RS.
|
Aktivno sodelovanje pri razvoju Evropskega
statističnega sistema, statistike
OECD-ja in UNECE-ja
|
SURS
bo nadaljeval aktivno sodelovanje pri razvoju ESS-ja, predvsem pri pripravi
in uvajanju novega zakonodajnega okvirja, poenostavitvah zakonodaje in
organizacijskih ter metodoloških izzivih statistik v naslednjem srednjeročnem
obdobju. SURS bo aktivno sodeloval v okviru statističnega sodelovanja v
OECD-ju, Konference evropskih statistikov in Statistične komisije pri
Združenih narodih, kjer bo v okviru predsedovanja Slovenije EUju spomladi
2008 tudi vodil pripravo stališč držav EU-ja na sestanku omenjene komisije.
|
Nadaljevala se bo tehnična pomoč državam zahodnega zahodnega Balkana in širše
v skladu z možnostmi
|
SURS
bo v okviru možnosti nadaljeval nudenje tehnične pomoči državam in Turčiji. V
okvirih EU-ja pa bo sodeloval tudi širše v Balkana okviru interesnih področij
EU-ja.
|
4.2 STRATEGIJA NA PODROČJU
NADALJNJEGA ZMANJŠEVANJA ADMINISTRATIVNIH BREMEN
SURS je zavezan uresničevati naloge Akcijskega programa za zmanjšanje
administrativnih bremen in stroškov2, ki ga je 24. 1. 2007 objavila
Evropska komisija. Poleg teh nalog mora uresničevati tudi naloge, ki jih je
Vlada RS sprejela v povezavi s kakovostnim izvajanjem Lizbonske strategije in
so prav tako v sklopu politike boljših predpisov s ciljem doseganja višje
konkurenčnosti, povezane s pripravo boljših predpisov, zmanjšanjem
administrativnih bremen ter pripravo ocene učinkov predpisov na državljane in
gospodarstvo.
Ob obveznostih, ki jih narekujeta mednarodna in nacionalna
raven, so izvajalci državne statistike že vseskozi soočeni z zahtevami samih
poročevalskih enot za zmanjšanje njihovih obremenitev. Zaradi mednarodne
primerljivosti podatkov praktično vsa statistična področja ureja evropski
pravni red. Posledica majhnosti populacije za posredovanje podatkov za
statistični namen je, da so poročevalske enote obremenjene pogosteje kot v
velikih državah. Da bi ohranili kakovost in pravočasnost statističnih podatkov
so morali izvajalci državne statistike že doslej delovati
v smeri zmanjševanja obremenitev poročevalskih enot in razvijati druge načine
pridobivanja podatkov.
V namen kontinuiranega razbremenjevanja poročevalskih enot
ob zagotavljanju kakovosti statističnih podatkov je SURS sprejel štiri
strateške cilje:
1.
zmanjševanje bremen podjetij s poudarkom na malih in srednjih
podjetjih;
2.
zmanjševanje bremen prebivalstva in gospodinjstev z uporabo
nadomestnih, predvsem administrativnih virov;
3.
zmanjševanje bremen dajalcev in producentov podatkov državne
statistike z boljšo organizacijo procesa in uporabo moderne informacijske
tehnologije;
4. zagotavljanje
ravnotežja med potrebami uporabnikov in obremenjevanjem dajalcev podatkov.
Cilji bodo doseženi z naslednjimi aktivnostmi:
|
|
čim širša uporaba različnih administrativnih virov
(registrov, evidenc itd.) tako za statistična raziskovanja v podjetjih, kot
tudi za raziskovanja kmetij, oseb in gospodinjstev
|
SURS je želel že leta 1970
razvijati centralne registre zaradi racionalizacije zbiranja podatkov in
razbremenjevanja poročevalskih enot. Vzpostavil je Register teritorialnih
enot, Register organizacij in skupnosti, Centralni register prebivalstva in
druge, katerih skrbništvo so pozneje prevzele druge institucije. Za
uresničevanje pomena in prednostne uporabe administrativnih virov pred
drugimi viri za namene državne statistike Zakon o državni statistiki3 (ZDS)
v 32. členu prednostno določa, da se podatki zbirajo iz različnih uradnih in
drugih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja. Poleg tega pa zakon v
deveti alineji 7. člena določa, da SURS sodeluje in nudi institucijam, ki
uvajajo nova statistična raziskovanja ali vzpostavljajo evidence, ki so lahko
vir podatkov za državno statistiko, vsa v ta namen ustrezna znanja, deseta
alineja istega člena pa, da SURS predlaga vsebinsko dopolnitev že obstoječih
evidenc, ki jih na svojih delovnih področjih opravljajo drugi organi in
organizacije javne uprave.
Določila
ZDS uresničuje SURS z neposrednim sodelovanjem z institucijami prek
statističnih sosvetov, v katere je vključeno okoli 400 zunanjih članov, in z
organizacijo strokovnih predavanj. Prenos svojega bogatega znanja in izkušenj
bo v prihodnje še povečal. Nadaljevalo se bo evidentiranje potencialnih
administrativnih virov predvsem na področju kmetijstva, šolstva, okolja, energije
in odpadkov, nepremičnin in stanovanj.
|
ustanovitev vladne medresorske skupine za uporabo
administrativnih podatkov za statistični namen
|
Za uresničevanje nalog,
povezanih z zmanjševanjem administrativnih bremen in stroškov, so odgovorne
vse državne institucije. V praksi se že pojavljajo primeri, ko se ukinjajo
evidence, ki jih je SURS uporabljal za pripravo določenih podatkov4.
Iz tega in podobnih razlogov
je treba v naslednjem srednjeročnem obdobju poglobiti upoštevanje 28. člena
ZDS5. V ta namen bo SURS predlagal Vladi RS ustanovitev
medresorske delovne skupine, katere naloga bo razvoj in sodelovanje pri
uporabi administrativnih evidenc in drugih zbiranj podatkov, ki imajo pomen
na ravni države, za namene državne statistike in promoviranje večnamenske
uporabe na sploh.
Tako
sodelovanje bo pomagalo vzdrževati ravnotežje med zahtevami uporabnikov
podatkov in obremenjevanjem poročevalcev. Nujno potrebne podatke je možno
zagotavljati iz kakovostnih in povezljivih evidenc ali pa z neposrednim
zbiranjem podatkov od respondentov. Pri tem je pomembno sodelovanje vseh
zainteresiranih, ki bi se lahko institucionaliziralo v predlagani medresorski
skupini. Razmislek je možen tudi z razširitvijo mandata obstoječe delovne
skupine za Ukrep 28/07 pri Ministrstvu za javno upravo iz podjetij še na
kmetije, posameznike, gospodinjstva.
|
ustanovitev metodološkega sveta
|
Postopek preverjanja in
odobritev metodologije za vsako novo statistično raziskovanje, za
raziskovanja, ki preidejo iz razvojnih nalog v redne naloge, za raziskovanja,
ki so predmet revizije ter predlog za ukinitev raziskovanja, bo obravnaval in
dal svoje strokovno mnenje kolegiju predstojnika SURS-a metodološki svet.
Svet bodo sestavljali strokovnjaki SURS-a, ki jih bo imenoval predstojnik
SURS-a, in zunanji strokovnjaki s področja statistične metodologije.
Svet
bo skrbno preverjal smiselnost zbiranja podatkov od poročevalskih enot. Okvir
njegovih nalog in pristojnosti je določen s posebnim navodilom6.
|
sodelovanje v medresorskih skupinah za izvajanje strategije OAO
|
Na temelju Akcijskega programa
za zmanjšanje upravnih obremenitev v EU, ki ga je sprejel Svet EU (COM(2007)
23 konč.), je pri MJU ustanovljena Delovna skupina za sodelovanje z Ekonomsko
komisijo.
Za kakovostno izvajanje
Lizbonske strategije oziroma njenih ukrepov na nacionalni ravni, pa je v
povezavi s politiko boljših predpisov in zmanjševanjem administrativnih
bremen, na podlagi sklepa Vlade RS ustanovljena medresorska delovna skupina
za izvedbo ukrepa št. 28/077.V obeh skupinah SURS aktivno
sodeluje.
Za
uresničevanje nalog, povezanih z obema skupinama in drugih nalog, ki se bodo
nanašale na OAO8, bo SURS ustanovil interno skupino strokovnjakov.
|
spremljanje stroškov/koristi statističnega raziskovanja
|
Naloga
interne skupine za OAO bo tudi spremljanje razmerja med stroški in koristmi
statističnih raziskovanj. Pri tem bo skupina upoštevala ugotovitve in naloge,
ki bodo izhajale iz medresorskega sodelovanja, iz analize dnevnikov dela (za
te namene je vzpostavljena aplikacija in vsak zaposleni na SURS-u vodi
mesečno evidenco opravljenih nalog) in iz analiz, opravljenih po pridobitvi
podatkov o dejanskem in zaznanem bremenu pri poročevalskih enotah.
Metodologijo za merjenje administrativnih stroškov je Slovenija povzela po
International Standard Cost Model Manual (Measuring and reducing
administrative burdens for businesses).
|
uporaba vprašalnikov za več namenov
|
Poročevalske
enote vprašati »enkrat za več namenov« je dolgoletna praksa SURS-a. Z
institucijami, ki zbirajo podatke za namene lastne dejavnosti (ARSO, AJPES,
DURS, APEK), poteka sodelovanje v smislu skupne priprave vprašalnikov, ki
služijo tako dejavnosti institucij kot tudi državni statistiki. Rezultati
takega načina sodelovanja so pozitivni tako za institucije kot za
poročevalske enote, zato si bo SURS prizadeval to obliko sodelovanja še
dopolnjevati.
|
zbiranje podatkov na enem mestu
|
Podjetja pošiljajo enake
podatke in informacije različnim institucijam za različne namene. AJPES in
SURS sta sklenila že več dogovorov o sodelovanju, katerih rezultat je, da
podjetja tudi za statistični namen pošiljajo podatke prek AJPES-ovega
portala.
Na
ravni države bi bilo smiselno razmisliti o izgradnji skupnega kanala za
zbiranje vseh podatkov.
|
modernizacija procesov in nadaljnji razvoj sistema
e-poročanja
|
S
projekti prenove poslovnega procesa, ki se zaključujejo, bo SURS
informacijsko posodobil celoten produkcijski proces in še posebej razširil
uporabo e-poročanja na vsa možna statistična raziskovanja.
|
uporaba vzorčenja opazovanih enot
|
Na
podlagi pripravljenih adresarjev za statistična raziskovanja bo SURS tekoče
spremljal obremenjenost posameznih poročevalskih enot. S pomočjo vzorčenja
podjetij že poskuša obremenjenosti porazdeliti enakomerno in s tem tudi
zmanjšati največje obremenitve. V posamezne vzorce SURS zajame do 10 % vseh
malih podjetij v populaciji.
|
poenostavitev evropske zakonodaje
|
Poenostavitev evropske
zakonodaje (tudi na področju statistike) vključuje široko paleto
instrumentov, najpomembnejši pa so: (i) zmanjšanje števila in obsega zakonodaje,
kar je povezano s pobudo za bolje oblikovane predpise, (ii) poenostavitev
zahtev po statističnih podatkih na izbranih prednostnih področjih in (iii)
spodbujanje uporabe statističnih orodij in metod, ki lahko olajšajo
izpolnjevanje statističnih obveznosti.
Strokovnjaki SURS-a so
vključeni v proces obravnave novega predloga predpisa ali predloga sprememb
predpisa že na samem začetku. Organizacijska pravila priprave odzivnih mnenj
in aktivnega sodelovanja pri obravnavi predlogov predpisov v različnih fazah
postopka je SURS dodatno razvil in dopolnil ob svojih pripravah na prevzem
dolžnosti predsedovanja Delovni skupini Sveta EU za statistiko9 in
bo s tem načinom dela nadaljeval tudi po predsedovanju.
Način
dela, ki bo dodatno izkušenjsko nadgrajen, bo zagotavljal maksimalno skrb
SURS-a, da bodo statistične obveznosti, sprejete na ravni EU, čim bolj
upoštevale obveznosti, povezane z razbremenjevanjem poročevalskih enot.
|
zagotavljanje ravnotežja med kakovostjo statističnih
podatkov in razbremenjevanjem poročevalskih enot
|
Izjemno pomembno je
vzdrževanje ravnovesja med zahtevami uporabnikov podatkov in zahtevami po
razbremenjevanju poročevalskih enot. To ravnovesje je v zavedanju, da je
primarno poslanstvo državne statistike zagotavljanje kakovostnih, primerljivih,
pravočasnih in za uporabnike potrebnih podatkov, zagotovljenih z najnižjimi
stroški vseh vpletenih.
Nujno je treba upoštevati
naslednje omejitve:
–
Nekaterih podatkov, ki jih država potrebuje za odločanje, ni v nobeni
evidenci in zato uporaba administrativnega vira ni možna. Sem sodijo npr.
statistični podatki o uporabi informacijske tehnologije v podjetjih, o
cestnem prevozu blaga, o delovni sili, o porabi v gospodinjstvih, življenjski
ravni prebivalstva itd.
–
Nekatere evidence bodisi niso primerno urejene bodisi njihova ureditev za
administrativni namen zahteva preveččasa, da bi podatke, ki jih vsebuje,
uredili na način, s katerim bi zagotovili kakovost in pravočasnost.
–
Podatki, zbrani v statistične namene, po Zakonu o državni statistiki zahtevajo
posebno varstvo, kar pomeni, da ne morejo biti uporabljeni tudi v
administrativne namene.
–
Zbiranje večine podatkov od podjetij poteka v skladu z evropskim pravnim
redom, le nekaj vsebin še urejajo t. i. gentlemanski dogovori. Skoraj vsa na
ta način vodena statistična raziskovanja so naknadno urejena s pravnim aktom,
zato opuščanje raziskovanj, ki še nimajo pravne podlage, ni strokovno
utemeljeno.
–
Z aktivnostmi za zmanjšanje administrativnih obremenitev ne sme biti
prizadeta kakovost statističnih podatkov ali izguba podatkov, ki so potrebni
za uporabnike.
–
Pri uporabi administrativnih virov je nevarnost, da vir usahne ali da se tako
spremeni, da je po definicije nesprejemljiv za uporabo.
–
V zvezi z merjenjem administrativnih stroškov ostaja predvsem odprto merjenja
zaznanih bremen (percieved burden).
–
SURS bo moral zbrati podatke za merjenje administrativnih bremen, ki jih
povzročata SURS in državna statistika, širše na način, da bo zagotovljena
primerljivost v Sloveniji in EU-ju. V Evropskem statističnem sistemu se
pričakuje več usklajenih aktivnosti.
–
Pri poenostavitvi zakonodaje se v okviru EU-ja poroča o zmanjševanju bremen,
a se dejanske aktivnosti, ki potekajo v državah, najpogosteje ne zmanjšujejo,
celo nasprotno, kljub procesu poenostavljanja zakonodaje se dejanske zahteve
po podatkih v zakonodaji EU-ja povečujejo.
– Zmanjševanje bremen pri
poročevalcih podatkov pogosto pomeni prenos bremena na nacionalne statistične
urade, kar zahteva več človeških virov in njihovo višjo izobrazbeno
strukturo. Enostavnejši postopki zajemanja in zbiranja podatkov morajo biti
nadomeščeni s primerno informatiziranim delovnim procesom in obsežnim
povezovanjem in analitičnim delom ter stalnim sodelovanjem z nosilci
administrativnih virov in sledenjem vsebinskih sprememb v teh virih.
|
4.3 STRATEGIJA KAKOVOSTI
10
V letu 2005 je Evropska komisija sprejela Kodeks ravnanja
evropske statistike, ki danes predstavlja temeljni dokument za celostno
obvladovanje kakovosti v nacionalnih statističnih uradih. Načela Kodeksa se
dotikajo institucionalne urejenosti, statističnih procesov in statističnih
rezultatov.
Poleg tega je Slovenija privzela tudi Eurostatovo enotno
opredelitev kakovosti izdelkov in storitev, ki poleg stroškov in obremenitev
vključuje 6 komponent: ustreznost, natančnost, točnost in pravočasnost, jasnost
in dostopnost, primerljivost ter skladnost.
Končni cilj strategije kakovosti je kakovostna in uporabniku
prijazna ter strokovno neodvisna državna statistika, ki jo uresničujejo
Statistični urad RS kot glavni izvajalec državne statistike ter s srednjeročnim
statističnim programom pooblaščeni izvajalci programa statističnih raziskovanj.
Izhodišče za pripravo strategije je opredelitev petih stebrov
– neodvisna državna statistika, uporabniki in dajalci podatkov, razvoj
človeških virov, kakovost statističnih izdelkov in storitev in procesna
usmerjenost, v okviru katerih državna statistika razvija področje kakovosti.
Na podlagi tega lahko opredelimo pet strateških ciljev:
1.
strokovna neodvisnost sistema državne statistike in pooblastilo za
zbiranje podatkov se ohranita vsaj na sedanji ravni;
2.
zadovoljevanje potreb tako uporabnikov podatkov kot dajalcev podatkov
je uravnoteženo;
3.
kakovost statističnih izdelkov in storitev je ocenjena in objavljena
za večino statističnih izdelkov na prijazen način za uporabnika,
4.
prenova procesa obdelave statističnih podatkov prinaša večjo kakovost
in učinkovitost,
5. vrednotam
kakovosti, vseživljenjskemu učenju in razvoju naj sledijo vsi zaposleni.
Strokovna neodvisnost sistema državne statistike in pooblastilo za zbiranje
podatkov se ohranita vsaj na sedanji ravni
|
Sedanja ureditev sistema
državne statistike v Sloveniji nudi največjo mogočo garancijo za strokovno
neodvisnost sistema državne statistike ter za možnost zbiranja podatkov
neposredno od poročevalskih enot kot tudi iz vseh javnih in zasebnih zbirk
(sekundarnih) podatkov. Kljub temu je treba to pozicijo SURS-a in
pooblaščenih izvajalcev še utrjevati, saj je le neodvisna statistika tudi
zaupanja vredna in s tem ustrezna za uporabnike.
|
strokovna neodvisnost
|
Strokovna
neodvisnost SURS-a in pooblaščenih izvajalcev od drugih političnih,
zakonodajnih ali upravnih teles in tudi od zasebnega sektorja je zagotovilo
za verodostojnost slovenske in evropske statistike. V naslednjem
srednjeročnem obdobju bo SURS skupaj s pooblaščenimi izvajalci to pozicijo še
utrjeval in skrbel za nemoteno izvajanje Zakona o državni statistiki v
praksi.
|
pooblastilo za zbiranje podatkov
|
SURS
in pooblaščeni izvajalci imajo v Zakonu o državni statistiki (pooblaščeni
izvajalci tudi v matičnih/področnih zakonih) jasna in uradna pooblastila za
zbiranje informacij za nacionalne in mednarodne potrebe. Izvajanje členov
Zakona o državni statistiki o pravicah zbiranja podatkov ter pravicah dostopa
do zasebnih in javnih zbirk podatkov je ključnega pomena za zagotavljanje
kakovosti statističnih podatkov.
|
Zadovoljevanje potreb tako uporabnikov podatkov kot
dajalcev podatkov je uravnoteženo
|
Iskanje
ravnotežja med zahtevami uporabnikov (zlasti splošne javnosti, slovenske
javne uprave ter evropskih institucij in raziskovalcev) ter zahtevami
dajalcev podatkov (zlasti podjetij) po čim večji in čim hitrejši
razbremenitvi je čedalje težje. Zato je izjemno pomembno spremljanje
ustreznosti objavljenih statistik za uporabnike, spremljanje obremenitev
dajalcev podatkov ter usmerjanje velike pozornosti v zmanjševanje teh bremen,
hkrati pa zagotavljanje zaupnosti in varstva posredovanih podatkov, ki morajo
biti uporabljeni izključno v statistične namene.
|
spoštovanje statistične zaupnosti v skladu s slovensko
zakonodajo in mednarodnimi merili
|
Zasebnost
dajalcev podatkov (oseb, gospodinjstev, podjetij, kmetij in drugih
poročevalskih enot) in zaupnost danih informacij morata biti brezpogojno
zagotovljeni. Zato bodo SURS in pooblaščeni izvajalci posvečali posebno
pozornost varstvu in zaščiti podatkov in s tem skrbi, da bodo podatki
uporabljeni izključno za statistične namene.
|
zagotavljanje nepristranskosti in objektivnosti v
sistemu državne statistike
|
Proizvajalci
slovenske in evropske statistike morajo pri pripravi in izkazovanju slovenske
in evropske statistike upoštevati znanstveno neodvisnost ter ravnati
objektivno, strokovno in pregledno ter tako, da so vsi uporabniki obravnavani
enako. SURS bo skrbel za enakost uporabnikov tako z upoštevanjem objav v
skladu z najavljenim koledarjem ob vnaprej določeni uri.
|
razumna obremenitev poročevalskih enot
|
Breme
poročanja mora biti sorazmerno s potrebami uporabnikov, hkrati pa bo SURS
skupaj s pooblaščenimi izvajalci sledil vladni politiki zmanjševanja
administrativnih ovir za podjetja. V ta namen bodo še v širšem spektru
uporabljeni različni administrativni viri – registri, evidence, razvidi, ki
jih vodijo različna ministrstva, agencije in vladne službe. Ob tem je
spremljanje bremen dajalcev podatkov nujno prav tako kot tudi spremljanje kakovosti
in primernosti administrativnih virov.
|
ustreznost in uporabnost statistik
|
Slovenska
in evropska statistika mora zadovoljiti potrebe uporabnikov. Spremljanje
zadovoljstva uporabnikov bo tudi v prihodnosti potekalo dvotirno: na eni
strani prek Statističnega sveta RS in statističnih sosvetov, kjer svoje
predloge in potrebe dajejo največji uporabniki, na drugi strani pa z rednim
izvajanjem anket o zadovoljstvu uporabnikov zagotavljamo upoštevanje mnenja
tudi najširših ciljnih skupin.
|
Kakovost statističnih
izdelkov in storitev je ocenjena in objavljena za večino statističnih
izdelkov na prijazen način za uporabnika
|
Pri
kakovosti statističnih izdelkov in storitev upoštevamo standardno definicijo
kakovosti. Cilj je objava petletnih in letnih poročil o kakovosti za večino
statističnih raziskovanj na način, ki je razumljiv in dostopen uporabnikom.
|
zavezanost kakovosti
|
Slovenska
državna statistika se zavezuje, da bo delovala v skladu z načeli, določenimi
v Deklaraciji o kakovosti evropskega statističnega sistema.
|
natančnost in zanesljivost
|
Slovenska
in evropska statistika morata stvarnost izražati natančno in zanesljivo; z
objavo kazalnikov kakovosti na področju vzorčnih in nevzorčnih napak omogoča
uporabnikom presojo uporabnosti podatkov za njihov namen.
|
pravočasnost in točnost
|
Slovenska
in evropska statistika se morata izkazovati pravočasno in točno. Uporabniki
so obveščeni o kakršnemkoli odstopanju od vnaprej objavljenega koledarja; v
poročilih o kakovosti posameznega statističnega raziskovanja pa so javno
objavljeni tudi kazalniki pravočasnosti in točnosti.
|
skladnost in primerljivost
|
Slovenska
in evropska statistika morata biti notranje in časovno skladni ter
primerljivi med regijami in državami; sorodne podatke iz različnih virov mora
biti mogoče kombinirati in skupno uporabljati.
|
dostopnost in jasnost
|
Slovenska
in evropska statistika morata biti predstavljeni v jasni in razumljivi
obliki, izkazovani na ustrezen in primeren način, na voljo tudi z metapodatki
in smernicami in taki dostopni nepristransko.
|
Prenova procesa obdelave statističnih podatkov prinaša večjo kakovost in učinkovitost
|
Procesna
usmerjenost slovenske statistike je pomemben dejavnik, ki prispeva k dvigu
ravni kakovosti statističnih izdelkov. V procesu imajo pomembno vlogo uporabljeni
viri, metodologija, postopki ter nenazadnje stroški, ki so vezani na
statistično raziskovanje. S preglednostjo procesa ter jasno dokumentiranimi
postopki lahko dosežemo boljšo kakovost rezultatov in hkrati tudi boljšo
stroškovno učinkovitost.
|
dobra metodologija
|
Vpeljave novih metodologij in
metodološke revizije so predmet posebnega postopka, kjer poleg strokovnjakov
iz sistema državne statistike sodelujejo tudi strokovnjaki iz
znanstvenoraziskovalnega področja.
Izobraževanje
za področje statistike, izmenjave dobrih praks znotraj slovenskega in
evropskega statističnega sistema ter organizacija metodoloških konferenc so
naloge, ki dvigujejo raven kakovosti statistike.
|
ustrezni statistični postopki
|
Ustrezni
statistični postopki, uporabljeni od zbiranja podatkov do njihovega
potrjevanja, morajo podpirati kakovost statistike. SURS bo za posamezne dele
statističnega procesa pripravil posebne smernice in priporočila, kar pomeni
poenotenje ter večjo preglednost uporabljenih postopkov ter večjo kakovost.
|
stroškovna učinkovitost
|
Viri
morajo biti učinkovito uporabljeni, zato bo SURS vpeljal posebne mehanizme
spremljanja porabe tako finančnih kot človeških virov glede na nekatere
razsežnosti kakovosti.
|
Vrednotam kakovosti, vseživljenjskemu učenju in razvoju naj sledijo vsi
zaposleni
|
Izobraževanje
za dvig ravni kakovosti statističnih izdelkov in storitev vključuje vse vidike
izobraževanja, saj so pomembna tako metodološka in informacijska znanja kot
tudi spodbujanje izmenjave dobrih praks.
|
promocija koncepta kakovosti in pomena Kodeksa
vključuje vse uslužbence
|
Uslužbenci SURS-a in samostojnih statističnih enot pri
pooblaščenih izvajalcih v sistemu državne statistike se zavedajo pomena
Kodeksa pri vsakdanjem delu. Poznati morajo osnovne koncepte kakovosti, zato
mora biti celoten izobraževalni program naravnan tako, da daje možnost
doseganja tega cilja vsakemu uslužbencu.
|
spremljanje razvoja na področju statistične
metodologije in izmenjava dobrih praks je omogočena vsem uslužbencem na
enostaven način
|
Izmenjava in vpeljava dobrih praks znotraj slovenskega statističnega
sistema in v evropskem statističnem sistemu je ključnega pomena za kakovost
statističnih rezultatov, zato mora biti uslužbencem omogočeno izobraževanje v
Sloveniji in v tujini, poleg tega pa bo Statistični urad organiziral še
interne metodološke konference, namenjene izmenjavi dobrih praks.
|
4.4 STRATEGIJA VARSTVA
PODATKOV
Varstvo podatkov je eden najpomembnejših elementov, ki vpliva
na ugled in zaupanje poročevalskih enot in uporabnikov v SURS-u. Samo ob visoki
stopnji zaupanja poročevalskih enot v SURS-u lahko pričakujemo visoke stopnje
odgovora in kakovostne odgovore v anketah. Vedenje poročevalskih enot se izraža
v kakovosti statističnih podatkov. Niti najboljše statistične metode za urejanje
podatkov ne morejo zadovoljivo nadomestiti kakovostnega izpolnjevanja
vprašalnikov.
Odgovornosti za varstvo podatkov se SURS zaveda od samega
začetka ustanovitve in od takrat tudi ravna na način, da njegov ugled iz tega
razloga še ni bil nikoli prizadet. Kljub naraščanju potreb uporabnikov po
podrobnih podatkih na nizkih teritorialnih ravneh in podatkov o majhnih
družbenih skupinah, naraščanju potreb raziskovalcev po mikropodatkih, SURS
dosledno varuje informacijsko zasebnost posameznikov in poslovni interes
podjetij. Zavedajoč se pomembnosti razvoja postopkov in metod statistične
zaščite SURS aktivno sodeluje tudi pri njihovem razvoju v okviru Eurostata.
Celostno varstvo podatkov na področju statistike SURS
dosega na štirih ravneh:
1.
strokovno izobražen kader, ki se zaveda pomena varstva podatkov in
statistične zaupnosti, deluje kakovostno in enotno,
2.
statistično zaščiteni agregirani statistični podatki in mikropodatki,
3.
tehnična oprema, organizacijska pravila in postopki, ki preprečujejo
nepooblaščen dostop do podatkov,
4. primerno
urejeni poslovni prostori.
Strokovno izobražen kader, ki se zaveda pomena varstva
podatkov in statistične zaupnosti, deluje kakovostno in enotno
|
S kontinuiranim
izobraževanjem s področja varstva podatkov se dviga zavest o pomenu področja
varstva podatkov in statistične zaupnosti za delovanje SURS-a in o dolžnostih
zaposlenih, ki jih imajo na tem področju. Ob sklenitvi delovnega razmerja
podpišejo novo zaposleni izjavo o varstvu podatkov. Zaposleni, ki za
uresničevanje svojih delovnih nalog uporabljajo individualne podatke, lahko
dostopajo do njih le na podlagi posebnega pooblastila in izjave o varovanju
navedenih podatkov. Kontinuirano se seznanjajo s postopki dela, s čimer se
zagotavlja enotnost delovanja in s tem eden ključnih ciljev strategije
varstva podatkov, zavedanje in kakovostno delovanje zaposlenih.
|
Agregirani statistični podatki in mikropodatki so
statistično zaščiteni
|
Poleg
varstva podatkov med statističnim procesom obdelave in priprave na
diseminacijo je treba zagotoviti, da bodo objavljeni agregirani podatki in
raziskovalcem posredovani mikropodatki v obliki, ki bo onemogočila razkritje
informacijske zasebnosti posameznika in poslovnega interesa podjetja. Zato se
uporabljajo posebna programska orodja v okviru projekta EU-ja pod vodstvom
Eurostata. Uporabljajo se postopki, ki za zagotavljanje statistične zaupnosti
v najmanjši mogoči meri zmanjšujejo informacijsko vrednost podatkov. S
statistično zaščito se zagotavlja zaščita informacijske zasebnosti posameznika
in poslovnega interesa podjetja v zadnji fazi statističnega procesa,
diseminaciji podatkov.
|
Tehnična oprema, organizacijska pravila in postopki, ki
preprečujejo nepooblaščen dostop do podatkov
|
SURS
vzpostavlja kulturo nenehnega prilagajanja spremembam na področju potreb po
varstvu podatkov in izkorišča izboljšane možnosti varstva podatkov, ki jih
nudijo razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in metode za
zagotavljanje statistične zaupnosti s pomočjo statistične zaščite. SURS bo
kontinuirano ocenjeval spreminjajoče se varnostne zahteve in se prilagajal
spreminjajoči se situaciji.
|
organizacijski ukrepi
|
S
pravilnikom se predpisujejo način dela v poslovnih prostorih, pri izmenjavi
podatkov, delo s posebej občutljivimi podatki, pravice dostopa do podatkov,
sledljivost dela s podatki. Z upoštevanjem določb pravilnika se preprečujejo
nepooblaščena uporaba, spreminjanje in uničenje podatkov, določajo se
arhiviranje, organizacija odločanja o posredovanju mikropodatkov in
zagotavljanje statistične zaupnosti, zaščita spletne strani, spremljanje
varnostne občutljivosti in predlaganje ukrepov, izobraževanje zaposlenih,
ukrepanje zaposlenih ob sumu nepooblaščenega dostopa do podatkov in
upravljanje predlogov zaposlenih.
|
tehnični ukrepi
|
Tehnični
ukrepi pomenijo IT-operacionalizacijo organizacijskih ukrepov pri izmenjavi
podatkov, delu s posebej občutljivimi podatki, pravicami dostopa do podatkov,
sledljivostjo dela s podatki, preprečevanjem nepooblaščene uporabe,
spreminjanja in uničenja podatkov, arhiviranjem in zaščito spletne strani.
|
Primerno urejeni poslovni prostori
|
SURS ima poslovne prostore na
dveh lokacijah: Vožarski pot 12 in Parmova 33. Lokacija na Parmovi 33 ne
omogoča ustrezne zaščite tehnične opreme in posredno podatkov. Ker zgradba že
v osnovi statično ni bila ustrezno grajena, je po več kot 60 letih nevarna
celo za bivanje.11 Maja 2007 je na neprimerne poslovne prostore
opozorila tudi ekipa strokovnih preglednikov evropskega statističnega
sistema.12 Vlada RS je sprejela odločitev o preselitvi SURS-a v
nove poslovne prostore, a je še ni uresničila. Do preselitve so tako glede
varovanja poslovnih prostorov na Parmovi 33 možne le sprotne sanacije
manjšega obsega. Novi poslovni prostori v čim krajšem času so za SURS
nujnost, na katero opozarja v vseh sprotnih aktivnostih in dokumentih.
|
4.5 STRATEGIJA
SODELOVANJA S POROČEVALSKIMI ENOTAMI TER ZMANJŠANJE NJIHOVIH OBREMENITEV
Strategija je namenjena izboljšanju poslovanja s
poročevalskimi enotami. SURS je odvisen od podatkov, ki jih pridobi iz okolja in
njihovo pomanjkanje je lahko kritično za uresničevanje njegove osnovne
dejavnosti.
Zahteve uporabnikov po novih podatkih in analizah se na
SURS-u kažejo kot nenehno povečevanje števila raziskovanj. Za ekonomičnost
raziskovanj SURS skrbi z vzorčenjem poročevalskih enot namesto polnega zajema
in si prizadeva za standardizacijo dela s poročevalskimi enotami, zato v
komunikacijo z njimi uvaja najnovejša orodja in metode dobrega poslovanja. S
prevzemanjem podatkov iz sekundarnih virov SURS omogoča izvedbo več raziskovanj
iz enega vira, ta način pridobivanja podatkov pa dodatno vpliva na
razbremenjevanje poročevalskih enot.
Odgovor poročevalskih enot bo SURS poizkusil ohraniti vsaj na
sedanji ravni. Enotam bo poleg izboljšave dosedanjih načinov poročanja omogočil
izbiro kanala za poročanje. Postopoma bo povečeval nabor raziskovanj,
vključenih v e-poročanje. Zaradi različnega obdobja nastanka raziskovanj so
vprašalniki trenutno vsebinsko in oblikovno neusklajeni. SURS bo premalo
poenotene postopke kontinuirano odpravljal, zato lahko razne aktivnosti v
SURS-u občasno zaustavijo procese in zakasnijo kontakte s poročevalskimi
enotami.
Strategija dela s poročevalskimi enotami v tako integrirani
obliki nastaja prvič. Temelji predvsem na standardizaciji kontaktov s poročevalskimi
enotami in uvedbi poročevalskim enotam prijaznega načina poročanja, vključno z
e-poročanjem. Enota mora v vsakem primeru vedno vedeti, kje lahko dobi
sogovornika oz. pomoč, in to čim hitreje, ko to potrebuje in na način, ki ji je
najudobnejši. Odziv mora biti enoti jasen in razumljiv.
Strategija za izboljšanje dela temelji na štirih
stebrih:
1.
vse na enem mestu in možnost izbire načina komuniciranja s SURS-om,
2.
preprosta in razumljiva komunikacija poročevalskih enot s SURS-om,
3.
upoštevanje odzivov poročevalskih enot,
4. zvečanje
hitrosti odziva na kontakt poročevalske enote.
Vse na enem mestu in možnost izbire načina komuniciranja s SURS-om
|
Ob vprašanjih, ki jih ima
poročevalska enota pri izpolnjevanju vprašalnikov, je izrednega pomena
dosegljivost osebe, ki je na vprašalniku navedena kot kontaktna točka SURS-a.
Različni načini dosegljivosti in čim hitrejša odzivnost omogočajo prihranek
časa poročevalskih enot in delavcev SURS-a. Hkrati različne možnosti kontakta
zagotavljajo poročevalskim enotam izbiro najustreznejšega načina
komuniciranja s SURS-om.
|
vse na enem mestu
|
Primarni
in sekundarni viri13 podatkov se bodo zbirali na enem mestu, s
čimer bo zagotovljeno enotno vodenje zbiranja. Na področju sekundarnih virov
bo treba uresničiti dogovore in tehnične protokole. Poleg tega bo treba
vzpostaviti organizacijsko in tehnično infrastrukturo v okviru projektov
prenove in odgovorne za proces prevzemanja sekundarnih virov dodatno
izobraziti. Vsi stiki s poročevalskimi enotami bodo potekali z usposobljenimi
delavci za te naloge v določeni organizacijski enoti SURS-a. Kot kontaktna
oseba za določeno poročevalsko enoto bo določena oseba, ki to enoto dobro
pozna in ji bo lahko nudila pomoč pri izpolnjevanju različnih vprašalnikov.
|
možnost izbire načina komuniciranja
|
Poročevalskim
enotam bo SURS omogočil izbiro ustreznega načina za poročanje. Poleg že
obstoječih papirnih vprašalnikov ter računalniškega in telefonskega
anketiranja bo SURS razširil uporabo e-poročanja na vsa možna raziskovanja.
Nadaljeval bo spremljanje ter uporabo novih razvojnih možnosti in tehnologij
komuniciranja. Za uresničitev naloge je treba vzpostaviti nov kanal,
prilagoditi adresarje, reorganizirati delo in odgovorne za nalogo dodatno
izobraziti.
|
posodobitev telefonskih klicev
|
Komunikacija
prek telefona predstavlja enega pomembnejših kontaktov s poročevalsko enoto,
zato je tu dosegljivost izrednega pomena. SURS želi posodobiti telefonske
kontakte z možnostjo avtomatskega vrtenja številk in s specializacijo
analitikov za podjetja. Z vzpostavitvijo baze pogostih vprašanj in odgovorov,
ki bo dostopna tudi na internetnih straneh, bo SURS povečal dosegljivost za
to obliko komunikacije s poročevalskimi enotami.
|
Preprosta in razumljiva poročevalskih enot s SURS-om
|
Poročevalska
enota mora takoj prepoznati komunikacijo s SURS-om. Kanale, ki komunikacija
jih uporablja, bo SURS standardiziral na način, da bo za poročevalske enote
čim bolj razpoznaven in preprost. Za standardizacijo bo treba izdelati in
vpeljati poslovna pravila komuniciranja s poročevalskimi enotami.
|
razumljivost vprašalnikov in dopisov
|
Vprašalniki
in dopisi, ki so s pojasnili k vprašalniku namenjeni čim lažjemu razumevanju
vprašanj in izpolnjevanju s strani poročevalskih enot, morajo biti
sestavljeni na način, da navedene zahteve tudi izpolnjujejo. Z natančnim
spremljanjem odzivov poročevalskih enot (npr. pri katerih vprašanjih so
poročevalske enote potrebovale dodatna pojasnila, da so vprašalnik lahko
izpolnile) in z opravljeno analizo se bodo popravljale in usklajevale vsebine
vprašalnikov.
|
oblikovno poenotenje
|
Nadaljevalo
se bo oblikovno poenotenje (vprašalniki, dopisi, opomini …). S tem bo
omogočena takojšnja razpoznavnost dokumentov SURS-a. Za izvedbo bo treba
določiti pravila ter standardizirati obliko in vsebino.
|
poslovna pravila komuniciranja
|
Za komuniciranje s poročevalskimi enotami in za uvedbo
rednih sestankov z dajalci sekundarnih podatkov zaradi spremljanja sprememb v
registrih bodo oblikovana poslovna pravila za komuniciranje.
|
Upoštevanje odzivov poročevalskih enot
|
Kontinuirana
naloga SURS-a je pridobiti potrebne podatke na način, da so poročevalske
enote čim manj obremenjene in da kar najbolj razumejo pomen ter namen
poročanja. SURS se bo na kontakte poročevalskih enot aktivno odzival. V svoji
organizaciji in načrtih bo izvajal ukrepe, ki bodo sledili željam
poročevalskih enot.
|
aktivna presoja in uvajanje predlogov poročevalskih
enot
|
Vzpostavljen
bo odbor za presojo in uvedbo predlogov poročevalskih enot, ki bo aktivno
analiziral predloge in pobude poročevalskih enot ter sprejete vsebine
vključeval v svoje poslovne procese. Na osnovi pobud bo določal pravila
komuniciranja. Odbor bo odgovoren neposredno predstojniku SURS-a. Redno bo
poročal na kolegiju predstojnika SURS-a ter pisal poročila, ki jih bo objavljal
na spletni strani SURS-a.
|
določitev pomena dajalcev podatkov
|
S
prenovo adresarjev, ki bo precej obsežna, bo začel SURS spremljati število
dajalcev podatkov in njihovo pomembnost glede na število raziskovanj, za
katera poročajo. Spremljal bo rednost poročanja in uvajal metode zbiranja
podatkov, ki bodo razbremenile najbolj obremenjene poročevalske enote. Redno
bo začel spremljati pomembnost poročevalske enote za statistični proces.
|
pomen raziskovanja
|
SURS
bo povezal število zbranih in število objavljenih spremenljivk, določil
merila pomembnosti raziskovanja, merila za pripravo novega vprašalnika ter
izbiro vzorca. Raziskovanja bo medsebojno usklajeval in jih razvrščal po
pomenu, poleg tega bo še naprej zmanjševal število raziskovanj s polnim zajetjem.
|
Zvečanje hitrosti odziva
na kontakt poročevalske enote
|
Hitrost
odziva na prošnje in zahteve poročevalskih enot ter hitrost odziva na
ugotovljene napake v vprašalnikih je pri delu s poročevalskimi enotami
izjemno pomembna. S povečevanjem hitrosti odgovora na kontakt poročevalske
enote bo SURS pridobival njihovo zaupanje.
|
večja hitrost odziva na pridobljene informacije
|
Podatki
morajo biti čim hitreje v statističnem procesu vidni kontrolorjem ter
metodologom, ki morajo imeti na vpogled prispele podatke tudi drugih
raziskovanj, nakar morajo v kar najkrajšem času preveriti podatke in
vzpostaviti kontakt s poročevalskimi enotami, kjer so potrebna dodatna
pojasnila.
|
izboljšanje časovnih načrtov
|
Namen
prenove spremljanja in oblikovanja delovnih načrtov je zmanjšanje odstopanj
od planov ter zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot v tistem delu leta,
ko imajo obveznosti do drugih institucij (npr. zaključni računi ipd.) ali
večje obveznosti za poročanje SURS-u.
|
zmanjšanje ročnih del
|
S poenotenjem raziskovanj,
zmanjšanjem števila spremenljivk, poenotenjem velikosti kuvert in uporabo
kuvertirnega stroja, uvedbo optičnega branja, razširitvijo uporabe
e-poročanja in avtomatskih kontrol, se bo povečala avtomatizacija dela in s
tem pretočnost raziskovanj na SURS-u.
|
4.6 STRATEGIJA
DISEMINACIJE IN KOMUNICIRANJA Z UPORABNIKI
Elementi, ki jih je SURS upošteval pri pripravi nove
strategije diseminacije, so uporabniki in čim boljša zadovoljitev njihovih
potreb po podatkih z vidika ustreznosti, dostopnosti in pravočasnosti, krepitev
prepoznavnosti in zaupanja uporabnikov v blagovno znamko SURS-a, ki se
posledično izraža v razširjenosti in pogostosti uporabe uradnih statističnih
podatkov in informacij ter optimizaciji statističnega procesa priprave
diseminacijskih izdelkov in storitev. Izkušnje kažejo, da uporabniki najprej
iščejo želene informacije na spletni strani državne statistike. Da bi jim
omogočili lažji in hitrejši dostop do podatkov in informacij bo SURS poleg
uradnih statističnih podatkov uporabnikom omogočil pridobivanje podatkov
resornih statistik različnih ministrstev, vladnih služb in mednarodnih
statističnih podatkov.
SURS se zaveda, da samo razpoložljivost statističnih podatkov
ni dovolj, zato bodo vloženi veliki napori v promocijo uradnih statističnih podatkov
in njihovo dejansko uporabo, v razvoj statistične pismenosti pri različnih
skupinah uporabnikov, kot so splošna javnost, najvišji vladni predstavniki,
državni uradniki, raziskovalci in mediji.
Diseminacijske izdelke in storitve bo SURS pripravljal še
učinkoviteje kot doslej, kar bo dosegal z razvojem inovativne kulture
zaposlenih, uvajanjem uspešnih rešitev iz mednarodnega okolja, sodelovanjem z
univerzami, racionalno porabo virov, učinkovito uporabo
informacijsko-komunikacijske tehnologije, avtomatizacijo procesa in pregledno
uporabo enotnih standardov v celotnem procesu.
SURS-ovi diseminacijski izdelki in storitve se bodo še naprej
razlikovali glede na potrebe in zmožnost uporabe statističnih podatkov, ki je
določena s statistično in računalniško pismenostjo posameznih uporabniških
skupin.
Namen strategije je izboljšati učinkovitost iskanja in
pridobivanja statističnih podatkov, ki bodo skladni s potrebami uporabnikov, in
prikazati podatke za splošno javnost na razumljiv način, ohraniti zaupanje javnosti
ter povečati uporabo podatkov za načrtovanje in spremljanje politik na
različnih ravneh.
Namen bo dosežen z naslednjimi cilji:
1.
zadovoljen uporabnik,
2.
dvig statistične pismenosti,
3.
prepoznavnost in ugled blagovne znamke SURS, zaupanje uporabnikov in
dejanska uporaba statističnih podatkov,
4. učinkovita
priprava, promocija in posredovanje podatkov in informacij.
Zadovoljen
uporabnik
|
Enostavno iskanje
podatkov, ki so skladni s potrebami uporabnika, in razumevanje ter uporaba
podatkov brez napora je pot, ki vodi k zadovoljnemu uporabniku. Dinamični
razvoj novih statističnih izdelkov in storitev ter izboljšanje komuniciranja
z uporabniki bo povečeval uporabo statističnih podatkov, kar bo posledično
tudi pomenilo, da bo razvoj družbe še bolj temeljil na objektivno merljivih
informacijah in se bo s tem povečevala blaginja prebivalcev.
|
enostavno iskanje in pridobivanje statističnih podatkov
|
Enostavno
iskanje in pridobivanje statističnih podatkov bo omogočeno z učinkovitim
iskalnikom vsebin na spletni strani, izboljšano navigacijo po njej,
učinkovitimi orodji in formati za črpanje spletnih vsebin, hitrejšim
delovanjem spletne strani. Dalje bodo imeli uporabniki možnost aktivno
sodelovati pri pripravi vsebin spletne strani, statistične podatke bo mogoče
pridobiti z mobilnimi telefoni, spletna stran bo prijazna osebam s posebnimi
potrebami, na spletno stran in z nje bo omogočen dostop do statističnih
podatkov resornih statistik ministrstev, vladnih institucij in mednarodnih
organizacij.
|
usklajenost podatkov s potrebami uporabnikov
|
SURS
bo redno spremljal zadovoljstvo uporabnikov s statističnimi izdelki in
storitvami, skrajševal čas med pojavom in objavo podatka o njem, povečal
konsistentnost podatkov, pridobljenih iz različnih virov, podrobnost
podatkov, njihovo časovno in mednarodno primerljivost, enostavnost pridobitve
in primernost podatkov za nadaljnjo uporabo, dosegljivost komentarjev in
pojasnil, pomembnih za njihovo razumevanje. Statistični podatki bodo
uporabnikom na voljo brezplačno (razen tisti, ki bodo pripravljeni na posebno
zahtevo uporabnika). SURS bo razvijal nove statistične izdelke in storitve.
|
razumevanje in uporaba podatkov
|
Statistični
podatki bodo ob objavi nevtralno komentirani, prikazani v enostavnih tabelah,
grafično in kartografsko, informacije o podatkih bodo razumljive, enostavno
dostopne in ažurne, zahtevni uporabniki bodo imeli možnost tabeliranja
izbranih spremenljivk in časovnih točk po svojih potrebah in po želji
uporabiti grafično/kartografske prikaze, SURS bo sodeloval z univerzami in
knjižnicami pri statističnem opismenjevanju prebivalstva.
|
Dvig statistične pismenosti
|
Dvig
statistične pismenosti je ključnega pomena za primerno uporabo statističnih
podatkov in informacij. SURS bo še naprej sodeloval s skupinami uporabnikov,
kot so novinarji, študentje, osnovnošolska in srednješolska populacija,
bistveno večji poudarek pa bo namenil splošni javnosti, ki jo bo za razliko
od omenjenih javnosti, ki jih dosega z neposrednim stikom, skušal nagovoriti
prek spletne strani, ki bo vsebovala različne možnosti za e-učenje in
interaktivno delo. Pri tem bo SURS uporabil tudi nekatere možnosti, ki jih
nudijo novi koncepti spletnega objavljanja podatkov (programska oprema WEB
2.0).
|
Prepoznavnost in ugled blagovne znamke SURS-a, zaupanje
uporabnikov in uporaba statističnih
podatkov
|
SURS
bo promoviral svojo blagovno znamko, saj lahko v prihodnosti pričakujemo še
večji pomen blagovnih znamk za uporabnike. SURS bo deloval v smeri
prepoznavnosti uradnih statističnih podatkov v javnosti, da jih bodo
uporabniki zaznali drugače od drugih podatkov, zavedajoč se njihove kakovosti
in skladnosti s strokovnimi standardi in posledično uporabnosti. SURS bo
promoviral uporabo statističnih podatkov pri upravljanju družbe in države.
|
prepoznavnost uradnih statističnih podatkov od drugih
podatkov
|
Za
prepoznavnost SURS-a in uradnih statističnih podatkov in ohranjanje ugleda se
bo SURS še bolj promoviral v medijih, na strokovnih konferencah, sejmih in v
raznih interesnih združenjih, razvil bo celostno grafično podobo, redno bo
meril svoj ugled, prepoznavnost in zaupanje uporabnikov.
|
uporaba statističnih podatkov pri upravljanju družbe in
države
|
SURS
bo na zahtevo državnih in lokalnih institucij in interesnih združenj
pripravljal dodatne analize in v skladu z načelom varovanja informacijske
zasebnosti posameznikov in poslovnega interesa podjetij omogočal tudi uporabo
statistično zaščitenih mikropodatkov. Za slovenske raziskovalce bo skušal
zagotavljati kar najugodnejše pogoje uporabe mikropodatkov drugih držav EU-ja.
|
Učinkovita
priprava, promocija in posedovanje podatkov in informacij
|
SURS
bo diseminacijske izdelke in storitve pripravljal še učinkoviteje, kar bo
dosegel z razvojem inovativne kulture zaposlenih, uvajanjem uspešnih rešitev
iz mednarodnega okolja, sodelovanjem z univerzami, racionalno porabo virov,
učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, avtomatizacijo
procesa in pregledno uporabo enotnih standardov v celotnem procesu. S tem bo
skrajšal čas priprave za diseminacijo statističnih podatkov, zmanjšal vire za
ta del statističnega procesa in možnost napak.
|
upoštevanje podatkovnih potreb, statistične in
računalniške pismenosti in komunikacijske opremljenosti uporabnikov
|
SURS bo z anketami, na
srečanjih in v neposrednih stikih z uporabniki (npr. člani Statističnega
sveta RS, člani statističnih sosvetov in drugih) spremljal njihove podatkovne
potrebe, statistično in računalniško pismenost in informacijskokomunikacijsko
opremljenost uporabnikov in pridobljene informacije upošteval pri pripravi
diseminacijskih izdelkov in storitev.
Podatkovne
baze bodo obsežnejše, grafični prikazi podatkov kakovostnejši in enostavnejši
za uporabo, glede na potrebe uporabnikov bo SURS nadgrajeval publicistiko.
|
upoštevanje enotnih vsebinskih, strokovnih in tehničnih
standardov
|
Pri pripravi diseminacijskih
izdelkov in storitev bo SURS z razvojem inovativne kulture zaposlenih,
uvajanjem uspešnih rešitev iz mednarodnega okolja, sodelovanjem z univerzami,
racionalno porabo virov, učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske
tehnologije, avtomatizacijo procesa in pregledno uporabo enotnih standardov v
celotnem procesu optimiziral proces diseminacije statističnih podatkov.
|
4.7 STRATEGIJA
POSODOBITVE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
SURS je uporabniško usmerjena organizacija s procesno
organiziranimi delovnimi področji ter velikim poudarkom na kakovosti in
varovanju podatkov, ki so mu zaupani s strani poročevalskih enot. Informacijska
tehnologija (IT) mora slediti poslanstvu, viziji in vrednotam SURS-a ter omogočati
učinkovito, profesionalno ter ekonomično izvajanje poslanstva in nalog SURS-a.
Ključni cilji za uresničitev zastavljenih nalog so:
1.
dobro informatiziran in učinkovit statistični proces, podprt s
splošnimi uporabniško prijaznimi informacijskimi rešitvami,
2.
učinkoviti in zadovoljni notranji in zunanji uporabniki
informacijskih storitev,
3.
kompetentni strokovnjaki v IT-j,
4. elektronska
hramba in arhiviranje.
Dobro informatiziran in učinkovit statistični proces
|
Dosežen bo z razvojem in
uvajanjem splošnih informacijskih rešitev za podporo statističnemu procesu,
ki omogočajo preglednejši in učinkovitejši statistični proces ter dolgoročne
prihranke pri vzdrževanju teh rešitev.
|
metodologija in organiziranost
|
Z vidika razvoja in uvajanja prinaša takšen pristop
nove izzive. Načrtovanje, razvoj, testiranje in uvajanje splošnih
informacijskih sistemov zahtevajo uporabo bolje opredeljene in organizacijsko
ustrezno podprte metodologije. Enota IT-ja bo začela uvajati uveljavljene
standarde in razvojne metodologije, ki pokrivajo celotni življenjski cikel
aplikativne programske opreme (CMMi14). Naslednja pomembna
aktivnost je izboljšanje organizacije znotraj IT-ja z uvajanjem procesne
organiziranosti razvojnih aktivnosti, ki bo omogočila, da se IT-strokovnjaki
specializirajo za posamezna strokovna področja in opravljajo delo neodvisno
od statistične vsebine. To bo pripeljalo do preglednejšega procesa pri
razvoju informacijskih sistemov, večje koncentracije IT-znanja ter lažjega in
učinkovitejšega razporejanja kadrovskih virov. Zaradi stalnih zelo velikih
izzivov pri posodobitvi informacijskih sistemov v SURS-u, ki presegajo
kadrovske potenciale in znanje internega IT-osebja, bo SURS nadaljeval
učinkovito izrabo tako notranjih kot tudi zunanjih kadrovskih virov. Pri tem se
bo osredotočal na interno obvladovanje statističnega core businessa15 in
uporabljal storitve zunanjih zasebnih podjetij, kadar bo to stroškovno
učinkovito in/ali bo predstavljalo možnost širitve internih znanj, ne pa kot
nosilca vseh razvojnih aktivnosti na posameznih področjih (popolni
outsourcing16).
|
konsolidacija in
standardizacija programske opreme
|
SURS
je v preteklih letih v veliki meri konsolidiral svoja razvojna okolja ter jih
tudi standardiziral glede na posamezne statistične procese. Tako je poleg
dolgoletne usmerjenosti v relacijsko tehnologijo podatkovnih baz Oracle (in
na določenih področjih Microsoft SQL Server) za hranjenje podatkov kot
aplikativno razvojno okolje izbral doc.NET, kot okolje za obdelave ter
analize SAS, za specifična statistična področja (zbiranja ter urejanje
podatkov, diseminacija, zaščita ipd.) pa orodja, razvita na statističnih
uradih (Blaise, PC-Axis, Argus ipd.). Kot stalna usmeritev ostaja uporaba
komercialnih ali statističnih orodij povsod, kjer je to mogoče, in razvoj
lastnih aplikativnih rešitev le tam, kjer je to potrebno za dobro delovanje
statističnega procesa. Glavni izziv bo tako predstavljala integracija
posameznih tehnoloških rešitev v integriran sistem, kar bo doseženo z
izboljševanjem interoperabilnosti med posameznimi sistemi in uvajanjem načel
storitveno-usmerjene arhitekture (SOA). Zelo pomembna aktivnost bo dokončanje
prenosa obdelav in podatkov v strežniško okolje LAN, s čimer bo SURS
zaključil uporabo centralnega računalnika IBM, prenesel pa tudi obdelave in
podatke, ki se izvajajo na delovnih postajah. Zaradi naraščanja pomena
tehnologije XML na področju statističnih podatkov in metapodatkov bo začel
razvijati in uvajati tehnološke rešitve SDMX.
|
tehnična infrastruktura
|
SURS
stalno zagotavlja in posodablja tehnično infrastrukturo. Z uvajanjem novih
splošnih informacijskih rešitev v redno produkcijo bo to postalo še
pomembnejše, saj jo zahtevajo splošni integrirani IS. SURS bo te zmogljivosti
nadgrajeval načrtovano in v skladu z realnimi potrebami. Največja skrb pri
izgradnji tehnične infrastrukture bo stalna skrb za informacijsko varnost,
predvsem varovanje individualnih podatkov, zaradi česar bosta potrebna
varnostna nadgradnja lokalnega omrežja in izboljšanje varnostne
infrastrukture na spletnih strežnikih, ki jih SURS uporablja pri zbiranju in
diseminaciji podatkov. Zaradi velikega pomena delovanja SURS-a za državo in
mednarodno okolje bo SURS dodatno pozornost posvetil vzpostavitvi sistema za
zagotavljanje neprekinjenega poslovanja v primeru katastrof in drugih
izrednih dogodkov, kjer pa bo svoje aktivnosti usklajeval s politiko
Ministrstva za javno upravo in po možnosti tudi uporabil skupne tehnološke
rešitve.
|
Učinkovit in zadovoljen notranji in zunanji
uporabnik informacijskih storitev
|
Kljub
temu da bo velik del razvojnih nalog na področju informacijskih storitev za
podporo statistične produkcije zaključen do konca 2008, predstavlja uvajanje
rešitev v redno produkcijo poseben izziv in bo trajalo vsaj do 2010. Z uvedbo
novih aplikacij in orodij v splošno uporabo v SURS-u se bo povečala potreba
po stalnem izboljševanju ravni IT-storitev (zagotavljanje delovanja, podpora
uporabnikom, upravljanje infrastrukture ipd.), tako da je drugi glavni cilj
strategije učinkovit in zadovoljen notranji in zunanji uporabnik
informacijskih storitev.
|
IT-podpora
|
Prvi
korak v tej smeri bo narejen v letu 2007/2008 z začetkom uvajanja smernic
ITIL, pri čemer gre za dolgoročni proces stalnih izboljšav, ki bo delavcem
SURS-a in zunanjim uporabnikom omogočal nemoteno in učinkovito delo.
Organizacijsko bo to prineslo vzpostavitev sodobnega storitvenega centra in
ustrezne procesne organiziranosti na področju IT-storitev.
|
programska in strojna oprema za uporabnike
|
SURS
skrbi za stalno posodabljanje programske in strojne opreme, ki je eden od
pomembnih dejavnikov pri učinkovitosti uporabnikov.
|
usposobljenost uporabnikov
|
Zaradi
vedno kompleksnejšega aplikativnega okolja je nenehno izobraževanje
uporabnikov eden od ključnih dejavnikov, ki omogočajo učinkovito delo in
preprečujejo nestrokovno ali varnostno tvegano uporabo informacijske opreme.
SURS bo pripravil in kontinuirano izvajal usmerjene delavnice za uporabnike,
da bi dvignil raven njihovega znanja.
|
Strokovnjaki v IT
|
|
|
Za
delo v IT-ju so potrebni usposobljeni strokovnjaki, zato je potreben stalni
razvoj kompetenc zaposlenih v SIIT. Glede na to, da je SURS institucija, ki
dela s podatki, je dobra usposobljenost informacijskega kadra ključnega
pomena za njegovo dobro poslovanje in nadaljnji razvoj.
|
usposabljanje
|
SURS nenehno skrbi za primerno strokovno usposobljenost
informacijskega osebja. Aktivnost, ki bi omogočila še bolj usmerjeno ter
učinkovitejše usposabljanje, je tipizacija delovnih mest v IT-ju in večji
poudarek na samoizobraževanju na delovnem mestu. Delovni rezultati so pogosto
povezani z dobro obveščenostjo delavcev o strateških kot tudi taktičnih
usmeritvah SURS-a, kar se lahko izboljšuje z delavnicami in viharjenjem
možganov (brainstormingi) ter s sodelovanjem v interdisciplinarnih projektnih
skupinah, ki se ukvarjajo z razvojnimi aktivnostmi.
|
pridobivanje mednarodnih izkušenj
|
Sodelovanje
v pilotnih projektih omogoča tudi manj izkušenim sodelavcem pridobivanje
potrebnih izkušenj za samostojno delo. Zaradi podobnosti statističnega
procesa je za IT-osebje v SURS-u zelo pomembno tudi pridobivanje izkušenj iz
drugih statističnih uradov, kar se zagotavlja z udeležbami na strokovnih
konferencah in dvostranskim sodelovanjem s tujimi uradi.
|
primerno število zaposlenih in njihova struktura
|
Zaradi
slabe situacije na področju trga delovne sile IT-strokovnjakov bo treba
posebno pozornost posvetiti zagotavljanju njihove kontinuitete. To bo v
prihodnje doseženo z načrtnim štipendiranjem, kar bo zagotavljalo stalni
pritok mladih kadrov v SURS, ter z ohranjanjem visoke motiviranosti
IT-strokovnjakov, ki bo preprečevalo prevelik odliv ključnega IT-kadra iz
SURS-a.
|
Elektronska hramba arhiviranje
|
V skladu z zakonodajo,
sprejeto leta 2006 (Zakon o varstvu dokumentarnega in in arhivskega gradiva
ter arhivih, Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ter s
strani Arhiva RS predpisane Enotne tehnološke zahteve, ki jih je pri
reševanju teh vprašanj potrebno upoštevati in jim slediti), ureja SURS
arhiviranje in hrambo statističnega gradiva.
V letu 2007 se je začel poseben
projekt prenove ter prilagoditve navedenim predpisom. Zaradi izrazito
zahtevnih tehnoloških ter varnostnih vprašanj, ki jih je v skladu z
zakonodajo treba upoštevati, se bodo postopki prenove nadaljevali v naslednje
srednjeročno obdobje.
|
4.8 STRATEGIJA
UPRAVLJANJA KADROVSKIH VIROV
Pri izvajanju poslanstva SURS-a so poleg ustreznih finančnih
virov, prostorskih in drugih delovnih pogojev prav zaposleni najvažnejši vir za
doseganje poslanstva in ciljev, ki jih mora SURS zagotavljati na podlagi
nacionalnih in mednarodnih predpisov in programov s področja državne
statistike, tako doma kot za potrebe EU-ja in tudi za širše mednarodne
primerjave. Visokostrokovni, motivirani, fleksibilni zaposleni, med katerimi je
organiziran odličen pretok informacij na vseh ravneh organizacije, odprtost v
domače in mednarodno okolje in primerna struktura ter obseg človeškega
potenciala so tisti cilji, ki so vključeni v okvir Strategije razvoja človeških
virov z željo, da njihovo delovanje doseže vsakega zaposlenega.
Na podlagi tega lahko opredelimo pet strateških ciljev:
1.
Visoka strokovnost zaposlenih bo zagotovljena z ustreznim izbirnim
postopkom najboljših kandidatov, opredelitvijo potrebnih znanj, organizacijo in
doslednim izvajanjem stalnega usposabljanja, izobraževanja in spodbujanja
zaposlenih za vseživljensko učenje.
2.
Motiviranost zaposlenih bo vzpodbujena z zadovoljstvom z delom,
vodenjem in z ustreznimi delovnimi pogoji.
3.
Fleksibilnost v odzivanju zaposlenih na nove vsebinske in tehnološke
izzive bo dosežena s spodbujanjem večje notranje mobilnosti zaposlenih,
grajenja organizacijskega spomina v obliki dokumentiranja delovnega procesa
proizvodnje kakovostnih statističnih podatkov.
4.
S pomočjo modernega IKT-ja (intranet) in z drugimi sodobnimi orodji
in organizacijo dela bo zagotovljen odličen pretok informacij na vseh ravneh
organizacije in prek svetovnega spleta z domačim in mednarodnim okoljem.
5. SURS
si bo prizadeval, da bo Vlada Republike Slovenije potrdila kadrovske načrte s
številčno in po kompetencah ustrezno strukturo in obsegom človeškega
potenciala.
Visoka strokovnost zaposlenih
|
Za
pridobivanje in napredovanje najboljših kadrov ter planiranje izobraževanja
in usposabljanja je nujna določitev kompetenčnih področij (tipičnih
poklicev), vključno s potrebnimi znanji za posamezne tipične poklice. V
postopku sprejemanja novih kadrov bodo uporabljeni preizkusi potrebnih znanj.
Nadaljevalo se bo intenzivno sodelovanje z univerzami pri predlaganju in
pridobivanju najboljših kadrov. SURS se bo promoviral kot zanimiv zaposlovalec.
Izboljšan bo sistem mentorstva in kroženja zaposlenih na vseh ravneh.
Dolgoročen program izobraževanja in usposabljanja se bo stalno osveževal.
Prednostno bo podprto izobraževanje na postdiplomskem študiju (statistika).
Za vsako leto bo pripravljen letni program internega izobraževanja in
usposabljanja za vsa kompetenčna področja oz. tipične poklice.
|
Motiviranost zaposlenih
|
Merjenje zadovoljstva zaposlenih bo potekalo enkrat na
leto s posebnim vprašalnikom. V skladu s pripravo proračuna se bodo pripravljali
tekoči letni in večletni programi nabav za izboljšanje pogojev dela. SURS je
izpolnil vse pogoje, da bi lahko najkasneje v letu 2009 pridobil nove,
sodobne in z vidika varovanja podatkov ustrezne delovne prostore. Obremenitve
dela se bodo čim enakomerneje razporejale, upoštevajoč dnevnike dela in
evidenco porabe časa. Ocenjevanje in napredovanje zaposlenih bo potekalo po
dosedanjih že uveljavljenih pravilih, kjer bo še posebej ovrednotena
inovativnost pri uvajanju metodoloških pristopov, ki prispevajo k višji
kakovosti ob istočasnem zmanjševanju administrativnih bremen in znižanju
administrativnih stroškov vseh udeležencev. Redni letni razgovori
predpostavljenih z zaposlenimi bodo tako kot doslej uporabljeni pri
organiziranju dela, usposabljanju in razvoju kariere.
|
Fleksibilni zaposleni
|
Pridobivanje
izkušenj in znanj iz različnih področij bo spodbujeno in načrtovano.
Promovirano bo kroženje med delovnimi nalogami. Prek spremljanja interesov
zaposlenih in njihovega pravočasnega vključevanja v izobraževanje in
usposabljanje se bo uresničeval načrt razvoja kadrov, ki želijo napredovati
na statističnem oziroma na drugih strokovnih področjih. Z evidentiranjem
potencialnih („pool”) vodij notranjih organizacijskih enot bo potekalo
načrtno usposabljanje kadrov, ki za obvladovanje vodstvenih nalog potrebujejo
široko strokovno in menedžersko znanje. Za lažjo odločitev o prehodu bo
omogočeno prehodno obdobje, kjer tako delavec kot tudi predlagatelj svojo
odločitev lahko preizkusita. Pri vseh teh aktivnostih je potrebno sodelovanje
kadrovskih delavcev, zaposlenih in njihovih neposrednih vodij. Aktivnosti
bodo potekale tekoče in bodo odvisne od interesa zaposlenih in vodstva ter
prijaznega delovnega ozračja, v katerem vlada kultura zaupanja, dialoga in
želja po rezultatih.
|
Zagotavljanje pretoka informacij z domačim in mednarodnim okoljem
|
Odličen
pretok informacij na vseh ravneh SURS-a bo zagotovljen z dobro organiziranim
vodenjem ter z nadaljevanjem priprave in sodelovanja na
strokovno-organizacijskih in metodoloških sestankih na vseh ravneh SURS-a ter
v domačem okolju, EU-ju, OECD-ju in drugem mednarodnem, skupaj s pripravo in
izmenjavo poročil iz različnih oblik dela. Kot medij se uporablja intranetna
in internetna stran SURS-a, ki bo še izpopolnjena, ohranja se vključevanje
zaposlenih v e-vladni portal zaradi pravočasne reakcije na gradiva v postopku
sprejemanja odločitev vlade in ministrstev in vključevanje v portale EU-ja
(CIRCA EU portal za sprejemanje zakonodaje EU-ja). Za pripravo odzivnega
poročila na predlog predpisa EU-ja se bo nadaljevala obravnava v manjši
medsektorski skupini, ki se je izkazala kot dobra praksa, začeta pred
predsedovanjem Slovenije Evropski uniji.
|
Primerna struktura in obseg človeškega potenciala
|
Metodološko bo izboljšana
priprava tekočih letnih in večletnih kadrovskih načrtov, predvsem z vidika
načrtovanja za dodelitev štipendije študentom študijskih smeri, ki jih SURS
za svoje tekoče opravljanje nalog najbolj potrebuje, pri nagrajevanju
njihovega dela pa zaradi zakonskih okvirov javne uprave ne more slediti
ugodnostim, ki jih tem kadrom namenja trg dela. Primerna struktura kadra in
zavestna odločitev za zaposlitev pri SURS-u se bo zagotavljala z dobro
organizacijsko in vsebinsko vodenimi sprejemnimi razgovori. S kakovostnim
mentorstvom pripravnikov in kroženjem zaposlenih bosta dosežena večja
kakovost dela in večje zadovoljstvo zaposlenih. Posebna skrb bo namenjena
zaposlenim, ki bodo izpolnili zakonske pogoje za upokojitev. Zaradi stalnih
sprememb v delovnem procesu, ki jim morajo slediti, bo skupaj z njimi ob
upoštevanju njihovih pričakovanj in pričakovanj SURS-a narejen individualni
izvedbeni načrt.
|
4.9 STRATEGIJA
UPRAVLJANJA FINANČNIH VIROV
SURS je kot neposredni proračunski uporabnik financiran
pretežno iz slovenskega proračuna in je kot strokovno samostojna vladna služba
neposredno udeležen v postopku sprejemanja in usklajevanja proračuna. Del
sredstev pridobiva tudi iz evropskih virov. Za izpolnitev zastavljenih nalog
tako primarno upošteva usmeritve iz srednjeročnega programa statističnih
raziskovanj, na podlagi katerih je pripravljen vsakoletni letni statistični
program, in jih usklajuje skladno z možnostmi, ki izhajajo iz procesa
usklajevanja in sprejemanja državnega proračuna RS.
V srednjeročnem obdobju bo sledil trem strateškim
ciljem:
1.
zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje statističnih raziskovanj,
2.
uravnotežiti stroške in koristi pri izvajanju nalog,
3. pridobiti
čim več finančnih sredstev iz zunanjih virov za izvajanje projektov.
Zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje statističnih raziskovanj
|
SURS bo tudi v prihodnje
dajal močan poudarek čim natančnejšemu načrtovanju in čim racionalnejši
porabi vseh virov. Največji strošek za SURS so stroški zaposlenih. Na tem
področju bo kadrovska služba SURS-a še izboljševala vodenje strategije in
politike zaposlovanja in upravljanja človeških virov.
V
smislu splošne racionalizacije bo finančna služba skupaj z ostalimi
notranjimi organizacijskimi enotami izpolnjevala strategije, sprejete v
okviru SURS-a in glede na sprejeto racionalizacijo pospeševala aktivnosti
notranjega okolja, kar bo vplivalo na kakovost zaposlovanja, racionalno
pridobivanje podatkov, pospešitev razvoja in pomoči SURS-a zunanjemu okolju
pri uresničevanju resornih statistik.
Na
ta način bo SURS racionaliziral stroške. Vsako leto bo izboljševal notranje
delovne procese in kontrole, kar bo prav tako vplivalo na racionalno rabo
virov.
Kot
neposredni proračunski uporabnik bo SURS upošteval veljavno zakonodajo s
celotnega finančnega področja in z racionalnim obnašanjem v kar največji meri
upošteval načelo: s čim manjšimi stroški doseči čim večje učinke.
|
Uravnotežiti stroške in koristi pri izvajanju nalog
|
Zmanjševanje bremen bo SURS
uresničeval z analizo dnevnikov dela. Za te namene vzpostavljeno aplikacijo
bo vsak zaposleni vodil mesečno evidenco opravljenih nalog. Vsaka naloga ima
šifro stroškovnega nosilca, vsebina naloge pa se vodi s šifro aktivnosti.
Primerjava aktivnosti in porabljen čas zanje pri podobnih raziskovanjih bo
temelj za odločanje o spremembah na določenih vsebinskih in tehničnih
področjih.
Naštete
aktivnosti bodo omogočile ustrezno načrtovanje sredstev, predstavitev
potrebnih sredstev v neposredni udeležbi SURS-a v postopku priprave in
usklajevanja državnega proračuna17 in za tekoče spremljanje
porabe.
|
Pridobiti čim
več finančnih sredstev iz zunanjih virov za izvajanje projektov
|
SURS
bo tako kot doslej tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju pridobival čim več
finančnih sredstev iz zunanjih, predvsem evropskih virov. Obseg sprejemanja
ponudb bo potekal v okviru strategije razvoja statistik in tehnoloških
procesov ter možnosti sofinanciranja s strani slovenskega proračuna.
Večje in kakovostnejše
zagotavljanje potreb uporabnikov skoraj brez dodatnih finančnih obremenitev
za SURS se bo nadaljevalo na naslednje načine:
–
nadaljnje sklepanje medsebojnih dogovorov o delitvi dela s pooblaščenimi
izvajalci programa statističnih raziskovanj,
–
zagotavljanje podatkov (v skladu z upoštevanjem določb o statistični
zaupnosti) raziskovalcem in drugim zainteresiranim uporabnikom,
– pomoč okolju pri razvoju resornih statistik.
SURS
bo nadaljeval sodelovanje v projektih, katerih nosilci so druge institucije,
sodeluje pa tudi s svojim znanjem ali konkretno izvedbo naloge določenega
dela projekta. Pri sklepanju medsebojnih dogovorov za sodelovanje bo le-to
tudi finančno ovrednotil.
|
lastna dejavnost
|
Lastna dejavnost SURS-a je
prodaja storitev in publikacij, vendar je namen, da statistični podatki in
informacije dosežejo čim širši krog uporabnikov na najenostavnejši način.
Tako SURS vsako leto ponudi več podatkov na svojih spletnih straneh.
Posledica tega je, da so prihodki iz naslova lastne dejavnosti vsako leto
nižji.
|
5. PREDNOSTNA PODROČJA
DELOVANJA PO STATISTIČNIH POGLAVJIH
Z zanesljivimi statističnimi podatki o gospodarskih,
socialnih in okoljskih razmerah zagotavlja državna statistika podjetjem in
državljanom potrebna dejstva za ocenjevanje njihovega stanja s primerjavo
stanja na nacionalnem in mednarodnem področju ter za vrednotenje, ocenjevanje
in sprejemanje pobud politik.
Katere prednostne statistične informacije bo v te namene v
naslednjem srednjeročnem obdobju ponudila državna statistika, je prikazano v
tem poglavju.
Pri oblikovanju prednosti je upoštevana vsebina predloga
statističnega programa EU 2008–201218, vsebine drugih nacionalnih in
mednarodnih programov ter nacionalnih potreb, pridobljenih v širokih javnih
razpravah prek statističnih sosvetov in Statističnega sveta RS. Poglobljena
skrb pri uresničevanju nalog bo dana izpolnjevanju zavez Kodeksa ravnanja
evropske statistike ter razbremenjevanju administrativnih in stroškovnih bremen
poročevalskih enot in izvajalcev državne statistike.
5.1 DEMOGRAFSKE IN
SOCIALNE STATISTIKE
Pregled prednostnih
aktivnosti glede na posamezno področje:
Prebivalstvo
|
1.
Priprava in izvedba registrskega popisa prebivalstva in stanovanj
|
|
2. Harmonizacija
selitvenih statistik
|
|
3.
Projekcije prebivalstva
|
Trg
dela
|
1.
Zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot
|
|
2. Razvoj sistema
anketnih modulov na področju trga dela
|
|
3.
Revizija klasifikacije poklicev
|
Izobraževanje
in usposabljanje
|
1.
Kakovost in mednarodna primerljivost
2.
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS
|
|
|
Kultura
|
1. Razbremenjevanje
poročevalskih enot
|
|
2.
Novi vidiki spremljanja kulture
|
Varovanje
zdravja
|
1.
Razvoj anketnega zbiranja podatkov
|
|
2. Zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot s
posodobitvijo rutinskih virov podatkov
|
|
3. Vzroki smrti
|
|
4. Poškodbe pri delu in
poklicne bolezni
|
|
5.
Zdravstveni računi
|
Življenjska
raven in socialna zaščita
|
1.
Nadaljnji razvoj in diseminacija Ankete o življenjskih pogojih
2. Razvoj evropskega sistema socialnih statističnih
anketnih modulov
|
|
3.
Statistika stanovanj
|
Varstvo
potrošnikov
|
1.
Statistika varne/zdrave hrane
|
Kriminaliteta
|
1.
Razvoj sistema primerljivih statistik
|
|
2.
Priprava enotne metodologije evidentiranja kriminalitete
|
Socialna baza
podatkov
|
1. Prenovitev procesa
zbiranja in analize podatkov
2. Nadaljnje
zmanjševanje administrativnih obremenitev
|
5.1.1 Prebivalstvo
Podatki o številu prebivalcev in sestavah prebivalstva (spol,
starost, izobrazba itd.) so podlaga za izračunavanje različnih kazalnikov, s
katerimi statistično spremljamo in prikazujemo pogostnost posameznih pojavov v
prebivalstvu (rodnost, umrljivost, staranje, selitve, itd.), hkrati pa so
velikega pomena za analizo socialnega in ekonomskega razvoja Slovenije ter
osnova za oblikovanje hipotez o prihodnjih demografskih gibanjih (projekcije).
Ob izboljšanju življenjskih pogojev, daljšanju življenjske
dobe in nizki rodnosti (nizka rodnost in povezano s tem morebitne gospodarske
težave, vpliv na kakovost življenja in razvoja) se v Sloveniji soočamo s
staranjem prebivalstva, kar lahko sproži medgeneracijska nasprotja, povezana s
financiranjem sistema socialnega varstva in pokojninskega sistema. Slovenija se
sooča z izzivom prehoda v dolgoživo družbo, ki po svojih osnovnih značilnostih
potrebuje prilagoditev sistema socialnega, pokojninskega in zdravstvenega
zavarovanja. Posledično prebivalstvene spremembe zahtevajo novo in izboljšano
izobraževalno in družbeno infrastrukturo za vse starostne skupine, vključno z
boljšimi možnostmi za vseživljenjsko učenje, cenovno ugodnim otroškim varstvom,
zdravstveno nego in nego starejših. Velik pomen ima tudi ustvarjanje ustreznih
pogojev za zaposlovanje starejših skupin prebivalstva.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Priprava in izvedba registrskega popisa prebivalstva in
stanovanj
|
Popis prebivalstva in
stanovanj je v Republiki Sloveniji načrtovan za leto 2011, in sicer na
registrski način, pri čemer je pomembno pravočasno zagotoviti vse potrebne
administrativne in statistične vire. Nekatere administrativne vire je SURS
uporabil že pri Popisu 2002, medtem ko je osnovni predpogoj za povsem
registrski popis uvedba Registra nepremičnin in pripis številke stanovanja
vsem stalno in začasno prijavljenim osebam v Centralnem registru
prebivalstva. Poleg tega je treba razviti statistične metode za spremljanje
pojavov, ki jih z registrskim popisom ni mogoče zajeti (kot so družine in
gospodinjstva), ker za te pojave (še) ni ustreznih podatkov v obstoječih
administrativnih virih in evidencah. Za vsebine, ki so se v preteklosti
zbirale s klasičnimi popisi na podlagi izjave posameznika (med njimi o
narodni/etnični pripadnosti, maternem jeziku, pogovornem jeziku v
gospodinjstvu in veroizpovedi), bo SURS skupaj z zainteresiranimi
institucijami predlagal načine in metode za pridobitev teh podatkov in pri
tem upošteval najboljše prakse v ostalih državah EU-ja.
Potrebo
po podatkih o maternem jeziku, pogovornem jeziku in veroizpovedi je doslej že
izrazil UMAR, Urad Vlade RS za verske skupnosti pa je izrazil potrebo po
statistiki o verski pripadnosti.
|
nadaljnji razvoj nacionalnih in regionalnih projekcij
prebivalstva v sodelovanju z Eurostatom
|
Zaradi
staranja prebivalstva so demografski strokovnjaki mnenja, da je potrebno
revizije demografskih projekcij izvajati pogosteje in sicer na tri leta.
Predvideva se razvoj nacionalnih in regionalnih projekcij prebivalstva pod
okriljem Eurostata.
|
Harmonizacija selitvenih statistik
|
Dober
pokazatelj demografskih sprememb in razmer na področju trga dela so selitve.
Na ravni EU-ja je v postopku sprejemanje uredbe o statistikah selitev in
mednarodne zaščite, ker se večajo potrebe po statističnih podatkih o
selitvah, selitvenih tokovih, njihovih vzorcih in vzrokih, pa tudi po
podatkih o socialnoekonomskih značilnostih selivcev. Podatke bo zagotavljal
SURS v sodelovanju z MNZ-jem. V okviru Ankete o delovni sili je v pripravi
izvedba ad-hoc modula o selivcih na trgu dela. Po sprejetju uredbe o
statistikah selitev in mednarodne zaščite bodo podatki za to področje
dostopnejši in mednarodno primerljivejši.
|
Projekcije
|
Po priključitvi v EU je bila
Slovenije pri Evropskem statističnem uradu vključena v skupino držav, za
katere je ta pripravil »sklop« projekcij prebivalstva 2004-2050, da bi bili
podatki o prihodnjem številu in starostno spolni sestavi prebivalstva držav
članic v prihodnosti čim bolj primerljivi. Posebej v zadnjih letih zaznan in
tudi v prihodnosti pričakovan porast pomena problema staranja prebivalstva
Evrope je to nalogo še pospešil. Demografske projekcije kažejo, da se bo
trend staranja prebivalstva v prihodnjih letih pospešeno nadaljeval tudi v
Sloveniji. Za vse države članice EU je začel Eurostat v letu 2007
pripravljati nov sklop projekcij prebivalstva po starosti in spolu, pri
katerih bodo upoštevani najnovejši demografski trendi rodnosti, umrljivosti
in selivnosti. Predvidoma bodo mednarodno primerljivi izračuni končani do
konca prvega četrtletja 2008.
|
5.1.2 Trg dela
Namen zbiranja podatkov na področju statistike trga dela je
uporabnikom in načrtovalcem politik zagotoviti mednarodno primerljive,
pravočasne, zanesljive in kakovostne podatke za merjenje učinkovitosti
nacionalnih strategij razvoja trga dela, zaposlovanja in reševanja
brezposelnosti ter spremljanje ciljev prenovljene Lizbonske strategije.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot
metapodatki
|
Na področju statistike dela se
za večino raziskovanj že uporabljajo administrativni viri (ali pa
administrativni viri v kombinaciji z vprašalniki) in ta praksa se bo
nadaljevala tudi v prihodnje pri izvedbi Ankete o delovni sili, kjer bo
spremenljivka »plače za glavno delo« prevzeta iz administrativnih virov.
Pri Anketi o stroških dela bo
SURS v prihodnje v medinstitucionalnem okolju iskal ustrezne administrativne
vire, s katerimi bi vsaj v enem delu raziskovanja nadomestil zbiranje
podatkov pri poročevalskih enotah. Zbiranje podatkov o plačah samostojnih
podjetnikov bo SURS v celoti nadomestil s podatki DURS-a.
Večji
nabor podatkov, metapodatkov in kazalnikov kakovosti bo uporabnikom omogočal
boljši vpogled nad kakovostjo in uporabnostjo rezultatov
|
Razvoj sistema anketnih modulov
|
Predvidena
ad hoc modula v okviru ADS sta: (i) Tujci na trgu dela (2008) in (ii) Prehod
iz izobraževanja v zaposlitev (2009).
Smernice
za oblikovanje programa ad hoc modulov za obdobje 2010–2012 pa so naslednje:
dejavniki, ki vplivajo na rast zaposlenosti; demografski izzivi s staranjem
prebivalstva; aktiviranje starejših na trg dela in premik starosti (navzgor)
za upokojitev; primerno varstvo otrok, ki lahko povečuje ponudbo na trgu
dela; enake možnosti za vse glede na spol, starost, invalidnost;
izobraževanje invalidov z namenom vključitve na trg dela.
Predlagane
vsebine na ravni EU-ja so: (i) Uskladitev dela in družinskega življenja
(2010), (ii) Zaposlenost invalidov (2011 – vsebina bo v nekaterih državah
zajeta v popisih) in (iii) Prehod iz zaposlitve v upokojitev (2012).
|
izvedba Ankete o strukturi plače in stroških dela
|
Izvedba
Ankete o strukturi plače je načrtovana leta 2008, o stroških dela pa leta
2010. Raziskovanji bosta na ravni EU-ja razširjeni na vse ekonomske
dejavnosti, kar Slovenija že uresničuje.
|
Revizija klasifikacije poklicev
nacionalne potrebe / vladna uredba
|
Na
mednarodni ravni se bo zaključila revizija Mednarodne klasifikacije poklicev
ISCO-88 (UN, ILO, Eurostat). Aktivnosti SURS-a, povezane s to klasifikacijo,
se bodo nanašale na ugotovitev nacionalnih potreb in na pripravo podlag za
sprejem vladne uredbe o spremembi in dopolnitvi Standardne klasifikacije
poklicev.19 SURS bo zagotovil obveščanje uporabnikov o novostih in
spremembah SKP-ja in skupaj z najpomembnejšimi uporabniki ocenil prehodno
obdobje do njene enotne uveljavitve sprememb.
|
Evropska socialno- ekonomska klasifikacija(ESeC)
|
ESeC bo omogočala nacionalne
in mednarodno primerljive raziskave in analize na socialno-ekonomskem
področju. Temelji na klasifikaciji poklicev in je v razvoju že nekaj let. Po
uveljavitvi bo služila za analitično orodje pri proučevanju
socialnoekonomskega ozadja prebivalstva na področju različnih statističnih
raziskovanj, ki vsebujejo potrebne informacije za njeno uporabo. Pred
uveljavitvijo bo v okviru Eurostata potekalo testiranje prototipa klasifikacije20,
ki ga bodo izvajali statistični uradi (z reprezentativnostjo različnih
statističnih sistemov), vključeni v projekt.
|
5.1.3 Izobraževanje in
usposabljanje
Državna statistika spremlja formalno in neformalno
izobraževanje in usposabljanje iz različnih vidikov in virov (izobraževalne
institucije, delodajalci, posameznik). Podatki prikazujejo vključene,
»diplomante« (mladino in odrasle) in kadre v formalnem in neformalnem
izobraževanju v okviru izobraževalnih institucij, glede na njihove različne
značilnosti, finančna vlaganja v formalno izobraževanje, zaposlene v programih
izobraževanja in usposabljanja in vlaganja delodajalcev v to izobraževanje, ter
izobrazbo oziroma (ne)vključenost v formalno, neformalno in priložnostno
izobraževanje oz. učenje v povezavi s socialnoekonomskimi značilnostmi
posameznika.
Podatki statistike izobraževanja in usposabljanja se
dopolnjujejo tudi z relevantnimi podatki drugih statističnih raziskovanj
(Popis, ADS, ad-hoc moduli v okviru ADS, EU-SILC, APG …) in predstavljajo
podporo za spremljanje uresničevanja Lizbonske strategije in koncepta na znanju
temelječe družbe.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Kakovost in mednarodna primerljivost
|
SURS bo zagotavljal kakovost
(uvedena bodo poročila o kakovosti za vprašalnik UOE) in mednarodno
primerljivost finančnih in nefinančnih podatkov o formalnem izobraževanju
(uskladitev z metodologijo ESR 1995) ter metapodatke v zvezi s temi podatki.
Obenem
bo zagotavljal podatke in metapodatke za kazalnike oziroma nove kazalnike v
okviru projekta OECD-INES21 in na ravni EU-ja.
|
različni vidiki spremljanja izobraževanja
|
Dane bodo prednosti:
۫spremljanju izobraževanja
(formalnega, neformalnega, priložnostnega) odraslih z vidika posameznika, v povezavi
z njegovimi socioekonomskimi značilnostmi; izvedena bo Anketa o izobraževanju
odraslih (izvedba pilotne ankete v letu 2011 in glavne ankete leta 2012);
۫spremljanju izobraževanja
zaposlenih in vlaganj delodajalcev v izobraževanje zaposlenih; izvedeno bo
raziskovanje o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih
(predvidoma v letu 2011);
۫spremljanju prehoda iz
izobraževanja na trg dela – prek posebnega modula v okviru Ankete o delovni
sili (predvidoma v letu 2009);
۫uvajanju klasifikacije
Klasius v uradne in administrativne evidence, ki so vir podatkov o ravni in
področju izobraževanja za statistična raziskovanja s področja izobraževanja
in usposabljanja (v sodelovanju z nosilci teh evidenc);
۫prenova sistema objave
podatkov in kazalnikov in njihova uskladitev s poročanjem OECD-ja.
|
uporaba administrativnih virov na področju
izobraževanja
|
SURS
bo tudi vnaprej sodeloval pri uvedbi oziroma oblikovanju zakonskih osnov za
poročanje podatkov na ravni EU-ja. Predviden je sprejem Uredbe o izobraževanju
in vseživljenjskem učenju, ki bo zakonsko uredila zbiranje podatkov z
vprašalnikom UOE in Anketo o izobraževanju odraslih. Produkcija podatkov bo
podrobneje opredeljena v dveh izvedbenih aktih (za UOE in za Anketo o
izobraževanju odraslih).
Ob tem bo SURS aktivno
posodabljal in racionaliziral pridobivanje podatkov (uvajanje e-vprašalnikov)
ter prevzemal podatke iz obstoječih oz. novih centralno vodenih uradnih in
administrativnih evidenc.
Evidence na področju
izobraževanja so zaradi neusklajenih rešitev v različnih zakonih, ki urejajo
področje izobraževanja, razdrobljene in nepovezljive, kar otežuje njihovo
rabo tako za administrativne kot tudi za statistične namene.
Na
pristojna resorna ministrstva bo posredovana pobuda, da pristopijo k urejanju
in posodabljanju vsebinskih, pravnih, organizacijsko-informacijskih vidikov
evidenc oziroma zbirk podatkov, če je le mogoče prek enotnega krovnega zakona
o zbirkah podatkov na področju izobraževanja in usposabljanja.
|
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS
|
Vlada
RS je 26. aprila 2006 na svoji 71. redni seji sprejela Uredbo o uvedbi in
uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, ki
se bo uporabljal kot obvezen nacionalni standard. Predlog uredbe je pripravila
delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za šolstvo in
šport, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Statističnega
urada RS.
|
uvajanje KLASIUS-a v uporabo in pričakovane posledice
|
Uvajanje
KLASIUS-a v uporabo bo potekalo v skladu z dogovorom, ki so ga aprila 2007
sklenili ministrstva za šolstvo, za visoko šolstvo, za delo in SURS. Dogovor
opredeljuje naloge na naslednjih ključnih področjih: (i) uvajanje KLASIUS-a v
postopke sprejemanja in akreditacije programov izobraževanja in
usposabljanja, (ii) v postopke sprejemanja katalogov standardov strokovnih
znanj in spretnosti za nacionalne poklicne kvalifikacije, (iii) v vodenje
uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov ter v državno statistiko
ter (iv) nadaljnji razvoj in dograjevanje KLASIUS-a, vključno z opredelitvijo
in stvarnim izvajanjem povezav med KLASIUS-om in morebitnim nacionalnim
ogrodjem kvalifikacij.
Osrednja cilja, ki se želita
doseči s pripravo, sprejemom, izvajanjem dogovora:
۫razviti in zagotoviti
možnosti, da bi zmanjšali pretirano pristransko uporabo KLASIUS-a (kodiranje
aktivnosti/izidov čim bližje viru njihovega nastanka in ne vsakič znova pri
vsakem posameznem uporabniku KLASIUS-a);
۫razviti in zagotoviti možnosti za tekoče vzdrževanje in
posodabljanje klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.
|
dostopnost na klasifikacijskem strežniku
|
SURS
bo poskrbel za uvedbo in vzdrževanje KLASIUS-a ter njegovo javno dostopnost
na svojih spletnih straneh. Zbirka se bo letno osveževala s podatki iz
administrativnih zbirk podatkov. Le-ta bo tvorila podlago za pripravo
podrobnejših kodirnih seznamov in/ali razčlenitev KLASIUS-a (do npr.
posamičnih izobraževalnih programov oziroma nazivov izobrazbe). Poleg tega bo
proučil tudi možnost izdelave aplikacije. Le-ta bo primarno služila za
potrebe anketnih statističnih raziskovanj v okviru SURS-a, sekundarno pa za
uporabo pri drugih uporabnikih (Zavod RS za zaposlovanje, kadrovske službe
ipd.).
|
uvedba v statistična raziskovanja
|
Novo
klasifikacijo izobraževanja in usposabljanja bo treba uvesti v vsa
statistična (vključno s popisom prebivalstva), ki vsebujejo podatke o raziskovanja
vključenosti oseb oziroma doseženi izobrazbi.
|
5.1.4 Kultura
S statističnimi raziskovanji s področja kulture spremlja
državna statistika dejavnost izvajalcev kulturnih dejavnosti na različnih
področjih kulture, podatke o zaposlenih, finančne podatke (na letni ravni) in
osnovne – strukturne podatke o samih izvajalcih (z večletno periodiko). Že
sedaj se kaže potreba po boljšem merjenju socialnega vpliva kulture in vloge
sektorja kulture v gospodarstvu, ki temelji na znanju. Zbrani podatki so/bodo
podlaga za spremljanje nacionalnih kulturnih politik.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Razbremenjevanje poročevalskih enot
|
Za nadaljnje
razbremenitve poročevalskih enot in pridobivanje kakovostnih in ustreznih
podatkov v čim večji meri iz razpoložljivih centraliziranih evidenc bo v
naslednjem srednjeročnem obdobju na nacionalni ravni poudarek na razvoju
resornih statistik. Pogoj za njihov razvoj bo ureditev pravnih podlag ter
kadrovska in finančna okrepitev »vmesnih organizacij«, ki so pomembne za
zbiranje statističnih podatkov.
|
Novi vidiki spremljanja kulture
|
Razvoj kulture in ustvarjalnosti
imata velik pomen pri uresničevanju lizbonskih ciljev. Na ravni držav članic
in Skupnosti ni dovolj kvantitavnih evidenc, ki bi omogočile pravilno
ovrednotenje gospodarskega prispevka kulture in ustvarjalnega sektorja h
gospodarstvu EU-ja. V prihodnje bo zato večji poudarek namenjen spremljanju
kulture z gospodarskega in socialnega vidika (spremljanje izdatkov za
kulturo, kulturne udeležbe, zaposlenih, kulturnega turizma in kulturne
proizvodnje). Poudarek bo tudi na razvoju in uvajanju metodologij EU-ja za
merjenje vpliva kulturnih aktivnosti na družbo in ekonomijo.
|
uporaba obstoječih virov
|
Vir
teh podatkov bodo predvsem obstoječi viri SURS-a (npr. SRDAP, strukturne
statistike, poslovni register) in ankete gospodinjstev, npr. Anketa o porabi
gospodinjstev in Anketa o udeležbi v kulturnih aktivnostih (katere prvo
izvajanje je predvideno že v letu 2007 v obliki posebnega modula v okviru
Ankete o izobraževanju odraslih), obstoječa raziskovanja s področja
statistike kulture, turizma itd.
|
5.1.5 Varovanje zdravja
Statistični podatki o javnem zdravju so potrebni za razvoj
ukrepov na področju javnega zdravja, pa tudi za kazalnike trajnostnega razvoja,
strukturne kazalnike, okvirne kazalnike invalidnosti in kazalnike, oblikovane v
okviru odprte metode koordinacije v podporo nacionalnim strategijam za razvoj
visoko kakovostnega, dostopnega in trajnostnega zdravstvenega varstva in
dolgotrajne nege. Prednosti so dane nadaljnjemu razvoju in izvajanju
metodologije, zlasti na področjih zdravstvenega stanja (vključno z obolevnostjo
in invalidnostjo), dejavnikov zdravja (kot so življenjski slog in okoljski
dejavniki), zdravstvenega varstva (vključno z zdravstvenimi odhodki) in vzrokov
smrti.
V postopku sprejema je predlog
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi
z javnim zdravjem in varnostjo pri delu COM(2007) 46 konč., Bruselj, 7. 2. 2007
in Predlog Zakona o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega
varstva, kjer si IVZ kot pooblaščeni izvajalec programa statističnih
raziskovanj prizadeva za pooblastilo za zbiranje podatkov za zagotovitev
nacionalnih potreb in za mednarodno poročanje.
Razvoj anketnega zbiranja podatkov
|
Izvajale se bodo petletne
ankete, s katerimi bodo zagotovljeni podatki o zdravstvenem stanju
prebivalstva, o nesrečah in poškodbah (vključno s tistimi, povezanimi z
varstvom potrošnikov), o življenjskem slogu in o dostopnosti in zmogljivosti
preventivne in kurativne zdravstvene oskrbe. Priprave na izvedbo prve ankete22
so v teku.
|
Zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot s
posodobitvijo rutinskih virov podatkov
|
Zmanjšanje obremenitev
poročevalskih enot želimo doseči z ureditvijo pravnih podlag, kadrovsko in
finančno okrepitvijo IVZ-ja, da bi z razvojem rutinskih virov podatkov na
področju zdravja, zdravstvenega varstva in dolgotrajne nege ter
vzpostavitvijo centraliziranih zbirk podatkov dosegli naslednje cilje:
· fleksibilnost v odzivanju na anticipirane potrebe na
področju zdravstvene statistike in podlag za zdravstveno politiko;
· Ustreznost statistik za področje javnega zdravja z
racionalizacijo zbiranja s poenotenjem metodologije, informatizacijo in
uporabo administrativnih virov na področju Spremljanja zdravstvenih obravnav,
Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema, Evidence o zdravju
delovno aktivne populacije, poškodbah pri delu in poklicnih boleznih ter
zdravstveno opravičene odsotnosti z dela, Evidence umrlih oseb, Evidence
gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov ter statističnih
poročil o delu izvajalcev zdravstvene dejavnosti;
·
povečanje sodelovanja z dajalci
podatkov. Zagotavljanje uporabniku prijazne statistike na področju javnega
zdravja.
|
Vzroki smrti
|
Statistični podatki
zajemajo podrobnosti v zvezi s pokojnikom, regijo, podrobnosti glede smrti,
vključno z glavnim vzrokom smrti. V namen razbremenjevanja enot poročanja je
v razvoju elektronsko poročanje.
|
Poškodbe pri delu in poklicne bolezni
|
Vsebinsko prenovljeni podatki
vključujejo podrobnosti v zvezi s poškodovano osebo, delodajalcem,
značilnosti delovnega okolja, vključno z zaporedjem dogodkov in okoliščin
nezgode, ki so usmerjeni v vzroke, ki jih je možno preprečevati.
Mednarodno primerljivost
zagotavlja zbiranje podatkov na podlagi vprašalnika ESAW23 , ki mu
bo za nacionalne potrebe dodan podatek o obravnavi v zdravstvenem sistemu.
Podatki, ki se morajo
zagotavljati na področju poklicnih bolezni, zajemajo podrobnosti v zvezi z
obolelimi in umrlimi zaradi potrjenih poklicnih bolezni, značilnosti podjetja
in delovnega mesta ter izpostavljenosti, ki je povzročila škodo na zdravju.
Slovensko metodologijo bomo naslonili na EODS11 .
Kakovostne statistične podatke
o poklicnih boleznih v Sloveniji bo mogoče pridobiti po uveljavitvi sprememb
v postopku verifikacije poklicnih bolezni, ki bodo zmanjšali nasprotja
interesov, ki nastajajo v odnosu medicine dela do delodajalcev in delavcev.
SURS
bo skupaj z IVZ-jem skušal motivirati MZ in MDDSZ za spremembo tistega dela
zakonodaje, ki ovira odkrivanje in priznavanje pravic iz naslova poklicne
bolezni.
|
Zdravstveni računi
|
Potreba
po statističnih podatkih o izdatkih in financiranju zdravstvenega varstva se
stopnjuje. SURS bo s strokovnjaki IVZ-ja in UMAR-ja nadaljeval delo pri
razvoju sistema zdravstvenih računov z implementacijo metodologije SHA12
.
|
5.1.6 Življenjska raven in
socialna zaščita
Življenjska raven je raven zadovoljitve potreb prebivalstva s
pretokom dobrin in storitev. S pojmom označujemo dosežene življenjske pogoje,
merjene na agregatni ali na individualni ravni. V okviru življenjske ravni
državna statistika zbira in prikazuje podatke z različnih vidikov, kot so npr.
potrošnja gospodinjstev, dohodki, stanovanjski pogoji, zdravje ipd.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Nadaljnji razvoj in diseminacija Ankete o življenjskih
pogojih
|
Podatke
o življenjski ravni in socialni zaščiti bo v prihodnje državna statistika v
glavnem pridobila z izvajanjem Ankete o življenjskih pogojih (EU SILC –
njenglavni namen je izračun kazalnikov socialne povezanosti ter spremljanje
življenjskih pogojev in ugotavljanje sprememb) ter z izvajanjem Evropskega
sistema integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS). Namen letnega
raziskovanja o življenjskih pogojih (EU SILC) je ugotoviti, v kakšnih
življenjskih pogojih bivajo osebe v gospodinjstvih in izbrani posamezniki,
kako se vključujejo v družbo in kateri dejavniki vplivajo na njihovo večjo
ali manjšo socialno vključenost. Razvoj EU SILC-a bo zagotavljal
longitudinalne podatke ter diseminacijo rezultatov in uveljavitev bruto
koncepta dohodka.
|
Anketa o porabi v gospodinjstvih
|
Anketo
o porabi v gospodinjstvih izvaja SURS od leta 1984. Zadnja metodološka
prenova ankete je bila opravljena leta 1997. Do leta 2012 bo SURS proučil
možnosti tehnične prenove ankete in preveril metodološke pristope ter
analiziral potrebe in možnosti povečave vzorca. Banka Slovenije bo zaradi
potreb v okviru ESCB proučevala možnosti razvoja anketiranja prebivalstva,
tudi v sodelovanju s SURS-om.
|
sistem integrirane statistike socialne zaščite
|
Vir
podatkov o izdatkih in virih financiranja programov socialne zaščite je
izvajanje sistema integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS). Vanj so
zajete javne in zasebne institucije, ki gospodinjstvom ali posameznikom
lajšajo breme določenih tveganj brez sočasne zagotovitve enakovrednega
nadomestila ali povračila in niso rezultat individualnih aranžmajev.
EU
SILC in ESSPROS sta temelj tudi za kazalnike socialne povezanosti, sprejete v
Laekenu, ter za pokojninske kazalnike. S tem v povezavi poteka metoda odprte
koordinacije (OMC). Nadaljeval se bo razvoj kazalnikov socialne vključenosti,
s posebnim poudarkom na revščini otrok. Prav tako pa bo pozornost dana tudi
razvoju kazalnikov in poskusnim izračunom spremljanja spodbudnosti oziroma
nespodbudnosti socialnega sistema za lastno aktivnost in večje dohodke.
|
Razvoj evropskega sistema socialnih statističnih anketnih modulov
|
Predviden
je razvoj novega raziskovanja (E4SM) t. i. evropski sistem socialnih
statističnih anketnih modulov, ki bo okrepil statistično infrastrukturo. To
bo nov, fleksibilen sistem, ki bo izboljšal pravočasnost in odzivnost pri
zagotavljanju podatkov. Njegov cilj je razviti okvir socialnih anketnih
modulov, ki bodo pomenili racionalizacijo na področju anket, hkrati pa
povečati fleksibilnost za hiter odziv na kratkoročne, nove potrebe
uporabnikov – pretežno -generalnih direktoratov v okviru Evropske komisije.
Sistem bo praviloma temeljil na kratkoročnih in dolgoročnih modulih, pokrival
pa naj bi različna področja (izobraževanje odraslih, zdravje, informacijsko
tehnologijo, osnovni nabor socialnih spremenljivk ipd.).
|
Statistika stanovanj
|
Vlada
Republike Slovenije je na 81. redni seji 6. 7. 2006 sprejela Program
razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb, ki predstavlja začetek
dejanskega izvajanja Popisa nepremičnin. Nosilec projekta je Geodetska uprava
Republike Slovenije. Popis nepremičnin zajema pridobivanje podatkov o stavbah
in delih stavb in razgrnitev teh podatkov. Osnovni cilj popisa nepremičnin je
Register nepremičnin, dokončno bo vzpostavljen Kataster stavb, Register
prebivalstva pa bo dopolnjen s številkami stanovanj – stalnih in začasnih
prebivališč. Rezultati in cilji, doseženi s popisom nepremičnin, bodo
vplivali na način uresničevanja večjega števila nalog SURS-a, povezanih s
spremljanjem statistike nepremičnin, še posebej pa na način izvajanja
prihodnjih popisov prebivalstva in stanovanj.
Register
nepremičnin bo na področju statistike omogočil opustitev dragih klasičnih
popisov prebivalstva. Hkrati bo predstavljal osnovo za učinkovito stanovanjsko
statistiko. Številka stanovanja bo postala del naslova oseb in bo povezala
stanovanje s prebivalci ter omogočala analizo stanovanjskih pogojev v
povezavi z socialno-ekonomskim ozadjem.
Pravočasna vzpostavitev
Registra nepremičnin je za SURS pomembna za racionalno izvajanje
stanovanjskih statistik, predvsem pa za pripravo in izvedbo popisa
prebivalstva in stanovanj v letu 2011, ki bi bil izveden na registrski način.
Če Register nepremičnin ne bo vzpostavljen pravočasno, tega cilja, določenega
tudi v okviru socialnih reform, ne bo mogoče doseči. V letu 2007 mora biti
znana odločitev glede možnosti uporabe Registra nepremičnin, saj bo moral
SURS v nasprotnem primeru začeti priprave na klasičen popis stanovanj. To bi
imelo dve veliki posledici: (i) klasični popis je zelo drag (precejšnja
obremenitev za državni proračun) in (ii) velika obremenitev prebivalstva v
kratkem času po Popisu nepremičnin.
Bistven element ureditve
nepremičninske evidence ni samo v njeni vzpostavitvi, ampak predvsem v njenem
kakovostnem in rednem vzdrževanju, brez česar baza podatkov ne bo zaživela in
izpolnila svojega namena, določenega tudi z Zakonom o evidentiranju
nepremičnin.
|
5.1.7 Varstvo potrošnikov
Področje varstva potrošnikov se
deli na potrošniške zadeve in varnost hrane. Za slednjo je pomembno
zagotavljanje učinkovitega nadzora nad celotno verigo (od vil do vilic),
vključno z zakonskimi standardi za okolje in dobro počutje živali.
Varna/zdrava hrana
|
Podatke o ekološki
pridelavi in predelavi ter trženju kmetijskih pridelkov oziroma živil,
ekološki živinoreji, njihovem uvozu in izvozu, kontrolnih organizacijah in
certificiranju, živil z zaščiteno označbo porekla, živil z zaščiteno
geografsko označbo, ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za
podatke o gensko spremenjenih organizmih je odgovorno Ministrstvo za okolje.
Ministrstvo za zdravje je zainteresirano za podatke o zdravi prehrani. Delo
SURS-a bo usmerjeno v tesnejše medinstitucionalno sodelovanje (tudi prek
statističnega sosveta za zdravje) zaradi spremljanja vsebine in kakovosti
podatkov ter dostopa teh podatkov za uporabnike na enem mestu.
|
5.1.8 Kriminaliteta
Statistični podatki s področja kriminalitete so namenjeni
podpori politiki/strategijam za preprečevanje in zatiranje kriminalitete na nacionalni
in mednarodni ravni.
V okviru statistike pravosodja izkazuje državna statistika
podatke o kaznivih dejanjih oz. njihovih storilcih, registriranih v okviru
dejavnosti tožilstev in sodišč. Gre za podatke o številu ovadenih, obtoženih
obsojenih oseb po različnih spremenljivkah (spol, starost, izobrazba), o
trajanju pripora, trajanju postopkov, izrečenih kaznih. Del podatkov s področja
statistike kriminalitete na nacionalni ravni zbirajo poleg SURS-a tudi druge
institucije (npr. Policija v okviru MNZ – podatke o registrirani kriminaliteti;
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v okviru Ministrstva za pravosodje –
podatke o zaporih oz. zaporniški populaciji). Anketa o žrtvah kriminala, ki je
usklajena z mednarodno anketo (ICVS), izkazuje podatke o izkušnjah žrtev
kriminalitete, o prijavljanju kaznivih dejanj policiji, o zadovoljstvu z delom
policije, občutku varnosti ipd.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Razvoj sistema primerljivih statistik
|
V
skladu z usmeritvami EU in Akcijskim načrtom za obdobje 2006–201024 se
bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju nadaljevale aktivnosti, povezane z
razvojem sistema primerljivih statistik kriminala, kazenskega pravosodja in
viktimizacije. Poudarek bo na razvoju oz. izboljšanju metodologije
spremljanja podatkov (in metapodatkov), in sicer podatkov, ki temeljijo na
administrativnih evidencah policije, tožilstev, sodišč in zaporov (v
sodelovanju z nosilci teh evidenc), in podatkov na podlagi viktimološke
ankete. V okviru Eurostata bo pripravljen evropski modul vprašanj o
viktimizaciji, katerega testiranje bo potekalo konec leta 2007 oziroma v
začetku leta 2008, medtem ko je izvedba glavne ankete v skladu z načrti na
ravni EU-ja predvidena v letu 2008 oz. 2009.
|
Priprava enotne metodologije evidentiranja
kriminalitete
|
V
okviru zastavljenih ciljev Nacionalne strategije preprečevanja in zatiranja
kriminalitete, sprejete v letu 2006, bo potekala priprava enotne metodologije
evidentiranja kriminalitete od odkritja do pravnomočne sodbe in povezava
evidenc policije, tožilstev, sodišč, zaporov in Ministrstva za pravosodje.
Pri pripravi metodologije bo treba upoštevati tudi vidik mednarodne
primerljivosti evidenc. Projekt se začenja leta 2007 in bo zaključen do konca
leta 2009. Vodilo ga bo Ministrstvo za javno upravo, v njem pa bo sodeloval
tudi SURS.
|
5.1.9
Socialna baza podatkov
Namen projekta
|
Namen
projekta Podatkovna baza socialnih statistik (PBSS), ki je potekal na SURS-u,
je vzpostavitev povezljivih baz statističnih podatkov. Rezultati projekta
bodo implementirani v letu 2008.
|
prenovitev procesa zbiranja in analize podatkov
|
Z
vzpostavitvijo baze bo omogočeno učinkovito in racionalnejše izvajanje rednih
nalog in zadovoljevanje analitičnih potreb uporabnikov. Pričakovani rezultat
baze je možnost povezovanja administrativnih in različnih statističnih virov,
ki bo zajel vse faze statističnega procesa. Baza bo omogočila povezovanje v
funkcionalno in učinkovito proizvodnjo podatkov na področju socialnih
statistik.
|
nadaljnje zmanjševanje administrativnih ovir
|
PBSS bo postavil okvirje za
poznejše izvajanje velikih anket in popisov, vzorčenje posebnih skupin
prebivalstva in analize. S podatkovno bazo bo SURS-u omogočeno kakovostno
povezovanje podatkov, ki se nanašajo na socialno sliko prebivalstva
Slovenije, pravočasno zagotavljanje podatkov za nacionalne potrebe in potrebe
EU-ja. Baza bo imela veliko uporabnost za vse ankete gospodinjstev in oseb,
ki jih izvaja SURS, bistven vpliv pa bo imela tudi na zmanjšanje obremenitve
dajalcev podatkov.
|
5.2 MAKROEKONOMSKE
STATISTIKE
Pregled
prednostnih aktivnosti glede na posamezno področje:
Nacionalni računi
|
1. Izvajanje programa pošiljanja podatkov, ki ga
opredeljuje
|
|
zakonodaja EU-ja
|
|
2. Zagotavljanje kakovostnih ocen nacionalnih računov, ki so
|
|
pripravljene v skladu z
zakonodajo EU-ja in mednarodnimi standardi s posebnim poudarkom na bruto
nacionalnem dohodku
|
|
3. Odpravljanje razlik med
nefinančnimi in finančnimi institucionalnimi sektorskimi računi ter njihov
nadaljnji razvoj
|
|
4. Priprava prehoda na
spremenjen sistem nacionalnega računovodstva
|
Cene
|
1. Uvajanje novih metod korekcije cen in sodoben
pristop pri njihovem spremljanju
|
|
2. Spremljanje cen storitev pri proizvajalcih
|
|
3. Cene nepremičnin
|
Menjava blaga
|
1. Prilagajanje pravnim in metodološkim spremembam
|
Plačilna bilanca in druge
|
1. Prilagajanje sistema
poročanja spremembam v evropski zakonodaji
|
statistike ekonomskih
|
2. Posodobitev sistema neposrednega poročanja
|
odnosov s tujino.
|
3. Razvoj statistike menjave storitev
|
Statistika
monetarnih,
finančnih institucij in
trgov
|
1. Razširitev na statistike
nedenarnih finančnih institucij in plačilnih sistemov
2. Integralna poročanja
statistike z zahtevami nadzora finančnih institucij in
|
|
3. Postopni nadaljnji razvoj Posredno merjenih storitev
finančnega posredništva trgov (Financial intermediation services indirectly
measured, FISIM) v Banki Slovenije
|
5.2.1 Nacionalni računi
Nacionalni računi zagotavljajo obširne, izčrpne in skladne
podatke o strukturi gospodarstva, njegovem razvoju v času in primerjavah z
drugimi gospodarstvi. Uporabljajo se za tri glavne namene, in sicer: (i)
spremljanje delovanja gospodarstva, (ii) makroekonomske analize ter (iii)
oblikovanje politik in odločanje.
Za EU in države članice so podatki nacionalnih računov glavna
osnova pri oblikovanju in nadziranju njihovih ekonomskih, monetarnih in
socialnih politik. Prav tako so pomembni za izvajanje nekaterih posebnih nalog:
za določitev lastnih virov EU-ja (vira na osnovi bruto nacionalnega dohodka in
davka na dodano vrednost), za nadzor in vodenje evropske denarne politike
(primanjkljaj in dolg sektorja država kot konvergenčni merili za Ekonomsko in
monetarno unijo sta opredeljena na osnovi podatkov nacionalnih računov) in za
podeljevanje denarnih pomoči regijam EU-ja. Zaradi teh specifičnih vrst uporabe
morajo biti podatki nacionalnih računov med državami članicami primerljivi in
pripravljeni v skladu z določili Evropskega sistema nacionalnih računov iz leta
1995 (ESR 1995).
V srednjeročnem obdobju bodo
poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Izvajanje programa pošiljanja podatkov
|
Nabor
podatkov nacionalnih računov, ki jih morajo zagotavljati države članice
EU-ja, je opredeljen v številnih zakonodajnih dokumentih. Najpomembnejša je
Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 o nacionalnih in regionalnih računih v
Skupnosti, ki določa večino poročevalskih zahtev. Poleg te se zlasti za
področje četrtletnih podatkov o sektorju država in četrtletnih
institucionalnih sektorskih računov uporabljajo določila nekaterih drugih
uredb. Surs zagotavlja večino podatkov, ki jih zahtevajo omenjene uredbe, na
nekaterih področjih pa agregati še niso na voljo ali pa so na voljo za krajša
časovna obdobja (letni institucionalni sektorski računi, stanje osnovnih
sredstev, inputi dela v delovnih urah kot podalga za merjenje produktivnosti
itd.) . Poleg tega bo spremenjena uredba 2223/96 zahtevala še dodatne in
podrobnejše podatke, ki bodo morali biti zagotovljeni v krajših časovnih
rokih. Delo bo usmerjeno v zagotavljanje celotnega nabora podatkov v
predvidenih časovnih rokih. Dodatno bo SURS razvijal metodologije ocenjevanja
makroekonomskih podatkov, ki jih zakonodaja EU ne zahteva, so pa pomembni za
nacionalne potrebe (npr. izdatki sektorja država po namenih na drugi ravni
klasifikacije, turistični satelitski računi).
|
Zagotavljanje kakovostnih ocen nacionalnih računov
|
Administrativna
uporaba podatkov nacionalnih računov v EU-ju zahteva primerljivost med
državami članicami in skladnost z določili ESR 1995. To še zlasti velja za
bruto nacionalni dohodek, na osnovi katerega je določen večinski del
prispevka države članice v proračun EU-ja. SURS je v zadnjih desetih letih s
številnimi revizijami izboljševal skladnost ocene bruto domačega proizvoda in
bruto nacionalnega dohodka z ESR 1995, tako da so ocene v največji meri
skladne z mednarodnimi standardi. Metodologija ocenjevanja bruto nacionalnega
dohodka je opisana v dokumentu, na osnovi katerega bo Eurostat ocenil
skladnost. Glavnina aktivnosti bo tako osredotočena v zagotavljanje kakovostnih
podatkov, skladnih z ESR 1995, in v čim hitrejšo odpravo morebitnih
neskladij. V tem okviru bo SURS pozornost posvetil tudi opisu metodologij
ocenjevanja agregatov nacionalnih računov.
|
Odpravljanje razlik med nefinančnimi in finančnimi
institucionalnimi sektorskimi računi ter njihov nadaljnji razvoj
|
SURS
in BS si bosta prizadevala za uskladitev institucionalnih sektorskih
nefinančnih računov, finančnih računov in plačilne bilance na letni ravni. Na
področju četrtletnih institucionalnih sektorskih računov bodo SURS, BS in MF
pripravili finančne račune za sektor države za obdobje od prvega četrtletja
1999 do četrtega četrtletja 2003, SURS, BS in AJPES pa pripravili študijo
izvedljivosti za razvoj skladnih četrtletnih institucionalnih sektorskih računov.
|
Priprava prehoda na spremenjen sistem nacionalnega
računovodstva
|
Sistem nacionalnih računov je
statistični sistem, ki se spreminja in prilagaja razvoju gospodarstva.
Sedanji sistem, ki se uporablja v mednarodnem merilu, je iz leta 1993,
njegova evropska različica pa iz leta 1995. Sistem nacionalnih računov iz
leta 1993 se trenutno spreminja v večjem obsegu, veljati pa naj bi po
predvidevanjih začel leta 2008. Spremenjeni evropski sistem bo začel veljati
nekaj let kasneje, obvezen pa bo predvidoma postal okrog 2012/2014.
Sodelovanje in aktivno spremljanje procesa revizije bo olajšalo prehod na
novi sistem, ki bo uvedel številne metodološke spremembe.
Vse naštete aktivnosti se bodo
kontinuirano odvijale v obdobju 2008–2012. Za njihovo uspešno izvajanje bo
ključnega pomena značilnost slovenskega statističnega sistema, ki daje
poudarek administrativnostatističnim podatkovnim virom, in njegova registrska
usmerjenost, za doseganje ciljev pa bo pomembna tudi stalna razpoložljivost
obstoječih podatkovnih virov. Za izvajanje nalog na področju makroekonomskih
statistik bo tudi v srednjeročnem obdobju 2008–2012 zelo pomembno sodelovanje
med SURS-om, MF-om in Banko Slovenije, predvsem zaradi uskladitve
odgovornosti in aktivnosti iz naslova statističnih nalog EU-ja in EMU-ja.
Sodelovanje je določeno z dogovorom med institucijami, dopolnjenim v letu
2007.
|
5.2.2 Cene
Spremljanje gibanja cen izbranih proizvodov in storitev ter s
tem merjenje inflacijskih pritiskov v različnih fazah proizvodnje, tj. pri
proizvajalcih, potrošnikih kot tudi na različnem geografskem prostoru, tj.
doma, v tujini ter izdelava mednarodnih primerjav s pomočjo različnih indeksov
cen so najpomembnejše naloge, ki opredeljujejo aktivnosti na področju
statistike cen.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Uvajanje novih metod popravka cen in sodoben pristop
pri njihovem spremljanju
|
Zagotavljanje
cenovne stabilnosti in vodenje ustrezne finančne in ekonomske politike ne le
na območju ene države, pač pa tudi širše, je postalo za vsako razvito, tržno
gospodarstvo tako pomembno, da so države svoje sile usmerile v razvoj
kakovostnih statističnih instrumentov, ki naj bi temeljili na primerljivih in
zanesljivih osnovah. Rezultat večletnega dela, ki pa še ni končano, je bila
tako priprava in razvoj harmoniziraega indeksa cen življenjskih potrebščin
(HICŽP), ki poleg nacionalnega indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP)
predstavlja enega glavnih instrumentov za merjenje inflacije na strani
potrošnikov. Na strani proizvajalcev pa je bilo to delo usmerjeno v pripravo
različnih vrst indeksov cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih
(ICIPP). V prihodnjih letih bo za zagotavljanje in izboljševanje kakovosti
omenjenih indeksov del časa in energije posvečen tudi uvajanju novih metod
korekcije cen zaradi sprememb v kakovosti, upoštevaje pri tem tudi že
sprejeta priporočila in standarde za nekatere skupine proizvodov (npr. za
avtomobile, oblačila in obutev, tehnične proizvode) kot tudi novih, sodobnih
pristopov pri spremljanju cen (npr. uporaba administrativnih virov in
postopen prehod na elektronsko poročanje).
|
Spremljanje cen storitev pri proizvajalcih
|
Spremljanje
cen storitev pri proizvajalcih je prav tako ena od razvojnih nalog, ki naj bi
bila z objavo indeksov cen za izbrane vrste storitev uresničena do 2010.
Zahteve po spremljanju izbranih vrst storitev so opredeljene v Uredbi
Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1158/05 o spremembah Uredbe Sveta
(ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. Potrebe so se pojavile
predvsem zaradi pomanjkljivih informacij o gibanju cen v storitveni
dejavnosti kot tudi zaradi naraščanja njihove pomembnosti v zadnjih letih.
Informacije o cenah storitev namreč sodijo med kratkoročne ekonomske
kazalnike, ki so tudi vir za izračun drugih statističnih kazalnikov in jih
finančni sektor potrebuje za določanje ustreznih instrumentov v monetarni
politiki. Spremljanje cen storitev je z izvedbenega vidika precej zahtevno,
saj se kompleksnost pojavi zaradi njihove unikatnosti in dinamičnosti ter
tudi težavnosti pridobivanja potrebnih informacij. Vse to bo tudi v prihodnje
zahtevalo nenehno prilagajanje metodologije kot tudi načine spremljanja.
SURS
bo tako moral v tem obdobju zagotoviti informacije o dinamiki cen za
najpomembnejše storitvene dejavnosti v skladu z omenjeno uredbo. Da bi
pridobili čimbolj kakovostne podatke za potrebe uteževanja, mora SURS
povečati intenzivnost medsebojnega sodelovanja poročevalskih enot in
posameznih združenj z njim. Pri že vzpostavljenih raziskavah se bo moral v
smislu vključevanja in izločanja tipičnih oz. netipičnih storitev nenehno
prilagajati razvojnim spremembam v dejavnostih. Prav tako bo po potrebi
vključil nova raziskovanja, v tem obdobju pa se pričakuje tudi začetek
objavljanja podatkov za že vzpostavljena raziskovanja.
|
Cene nepremičnin
|
Cene
nepremičnin, zlasti cene stanovanj ter dogajanje na trgu nepremičnin postaja
vse pomembnejše tako v svetu kot tudi pri nas. Spremljanje gibanja cen
različnih vrst nepremičnin z računanjem ustreznih indeksov cen je zato ena
prednostnih nalog ne le slovenske državne statistike, pač pa tudi številnih
drugih držav in mednarodnih ustanov v naslednjih letih, saj gre za enega
ključnih virov informacij pri oblikovanju denarne politike posamezne države
in s tem za ocenjevanje njene finančne stabilnosti ter za splošne gospodarske
analize in vodenje ustrezne stanovanjske politike. V začetku obdobja
veljavnosti programa je predvideno objavljanje indeksov cen za obstoječa
stanovanja in zemljišča ter za nova stanovanja poleg še dveh drugih indeksov
cen (transakcijskih stroškov in velikih popravil ter renovacij). V začetni
fazi gre za pripravo samostojnih indeksov. V tem obdobju pa lahko pričakujemo
tudi razpravo in proučitev možnosti o morebitni vključitvi teh indeksov (v
celoti ali delno) v ICŽP.
|
proučitev razpoložljivosti in različnih virov podatkov
in različnih virov podatkov in metodologije
|
Proučitev
razpoložljivosti in različnih virov podatkov, proučitev obstoječe
metodologije in smernic glede spremljanja cen različnih vrst nepremičnin,
oblikovanje statistične metodologije in postopkov za zbiranje podatkov ter
računanje ustreznih indeksov cen nepremičnin je naloga, ki se je začela
izvajati v letu 2006 in bo tudi v prihodnjih letih ena glavnih prednosti na
področju statistike cen.
|
Paritete kupne moči
|
SURS
bo poleg rednih cikličnih nalog nadaljeval tudi delo na projektu Vodja
skupine za balkanske države (Albanija, Srbija in Črna gora, Bosna in
Hercegovina) v primerjavi PKM. Vodja skupine držav pripravlja metodološka
navodila ter liste izdelkov in storitev končne potrošnje prebivalstva, izvaja
funkcije kontrole zbranih cen ter izračunava PKM in validacije rezultatov. V
letu 2008 bo predvidoma začela veljati tudi nova uredba, ki je v postopku
sprejemanja in bo za to področje uveljavila nove naloge.
|
5.2.3 Menjava blaga
Statistika zunanje trgovine spremlja gibanja v blagovni
menjavi s tujino. Od vstopa Slovenije v EU je statistika zunanje trgovine
sestavljena iz t. i. Extrastata (statistika blagovne menjave z državami
nečlanicami EU-ja, vir podatkov so carinske deklaracije) in t. i. Intrastata
(statistika blagovne menjave med državami članicami EU-ja, vir podatkov je
statistični obrazec). Zunanjetrgovinski statistični podatki so pomemben
kazalnik gospodarske uspešnosti. Uporabljajo se v podporo vodenju nacionalne in
evropske gospodarske ter evropske zunanjetrgovinske in monetarne politike, za
tržne in druge analize in kot input za druge statistike (plačilna bilanca,
nacionalni računi).
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Prilagajanje pravnim in metodološkim spremembam
Extrastat
|
Na
področju statistike zunanje trgovine se bo v srednjeročnem obdobju 2008– 2012
evropska statistična zakonodaja za Extrastat prilagajala načrtovanim
spremembam Carinskega zakonika EU, ki bodo omogočale in podpirale t. i.
centralizirano carinjenje blaga in uporabo enotnih evropskih dovoljenj za
poenostavljene carinske postopke. To bo povzročilo delno izgubo nacionalne
suverenosti pri izvajanju Extrastata, saj se bodo carinske deklaracije za
uvoz in izvoz blaga domačih gospodarskih subjektov lahko vlagale v katerikoli
državi članici EU-ja. Revidirana evropska uredba za Extrastat bo poslana v
postopek usklajevanja in sprejemanja v Svet EU in v Evropski parlament predvidoma
konec leta 2007 oz. v začetku leta 2008, veljati pa naj bi začela 1. 1. 2009.
Kdaj se bo začela dejansko uporabljati, je odvisno od uveljavitve sprememb
carinskega zakonika EU-ja in od pripravljenosti in sposobnosti držav članic,
da prilagodijo svoje carinske in statistične informacijske sisteme
|
Intrastat
|
Vzporedno se bo prilagajal
tudi Intrastat, ki je zaradi svoje kompleksnosti, obsežnosti, bremena za
poročevalske enote in visokih stroškov že od svojega nastanka (1993) predmet
številnih kritik. V skladu s smernicami EK in Eurostata kot institucije,
odgovorne za evropsko statistiko, o nadaljnjih poenostavitvah statistike in
zmanjšanju administrativnih bremen, naj bi se sistem Intrastat občutno poenostavil
in razbremenil tako poročevalske enote kot nacionalne statistične urade. Vendar kaže, da predlog o uvedbi spremljanja
samo enega toka blaga (predvidoma odprem), ki je pred leti že enkrat propadel
(t. i. projekt SLIM), vsaj kratkoročno ni uresničljiv. Podatki o blagovni
menjavi med državami članicami EUja in še posebej o blagovni menjavi znotraj
evrskega območja so eni ključnih statističnih kazalnikov za spremljanje in
izvajanje evropske gospodarske in monetarne politike, zato se predvsem ECB ne
more in ne želi odreči kakovostnim in pravočasnim zunanjetrgovinskim
statističnim podatkom. Poenostavitve se bodo zato predvidoma uvajale
postopoma, na podlagi podrobnih predhodnih analiz o njihovih učinkih na
kakovost in pravočasnost podatkov, obremenitev poročevalskih enot in stroške
statističnega raziskovanja, in bodo tako vsaj v začetnem obdobju usmerjene v
uporabo že znanih in preizkušenih statističnih orodij (uravnavanje
statističnega praga za poročanje, morebitno ukinjanje nekaterih podatkov na
obrazcu za Intrastat, poenostavljanje Kombinirane nomenklature, izboljšanje
metod ocenjevanja podatkov, poenotenje pristopov k zaščiti podatkov ipd.).
Eurostat je razpisal vrsto projektov za poenostavitev Intrastata, da bi
zmanjšal administrativna bremena in stroške poročanja za poročevalske enote.
Te aktivnosti pa bodo strokovno in finančno podprte predvsem z novo direktivo
MEETS, ki bo predvidoma sprejeta v začetku leta 2008. SURS že aktivno
sodeluje v nekaterih projektih in je v prvi polovici leta 2006 izvedel
anketiranje pomembnejših poročevalskih enot za Intrastat o obremenitvah in
stroških poročanja. SURS načrtuje tudi sodelovanje v projektih, razpisanih v
okviru direktive MEETS.
|
5.2.4 Plačilna bilanca in
druge statistike ekonomskih odnosov s tujino
Statistike: plačilne bilance, menjave storitev, bilance
stanja mednarodnih naložb, neposrednih naložb, zunanjega dolga itd
predstavljajo pomembne makroekonomske kazalnike ekonomskih odnosov Slovenije s
tujino in nacionalne inpute v agregate EU in EMU.
V statistikah mednarodnih ekonomskih odnosov se bo v
srednjeročnem obdobju 2008-2012 nadaljeval postopen prehod od posrednih
podatkovnih virov iz plačilnega prometa na neposredno poročanje.
Zaradi izločanja posrednega poročanja za plačilno bilanco iz
čezmejnega plačilnega prometa ob uvajanju enotnega sistema plačilnega prometa
(Single Euro Payments Area, SEPA) je predviden popoln prehod na zahtevnejše
zbiranje podatkov neposrednega poročanja. To pomeni prehod na večje število
uporabljenih virov, ocenjevanje, vodenje vzorcev itd. V tem okviru se bodo
nadaljevala prizadevanja za zmanjšanje bremena poročevalcev. Nadaljevale se
bodo tudi analize možne uporabe mikropodatkov.
V statistiki potovanj (v okviru statistike storitev tekočega
računa plačilne bilance) se bo v skladu z dogovorom med institucijama
nadaljevalo sodelovanje SURS-a z Banko Slovenije.
Sistem neposrednega poročanja za potrebe statistik ekonomskih
odnosov s tujino bo v srednjeročnem obdobju posodobljen na Webovo aplikacijo.
5.2.5 Statistika
monetarnih, finančnih institucij in trgov
Statistika monetarnih, finančnih institucij in trgov je
organizirana pod okriljem ESCB-ja kot osnovna podpora monetarni analizi in
politiki evrskega območja.
Statistika monetarnih institucij je opredeljena z uredbama
ECB/2001/13 in ECB/2001/18, obema iz leta 2001, ki bosta v letu 2008
dopolnjeni. Ker bo v skladu s tem ECB podatke iz dopolnjenega poročanja
zahtevala v letu 2009, bo potrebna ustrezna dopolnitev poročanja monetarnih
finančnih institucij (MFI) v letu 2008. Navedena dopolnitev poročanja MFI bo v
letih 2008 in 2009 skupaj z ostalimi potrebami statistike ter nadzora bančnega
poslovanja vključena v enotni sistem poročanja MFI, ki se postopno izgrajuje.
Poleg tega se v ESCB-ju razvijata metodološka in pravna
podlaga za zbiranje podatkov nedenarnih finančnih institucij, sektorjev S.123,
S.124 in S.125. Na podlagi v letu 2007 sprejetih uredb ECB-ja bodo v letu 2008
zahtevani podatki novega poročila investicijskih skladov, čemur bodo postopno
sledile zahteve po podatkih ostalih subjektov finančnih sektorjev.
Banka Slovenije bo v srednjeročnem obdobju 2008–20012
postopno razvila izračun posredno merjenih storitev finančnega posredništva
Financial intermediation services indirectly measured, FISIM) v celotnem
finančnem sektorju.
5.3 POSLOVNE STATISTIKE
Pregled
prednostnih aktivnosti glede na posamezno področje:
|
1.
Izboljšava mednarodne primerljivosti kratkoročnih kazalnikov
|
Poslovne kratkoročne in letne statistike
|
2. Izboljšava kakovosti
kazalnikov in razbremenjevanje poročevalskih enot
|
|
3.
Uvajanje revidirane klasifikacije dejavnosti – SKD 2008
|
Strukturna statistika podjetij
|
1.
Razvoj kazalnikov globalizacije
|
|
1. Tehnološka in vsebinska
prenova statističnega poslovnega registra
|
Statistični poslovni register
|
2. Sodelovanje pri vzdrževanju kakovosti administrativnega poslovnega
registra – uvajanje SKD 2008
|
|
3. Komunikacija s poročevalskimi enotami – uporaba storitev drugih
institucij
|
|
1. Merjenje obsega prometa ter razvoj modalnih,
strukturnih, regionalnih in okoljskih kazalnikov
|
Transport
|
2. Poenostavitve in racionalizacija zbiranja podatkov v
skladu s spremembami zakonodaje
|
|
1. Večje usmeritve v celostni pristop spremljanja
turizma
|
Turizem
|
2.
Spremembe evropske zakonodaje
|
Energetika
in surovine
|
1.
Razbremenjevanje poročevalskih enot
|
|
2.
Izračunavanje kazalnikov trajnostnega razvoja
|
5.3.1 Poslovne kratkoročne
in letne statistike
Kratkoročne statistike so namenjene spremljanju ekonomskega
cikla znotraj Slovenije in EU-ja, torej spremljanju gibanja različnih
kazalnikov, kot so npr. prihodek od prodaje, nova naročila, zaposlenost,
proizvajalčeve cene ipd. Na ravni EU velja za to področje Uredba št. 1165/9825
. Kratkoročne statistike zajemajo štiri področja: industrijo,
gradbeništvo, trgovino in različne druge storitvene dejavnosti. V preteklem
srednjeročnem obdobju je SURS težil k doseganju kar največje usklajenosti z
določili Uredbe, kar je bilo v dobršni meri doseženo, ali pa bo v letu 2009
(sprememba baznega leta). Nadaljnji razvoj poslovnih statistik in statistike
zunanje trgovine bo podprl Eurostat tudi z novo Direktivo o posodobitvi
evropske statistike podjetij in statistike zunanje trgovine (t. i. direktiva
MEETS), katere glavni cilji so: razviti neko ciljno skupino novih kazalnikov in
preveriti prednosti, usmeriti razvoj statistik, vezanih na podjetja, uvesti
učinkovitejše načine zbiranja podatkov ter posodobiti in poenostaviti sistem
Intrastat (statistiko blagovne menjave med državami članicami EU-ja).
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Izboljšava mednarodne primerljivosti kratkoročnih
kazalnikov
|
V
naslednjem srednjeročnem obdobju bo delo usmerjeno k harmonizaciji
kazalnikov, ki so bili sprejeti z dodatkom k zgoraj navedeni uredbi26 iz
leta 2005 in so večinoma s področja različnih cen (uvozne cene,
proizvajalčeve cene storitev). Glede na vse večji pomen storitvenih
dejavnosti Eurostat napoveduje sprejetje novega dodatka k uredbi, ki bo
predvidoma sprejeta proti koncu 2012 in naj bi določala spremljanje indeksa
storitvene proizvodnje. Na področju gradbeništva se sredi leta 2008 načrtuje
sprejem odločitve, ali sedanje spremljanje gradbenih stroškov (materialni
stroški in stroški dela) nadomestiti s kazalnikom proizvajalčeve cene v
gradbeništvu. Če bo to sprejeto, bi bila s tem zaključena paleta kazalnikov
proizvajalčevih cen: že obstoječe v industriji, še razvijajoče se v
storitvenih dejavnostih in napovedane v gradbeništvu. Razvoj zakonodaje EU-ja
se upošteva tudi pri razvoju kratkoročnih statistik na SURS-u, razvojne
naloge bodo sčasoma prenesene med redne naloge.
|
Izboljšava kakovosti kazalnikov in razbremenjevanje
poročevalskih enot
|
Posebna
pozornost bo namenjena področju kakovosti kratkoročnih kazalnikov, kar zajema
tako skrajševanje rokov objav podatkov kot tudi zniževanje bremen
poročevalskih enot (uporaba administrativnih virov, sodobnejši načini
poročanjapodatkov). Na strani SURS-a to pomeni znižanje stroškov raziskovanj.
Kot do zdaj bo SURS tudi vnaprej sodeloval v delovni skupini na Eurostatu s
pobudami za poenostavitve Prodcoma – nomenklature industrijskih proizvodov –
in zagovarjal združevanje zelo podrobnih postavk ter opustitev spremljanja
storitev. Na področju trgovine SURS načrtuje študijo, s katero bo ugotovil,
kako že obstoječe evidence v podjetjih uporabiti v raziskovanjih (npr.
poročanje prodaje glede na kodirno klasifikacijo EAN).
|
Uvajanje revidirane klasifikacije dejavnosti SKD 2008
|
Prvo
polovico srednjeročnega obdobja bo zaznamovalo predvsem uvajanje revidirane
klasifikacije dejavnosti v statistična raziskovanja. V letu 2009 bodo po novi
klasifikaciji najprej objavljeni podatki iz mesečnih in četrtletnih
raziskovanj, nato pa iz letnih raziskovanj. Pri kratkoročnih raziskovanjih
bodo pripravljene časovne serije podatkov, v pretežni meri od leta 2000.
|
5.3.2 Strukturna
statistika podjetij
Strukturna statistika podjetij spremlja strukturo in
aktivnost poslovnih subjektov, njihov razvoj in obnašanje v danih gospodarskih
pogojih, njihovo konkurenčnost in uspešnost ter uporabo proizvodnih dejavnikov
in drugih elementov, potrebnih za njihovo delovanje. Pri tem strukturna
statistika uporablja administrativne in obstoječe statistične vire. Delovanje
poslovnih subjektov se spremlja na ravni regij, nacionalnih gospodarstev,
Skupnosti in na mednarodni ravni, ob upoštevanju velikostnih razredov podjetij
in značilnosti posameznih dejavnosti. Evropska pravna podlaga za strukturno
statistiko podjetij je Uredba (ES, EURATOM) št. 58/97, ki je v postopku
revizije. Nova uredba, ki je v zaključni fazi usklajevanja in sprejemanja v
Svetu EU in v Parlamentu, bo predvidoma začela veljati že v letu 2007.
Uporabljala se bo v skladu z aneksi k uredbi, ki pokrivajo različna vsebinska
področja in njihove časovnice uvajanja. V primerjavi z obstoječo vsebuje nova
uredba dva nova aneksa (aneks VIII o poslovnih storitvah in aneks IX o
demografiji podjetij) in bo podrobneje spremljala predvsem storitvene
dejavnosti. Za opredelitev in spremljanje novih vsebinskih področij uvaja
možnost ad-hoc raziskovanj in prostovoljnih pilotnih študij.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Razvoj kazalnikov globalizacije
|
Mednarodno delovanje
gospodarskih subjektov se izraža v različnih pojavih in vidikih
globalizacije. V okviru strukturne statistike podjetij je zato v naslednjih
letih pričakovati pomemben razvoj kazalnikov globalizacije, kamor med drugim
spadajo tudi statistika tujih povezanih podjetij (t. i. FATS) in statistika
mednarodnega oddajanja del (t. i. International Sourcing). Pravna
podlaga za razvoj novih kazalnikov bo nova Uredba Evropskega parlamenta in
Sveta o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih
podjetij, ki je v zaključni fazi usklajevanja in bo predvidoma sprejeta v
letu 2007. Nova uredba določa nabor spremenljivk, ki jih bodo države članice
v prihodnosti dolžne spremljati in posredovati Eurostatu. Eurostat že sedaj
vzpodbuja razvoj omenjenih kazalnikov v okviru različnih finančnih programov
in različnih projektov ter tako državam članicam nudi strokovno in finančno
podporo. Skoraj vsi projekti vključujejo tudi izvedbo poskusnega raziskovanja
z danega področja in analizo stroškov in koristi, saj je to pogoj za
nadaljnje dopolnjevanje in spreminjanje evropske statistične zakonodaje. Na
področju kazalnikov globalizacije je SURS trenutno vključen v enega izmed
Eurostatovih projektov za razvoj statistike tujih povezanih podjetij in v
Eurostatov pilotni projekt o statistiki mednarodnega oddajanja del in tako
aktivno sodeluje pri razvoju in uvajanju novih kazalnikov.
|
5.3.3 Statistični poslovni
register
Statistični poslovni register je baza podatkov statističnih
enot poslovne populacije, ki je po eni strani vir podatkov za statistike, ki
temeljijo na podatkih poslovnega registra in nekaterih administrativnih evidenc
(proizvodne in storitvene statistike, strukturna statistika podjetij,
demografija podjetij, kazalniki uspešnosti podjetij, kazalniki globalizacije,
skupine podjetij, tuja povezana podjetja, statistika zunanje trgovine), po
drugi strani pa podpira poslovne procese v SURS-u (elektronsko in klasično
zbiranje statističnih podatkov, vzdrževanje podatkov o poročevalskih enotah v
povezavi s statističnimi raziskovanji, komunikacijo s poročevalskimi enotami
ipd.). Statistični poslovni register je tudi vir podatkov za nekatere t. i.
satelitske registre, npr. register za Intrastat in register skupin podjetij. Z
vidika podatkov o skupinah podjetij je statistični poslovni register tudi
pomembna infrastrukturna osnova za proučevanje procesov globalizacije.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Tehnološka in vsebinska prenova statističnega
poslovnega registra
|
Statistični
poslovni register (SPR) se bo v naslednjih nekaj letih tehnološko in
vsebinsko prenovil. Tehnološka prenova se bo izvajala v okviru
infrastrukturnega projekta ISIS, cilj je vzpostavitev funkcionalne baze
podatkov statističnih enot poslovne populacije, ki bo podpirala poslovne
procese SURS-a in bo vir podatkov za statistična raziskovanja. Vsebinska
prenova zadeva predvsem uvedbo metodologij, spremenljivk in postopkov za
izvajanje statistik, ki se bodo morale v naslednjih letih pospešeno
razvijati, da bi lahko dohitevale in spremljale razvoj svetovnega
gospodarstva v pogojih globalizacije, povečane mednarodne menjave storitev in
skokovitega razvoja informacijske tehnologije. V ta okvir sodi tudi
usklajevanje evropskih metodologij z metodologijami drugih mednarodnih
organizacij, predvsem OECD-ja, kar bo bistveno izboljšalo kakovost in
mednarodno primerljivost podatkov. Evropska pravna podlaga SPR je Uredba
Sveta (EGS) št. 2186/93 z dne 22. julija 1993 o koordinaciji Skupnosti pri
vzpostavljanju poslovnih registrov v statistične namene, ki je v postopku
revizije. Nova uredba je v zaključni fazi usklajevanja in sprejemanja v
delovni skupini Sveta EU za statistiko in v Evropskem parlamentu. Bistvena
novost je obveznost vodenja enot s področja kmetijstva, ribištva in javne
uprave ter podatkov za skupine podjetij.
|
Sodelovanje pri vzdrževanju
kakovosti administrativnega poslovnega registra – uvajanje NACE Rev.2
|
Prvi
pogoj za kakovost statističnega poslovnega registra je kakovost
administrativnega poslovnega registra (PRS), katerega nosilec je AJPES.
Pravna podlaga za vzdrževanje kakovosti administrativnega poslovnega registra
je Uredba o vodenju in vzdrževanju PRS-a, ki uvaja možnost preverjanja in
dopolnjevanja podatkov v registru s pomočjo vprašalnika. Med SURS-om in
AJPES-om poteka aktivno sodelovanje v okviru različnih delovnih skupin.
Sodelovanje je trenutno osredotočeno predvsem na prevedbo PRS-a in SPR-ja na
revidirano klasifikacijo dejavnosti NACE Rev. 2 oz. njeno nacionalno
različico SKD 2008. Za približno 60–70 % enot PRS-a bo mogoča avtomatska
prevedba šifre glavne dejavnosti iz obstoječe v novo klasifikacijo. Za ostale
enote je pripravljen spletni (t. i. strukturni) vprašalnik na spletni strani
AJPES-a, prek katerega se bodo enote registra opredelile glede svoje glavne
dejavnosti po novi klasifikaciji. Vse aktivnosti v zvezi s prevedbo PRS-a in
SPR-ja morajo biti zaključene do konca septembra 2007, formalna prevedba
PRS-a pa se bo izvedla 1. 1. 2008. Navedene aktivnosti potekajo v okviru
projekta SURS-a Uvajanje revidirane evropske klasifikacije dejavnosti NACE
Rev. 2 v statistična raziskovanja in v administrativno okolje, ki obsega tudi
druga metodološka in operativna vprašanja s področja vodenja in vzdrževanja
PRS-a. Omenjeni projekt je nacionalna implementacija rezultatov evropskega
projekta Operacija 2007, ki poteka že od leta 2002, njegov cilj je revizija
evropskih ekonomskih klasifikacij (predvsem klasifikacije dejavnosti NACE in
klasifikacije proizvodov po dejavnosti CPA) in njihova uskladitev z
ustreznimi mednarodnimi ekonomskimi klasifikacijami (predvsem klasifikacijama
Statističnega urada Združenih narodov ISIC in CPC). Konec leta 2006 je bila
sprejeta evropska uredba o NACE Rev. 2, v letu 2007 pa bo sprejeta še
evropska uredba o CPA. Obe klasifikaciji se bosta začeli uporabljati 1. 1.
2008. V letu 2007 bo sprejeta tudi nacionalna uredba o SKD 2008, ki bo
dopolnjevala evropsko z vidika nacionalnih podrazredov klasifikacije.
|
Komunikacija s poročevalskimi enotami –
uporaba storitev drugih institucij
|
V okviru sodelovanja med
SURS-om in poročevalskimi enotami in promocije lastne dejavnosti SURS-a
(pomoč poročevalskim enotam pri poročanju, komunikacija v primeru neporočanja
oz. poročanja nepravilnih podatkov, ozaveščanje poročevalskih enot o
koristnosti statističnih podatkov za gospodarstvo in družbo, posredovanje
statističnih podatkov in informacij poročevalskim enotam ipd.) SURS poleg
lastnih medijev (spletna stran SURS-a, novinarske konference, publikacije,
pisna in telefonska komunikacija) uporablja tudi storitve drugih institucij
in medijev, npr. spletno stran AJPES-a, CURS-a in nekaterih drugih
institucij, točke e-VEM ipd.
|
5.3.4 Transport
Transport je kot storitvena dejavnost eno izmed pomembnejših
in kompleksnejših področij v času globalizacije in »čedalje manjšega sveta«.
Mobilnost blaga in oseb je bistvena sestavina konkurenčnosti evropske
industrije in storitev; je tudi bistvena pravica državljanov.27 Statistika
transporta daje podatke o tokovih potnikov in blaga, o infrastrukturi, vrstah
transporta, prometu, mobilnosti, varnosti, tudi porabi energentov, vplivih na
okolje ipd.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Merjenje obsega prometa ter razvoj modalnih,
strukturnih, regionalnih in okoljskih kazalnikov
|
Prav
glede vplivov transporta na okolje je v Programu statističnih raziskovanj
Skupnosti za obdobje 2008–201228 navedeno, da je ena izmed
pomanjkljivosti trenutnih transportnih statistik v tem, da ne nudijo
potrebnih podatkov za spremljanje prezasedenosti s prometom, emisij v zrak in
drugih negativnih okoljskih vplivov. Za izboljšavo stanja naj bi bilo v
naslednjem obdobju v vseh državah, tudi v Sloveniji, več poudarka na merjenju
obsega cestnega prometa, in sicer s kazalnikom o voznih kilometrih. Pri tem
ni pričakovati uvedbe novih raziskovanj, pač pa poglobljeno sodelovanje z
Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Periodično naj bi se spremljala tudi
mobilnost prebivalstva, pomembno bo tudi zagotavljanje kazalnikov po vrstah
prevoza.
|
Poenostavitve in racionalizacija zbiranja podatkov
|
Z napovedano modernizacijo
evropske statistične zakonodaje s področja pomorskega transporta oz.
pristaniškega prometa (dopolnitev obstoječe zakonodaje ali celo nova
zakonodaja po letu 2008) se po letu 2009 na tem področju obetajo večje
vsebinske spremembe. Predvidene so poenostavitve z vidika razmerja med
obveznimi in opcijskimi spremenljivkami ter usmeritev v neposredno uporabo
(komercialne) podatkovne baze plovil zaradi zbiranja podatkov od posameznih
pristanišč oz. statističnih uradov.
|
5.3.5 Turizem
Statistika turizma je glede na več kot 50-letno serijo
objavljenih podatkov o prihodih in prenočitvah turistov ena starejših
statistik, ne glede na to pa ostaja statistika turizma aktualna zaradi čedalje
večjega pomena turistične dejavnosti. To podpira dokument, ki ga je izdalo
Ministrstvo za gospodarstvo Razvojni načrti in usmeritve slovenskega turizma v
obdobju 2007–201129, kjer je zapisano: »Turizem predstavlja pomembno
razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo. Glede na sedanjo stopnjo
razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial lahko turizem v
naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva …«
Obstoječa raziskovanja s področja turizma dajejo podatke o turistični
infrastrukturi, prihodih in prenočitvah turistov v Sloveniji ter potovanjih
domačega prebivalstva po Sloveniji in v tujino. Periodično SURS proučuje tudi
tuje turiste in potnike, ki so prišli v Slovenijo.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Večje
usmeritve na celostni pristop spremljanja turizma – satelitski računi
|
Manj
poudarka je bilo doslej danega proučevanju izletniškega turizma in panogi
turizma kot celote, ki zajema tako stacionarni kot omenjeni izletniški
turizem. Pomen turizma kot celote prikazujejo izračuni tako imenovanih
»satelitskih računov za turizem«, za katere SURS načrtuje uvedbo izvajanja v
drugem delu novega srednjeročnega obdobja. S tem področjem se ukvarjajo
izbrani izvajalci z Ministrstva za gospodarstvo.
SURS bo v sodelovanju z
Banko Slovenije izvajal raziskovanja, ki bodo osnova – vhodni vir za model
potovanja v sklopu plačilne bilance. Poleg že ustaljenih bodo to v glavnem
raziskovanja, ki se bodo nanašala na tuje potnike (tranzitni potniki,
enodnevni izletniki) ter njihovo porabo v času bivanja v Republiki Sloveniji.
Pri tem bodo uporabljeni tudi podatki Direkcije Republike Slovenije za ceste.
|
Spremembe evropske zakonodaje
|
V
drugi polovici srednjeročnega obdobja bo za območje celotne Skupnosti
sprejeta nova zakonodaja s področja turizma. Razlog za spremembe je v tem, da
je potrebna predvsem večja primerljivost in ustreznost podatkov: boljša
usklajenost na področju zbiranja podatkov (input harmonization) in na
področju objave podatkov (output harmonization). Spremembe zakonodaje naj bi
bile vezane na obstoječo vsebino, pri čemer gre predvsem za posodobitve in
razširitve kazalnikov, ni pa predvideno, da bi uredba prinašala obveznosti za
uvrstitev novih vsebinskih področij.
|
5.3.6 Energetika in
surovine
Energetske statistike so bile razvite, da bi zadovoljevale
potrebe energetskih politik tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ta
namen se uresničuje z izdelavo letnih energetskih bilanc države,
izpopolnjevanjem mesečnih in letnih obveznosti poročanja mednarodnim
institucijam (Eurostat, IEA, OECD, UN), zagotavljanjem statističnih podatkov
slovenskim znanstvenim institucijam (IJS, EIMV, FS), državnim ustanovam (MG,
MOP) ter ostalim uporabnikom doma in v tujini. Ti podatki so zelo pomembni tudi
za pripravo ocen emisij škodljivih snovi v zrak.
V okviru energetskih statistik zbira SURS podatke o
proizvodnji, uvozu in izvozu, prodaji in porabi vseh vrst energentov in izvaja
raziskovanja, ki spremljajo cene energentov pri končnih uporabnikih. Vedno
večji poudarek je namenjen spremljanju porabe obnovljivih virov energije.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Razbremenjevanje poročevalskih enot
|
Za dosego cilja razbremenjevanja
poročevalskih enot bo dan še večji poudarek sodelovanju z Ministrstvom za
gospodarstvo, kjer poteka izgradnja skupne energetske podatkovne baze.
Dokončno bo usklajeno zbiranje podatkov z Ministrstvom za gospodarstvo in
Ministrstvom za okolje in prostor, s čimer bo preprečeno dvojno zbiranje in s
tem doseženo zmanjšanje obremenjevanja poročevalskih enot in znižanje
stroškov izvedbe raziskovanj.
|
razvoj novih metodologij
|
SURS
bo razvil metodologijo za pridobivanje natančnih in kakovostnih podatkov o
porabi obnovljivih virov energije, zlasti iz sončne in geotermalne energije
ter s področja biogoriv. V prihodnjem obdobju bo SURS sledil in se prilagajal
spremembam EU-ja pri izvajanju CHP (soproizvodnji električne energije in
toplote).
|
Izračunavanje
kazalnikov trajnostnega razvoja
|
V zadnjem času se vse bolj
uveljavljajo kazalniki trajnostnega razvoja s področja klimatskih sprememb in
energetike, za katere bo treba zagotoviti ustrezne, pravočasne in kakovostne
podatke.
|
5.4 KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO
Pregled prednostnih
aktivnosti:
1. Poenostavitev
statistične zakonodaje
|
2. Razbremenjevanje
poročevalskih enot – uporaba administrativnih virov
|
3. Popis
kmetijskih gospodarstev v letu 2010
|
4. Agrookoljske
statistike
|
5. Spremljanje porabe
pesticidov
|
Statistika kmetijstva, gozdarstva in ribištva zagotavlja
osnovne podatke, ki so potrebni za načrtovanje in spremljanje učinkov politike
na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter podatke, ki so osnova za
spremljanje razvoja tega področja ter izhodišče za podrobnejše raziskovalno
delo.
Poleg osnovnih proizvodnih značilnosti kmetijstva, gozdarstva
in ribištva postajajo v politiki ter pri raziskovalnem delu vse pomembnejše
vsebine, ki kažejo na povezanost ter učinke teh gospodarskih področij do
okolja. Tako se tudi statistika tega področja z zbiranjem podatkov prilagaja
potrebam uporabnikov in poleg zbiranja osnovnih proizvodnih podatkov ponuja
tudi izračune različnih kmetijsko- okoljskih kazalnikov ter kazalnikov
socioekonomskih značilnosti tako kmetijstva kot ribištva, ki kažejo na razvoj v
teh panogah ter na vplive na okolje. Tudi Statistični program Evropske
skupnosti za prihodnje obdobje ne izpostavlja več kmetijskih, gozdarskih in
ribiških statistik kot takih, temveč kot prednostni cilj poudarja trajnostni
razvoj. Prav tako Strategija razvoja Slovenije, ki jo je pripravila Vlada RS,
izpostavlja predvsem odnos kmetijstva do okolja (umiritev kmetijskega
obremenjevanja okolja). Pomen podatkov in kazalnikov, pripravljenih, zbranih po
mednarodno usklajenih metodah, ki jih bo prikazala državna statistika, pa je v
objektivnem prikazu stanja področja ter zagotovitvi mednarodne primerljivosti.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Poenostavitev statistične zakonodaje
|
Nadaljevala se bodo
prizadevanja za poenostavitev statistične zakonodaje ter predvsem uskladitev
statistične zakonodaje področja kmetijstva z ostalo kmetijsko zakonodajo. Le
tako bo lahko SURS v okviru države skupaj z MKGP-jem nadaljeval prizadevanja
za čim širšo uporabo administrativnih podatkov v statistični namen.
|
Razbremenjevanje poročevalskih enot
uporaba administrativnih virov
|
Za doseganje omenjenega
cilja bo SURS nadaljeval metodološko sodelovanje s skrbniki podatkovnih virov
glede dopolnjevanja in vzpostavljanja novih administrativnih zbirk podatkov
in sledil spremembam zakonodaje področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva
ter v okviru Eurostatovih delovnih skupin aktivno sodeloval v procesu
poenostavljanja in sprememb statistične zakonodaje. SURS lahko pri
vzpostavljanju novih podatkovnih zbirk v resorjih pomaga s svojimi tehničnimi
izkušnjami glede vzpostavitve in vzdrževanja podatkovnih zbirk ter skrbi za
vsebinsko usklajenost teh virov s statistično zakonodajo. V rednih
raziskovanjih ter pri izvajanju razvojnih nalog bo tudi vnaprej uporabljal
vse razpoložljive, kakovostne in metodološko ustrezne administrativne vire
ter na ta način v največji meri razbremenil poročevalske enote ter zmanjšal
stroške zbiranja podatkov.
|
Popis kmetijskih gospodarstev v letu 2010
|
V
letu 2010 bo SURS zagotovil kakovostno izvedbo popisa kmetijskih
gospodarstev, s katerim bo drugič pridobil podrobne in mednarodno primerljive
podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev (prvi z EU-jem usklajen popis je
bil izveden v letu 2000). Rezultati bodo zagotovili podrobno osvežitev
celotnega Statističnega registra kmetijskih gospodarstev ter predstavljali
izhodišče za kmetijske statistike v naslednjem srednjeročnem obdobju.
|
statistični register kmetijskih gospodarstev
|
Pozornost
bo usmerjena v sprotno osveževanje ter razvoj Statističnega registra
kmetijskih gospodarstev, ki predstavlja osnovno bazo podatkov za pripravo
vzorčnih okvirjev statističnih raziskovanj področja kmetijstva. Poleg tega bo
poudarek tudi na zbiranju osnovnih podatkov, ki bodo temelji za izračune
različnih kazalnikov trajnostnega razvoja (zbiranje podatkov predvsem v
okviru področij 61, 64, podpodročje 64991 Statistika porabe reprodukcijskega
materiala in mineralnih gnojil v kmetijstvu, ter 67) ter socioekonomskih
značilnosti sektorja kmetijstva in ribištva. Z zbiranjem podatkov iz vseh
razpoložljivih administrativnih virov bo SURS čim manj obremenjeval
poročevalske enote, preprečeval večkratno zbiranje istovrstnih podatkov na
ravni države, ohranjal in izboljševal kakovost podatkov obenem z
zmanjševanjem stroškov zbiranja. Večji pomen bo dan analizi podatkov ter
povezavi statističnih podatkov tega področja s sorodnimi ali povezanimi
vsebinami.
|
Agrookoljske statistike
|
Nadaljevalo
se bo spremljanje priprave nabora agrookoljskih kazalnikov. Priprava
kazalnikov temelji v glavnem na že razpoložljivih podatkih, vključena pa je v
okvir priprave kazalnikov trajnostnega razvoja.
|
Spremljanje porabe pesticidov
|
Nove zahteve po podatkih o
prodaji in porabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih vsebujejo predlogi novih
predpisov EU-ja na področju trajnostne uporabe teh sredstev, sodijo med
strokovno in finančno najzahtevnejše nacionalne statistične naloge.
Zagotoviti bo treba kakovostne podatke o prometu fitofarmacevtskih sredstev v
količinah aktivnih snovi, ki jih vsebujejo fitofarmacevtska sredstva,
izraženih v kilogramih, in zagotoviti kakovostne podatke o uporabi
fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu v količinah aktivnih snovi, ki jih
vsebujejo ta sredstva, na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ter na hektar
tretiranih kmetijskih zemljišč. Podatki se zberejo za fitofarmacevtska
sredstva, uporabljena za pridelavo izbranih kmetijskih kultur, tako da
količina aktivnih snovi doseže vsaj 75 % skupne količine aktivnih snovi, prodanih
na domačem trgu. Uspešno izvajanje naloge lahko zagotovi le učinkovit
medresorsko vzpostavljen sistem, zaradi česar je SURS že sprožil pobudo za
sklenitev dogovora s Fitosanitarno upravo RS.
|
5.5 MEDPODROČNE
STATISTIKE
Pregled
prednostnih aktivnosti glede na posamezno področje:
Statistike okolja in kazalniki
|
1. Krepitev odnosov z
drugimi institucijami in iskanje možnosti za prevzemanje administrativnih
virov
|
|
2. Razvoj metodologij
|
|
3.
Prilagajanje spremembam zakonodaje
|
Regionalne
statistike
|
1. Razvoj statističnega registra teritorija
|
|
2. Zagotavljanje podatkovne
in kartografske podpore za načrtovanje regionalnih politik
|
Znanost
in tehnologija
|
1. Nadaljnje metodološke dopolnitve
|
|
2. Spremljanje kariere doktorjev znanosti
|
Informacijska družba
|
|
|
1.
Nadaljnji razvoj statistike informacijske družbe
|
|
2.
Spremljanje razvoja sektorja IKT
|
5.5.1 Statistike okolja in
kazalniki
Statistike okolja so pomemben vir podatkov za oceno politik
Nacionalnega programa varstva okolja, za poročanje EU po evropskih direktivah
ter za oblikovanje in uresničevanje politike šestega okoljskega programa30,
Strategije trajnostnega razvoja EU-ja (SDS) in Lizbonske strategije. Statistike
okolja na SURS-u zajemajo podatke s področij voda, odpadkov, izdatkov za
varstvo okolja, okoljskih računov in ocenjene škode zaradi elementarnih nesreč.
V smislu racionalizacije zbiranja podatkov na področju okolja je z Agencijo RS
za okolje (ARSO) podpisan dogovor o skupnem zbiranju podatkov na področju
statistik okolja. Na področju voda se pričakuje sprejem uredbe, ki bo širila
sodelovanje med institucijami za razbremenitev poročevalskih enot.
Okoljski izdatki so kot odgovor na pritiske in stanje okolja
pokazatelji pripravljenosti ohranjevanja kakovosti okolja, kamor sodi
izogibanje, preprečevanje, odstranjevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na
okolje. Uporabnike statističnih podatkov o okoljskih izdatkih zanima predvsem
količina sredstev, porabljenih za zaščito okolja, kako so ta sredstva
razporejena po namenu in kdo jih dodeljuje. S statističnim raziskovanjem zbira
SURS podatke za vse panoge dejavnosti, pri tem pa za javni sektor uporablja
podatke državnega proračuna in administrativnih virov (ARSO, DURS, CURS).
Podatki o okoljskih izdatkih predstavljajo osnovo za izvedbo okoljskih računov,
ki so prikaz medsebojnega vpliva ekonomije in okolja in služijo kot statistično
orodje za analize trajnostnega razvoja.
Kot prvi korak k zakonodajni osnovi za okoljske račune je
pomembna Okvirna direktiva za poročanje. Za redno in učinkovito delo je nujno
potreben razvoj zakonodajne osnove na tistih področjih, ki so najpomembnejša v
okviru okoljskih računov (Direktiva za NAMEA emisije v zrak, Direktiva za MFA –
račune snovnih tokov) in bodo sprejete na ravni EU-ja. SURS bo pri razvoju upošteval
tudi ESEA (European Strategy for Environmental Accounts). Za zbiranje podatkov
o ocenjeni škodi zaradi elementarnih nesreč se uporabljajo administrativni viri
Urada RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter od občin.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Prevzemanje administrativnih virov
|
Pomembna naloga bo
krepitev odnosov z drugimi institucijami (tudi opredelitev odgovornosti za
posamezna področja okoljskih statistik) in iskanje možnosti za prevzemanje
administrativnih virov podatkov, s katerim bo SURS zmanjšal obremenjevanje
poročevalskih enot, preprečil večkratno zbiranje istih podatkov na ravni
države, ohranil in izboljšal kakovost podatkov ter zmanjšal stroške izvedbe
raziskovanj. V raziskovanja o statistikah odpadkov bo implementirana nova
klasifikacija dejavnosti (NACE Rev. 2), ki je temelj vseh raziskovanj s
področij okolja.
|
Razvoj metodologij
odpadki
|
Na
področju odpadkov bo SURS izpopolnil vrzeli in razvil oz. dopolnil
metodologijo zbiranja podatkov o uvozu in izvozu odpadkov, predpripravljalnih
aktivnostih, zmogljivosti odlagališč, predelovalnih in odstranjevalnih naprav
ter pomanjkljivosti glede zbiranja oziroma pridobivanja podatkov od poslovnih
subjektov, ki so v preteklosti pridobili koncesijo za zbiranje, predelavo ali
odstranjevanje posameznih specifičnih vrst odpadkov.
|
okoljski računi
|
Za boljšo harmonizacijo
poročanja in izpolnjevanje zahtev računov okolja bo SURS izpopolnil
pridobivanje podatkov iz administrativnih virov, zlasti glede taksacij v
zvezi z okoljem, ter razvijal metode pridobivanja podatkov o izdatkih za
varstvo okolja iz gospodinjstev. Na področju okoljskih računov bo nadaljeval
metodološki razvoj in izvajanje del na razvoju modulov pomembnejših okoljskih
računov. Izboljševal bo metode ovrednotenja in sedanje oblike računov,
izpolnitev praznih mest v zbirkah podatkov ter povečal časovne vrste. Tako je
za prihodnje obdobje predvidenih več kratkoročnih ciljev – od računov snovnih
tokov, računov emisij v zrak in energetskih računov, vodnih računov (oskrba
in raba vodnih tokov in odplak znotraj gospodarstva ter med gospodarstvom in
okoljem) ter računov naravnih virov oz. gozdnih računov. Med srednjeročne
cilje pa sodijo računi odpadkov in vodni računi oz. emisije v formatu NAMEA.
Poleg vsega navedenega bo
poudarek tudi na zbiranju osnovnih podatkov, ki bodo temelji za izračune
različnih kazalnikov trajnostnega razvoja.
|
5.5.2 Regionalne
statistike
Pomemben segment dela na področju regionalnih statistik je
spremljanje teritorialnih enot in njihovih sprememb na vseh osmih ravneh, ki
jih ureja Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, saj je za
načrtovanje statističnega dela regionalna členitev Slovenije velikega pomena. V
povezavi z zbiranjem in izkazovanjem statističnih podatkov so najpomembnejše
spremembe hišnih številk, popisnih okolišev, ulic, naselij in občin. Omenjene
teritorialne enote in hišne številke tako v atributni kot v grafični obliki v
Registru prostorskih enot vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije,
Statistični urad pa register uporablja predvsem za pripravo šifrantov in
kartografskih prikazov. Opisne informacije o teritorialnih spremembah ter druge
informacije v zvezi s spremembami Standardne klasifikacije teritorialnih enot
in Skupne klasifikacije teritorialnih enot za statistiko (NUTS), prav tako pa
tudi druge zanimive teritorialne informacije, karte in šifranti, Katalog
regionalnih delitev ter povezava na strežnik klasifikacij Klasje so uporabnikom
dostopni na spletni strani SURS-a.
V bližnji preteklosti so se na ozemlju Republike Slovenije
zgodile pomembne teritorialne spremembe. Prva pomembna novost je sprememba v
občinski mreži, saj se je število občin povečalo z nekdanjih 193 na 210. Druga
pomembna novost pa so sprejete spremembe Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije
statističnih teritorialnih enot, kar konkretno za Slovenijo pomeni, da na ravni
NUTS 2 ne nastopa več kot celota, temveč se deli na dve enoti. To sta
kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija. S tema dvema
kohezijskima regijama naj bi v Sloveniji spodbujali skladnejši regionalni
razvoj in zmanjševali razlike med regijami. Spremembe Uredbe NUTS veljajo od 1.
1. 2008.
Novembra 2006 se je zaključil tudi spravni postopek v okviru
tristranskih pogajanj med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom
v zvezi s predlogom besedila direktive INSPIRE. Le-ta ureja izhodišča za
vzpostavitev evropske podatkovne infrastrukture za podatke o prostoru in okolju
v državah članicah EU-ja. Direktivo bo treba uporabljati od leta 2009.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Razvoj statističnega
registra teritorija
|
Za potrebe razvoja integriranega
procesa prevzema administrativnih in drugih virov obdelave in izkazovanja
statističnih podatkov, vključno z zagotavljanjem novih teritorialnih
izkazovanj, bo SURS razvil statistični register teritorija.
|
Podatkovna in kartografska podpora za načrtovanje regionalnih politik
|
SURS bo tudi v prihodnje
zagotavljal podatkovno in kartografsko podporo različnim regionalizacijam
Slovenije na različnih teritorialnih ravneh. Podpora se predvsem nanaša na
notranje organizacijske enote SURS-a, saj bo zaradi spremembe na ravni NUTS 2
treba zagotoviti tudi zgodovinske podatke. 1. 1. 2008 bodo začele veljati
spremembe Uredbe NUTS. Za Slovenijo to pomeni, da začneta veljati dve
kohezijski regiji: Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija. Zaradi te
teritorialne spremembe bo treba pripraviti nove klasifikacije ter zagotoviti
preračunavanje podatkov. Preračunavanje se predvideva na več področjih:
prebivalstvo, zdravje, trg dela, turizem, transport, okolje … SURS bo nudil
vso potrebno statistično podporo Vladi RS pri ustanavljanju pokrajin.
Nadaljevalo
se bo aktivno spremljanje direktive INSPIRE, katere namen je vzpostavitev
evropske infrastrukture prostorskih podatkov, ki bo uporabnikom zagotavljala
celovite informacijske storitve o urejanju prostora. Te storitve morajo uporabnikom
omogočiti, da bodo prepoznali in imeli dostop do prostorskih ali geografskih
informacij iz različnih virov, od lokalne do globalne ravni, in to na način,
da bo omogočena njihova večnamenska uporaba. Med ciljnimi uporabniki
direktive INSPIRE so oblikovalci politike, načrtovalci in poslovodni delavci
na evropski, državni in lokalni ravni ter državljani in njihove organizacije.
Med možnimi storitvami so vizualna predstavitev informacijskih ravni, nanos
informacij iz različnih virov, prostorska in časovna analiza itd.
|
5.5.3 Znanost in
tehnologija
S statističnimi podatki s področja raziskovalno-razvojne
dejavnosti in inovacij merimo izdatke za raziskovalno-razvojno dejavnost in
zaposlene na tem področju glede na sektor in dejavnost izvajalcev, razdeljene
po različnih razsežnostih, ter inovacijsko aktivnost podjetij glede na vrsto
inovacij, inovacijske stroške in učinke inovacijske aktivnosti in sodelovanja.
Ti podatki skupaj z drugimi relevantnimi podatki, temelječimi
na že obstoječih virih/raziskavah (statistika patentov, človeških virov v
znanosti in tehnologiji, predelovalnih dejavnostih s področja visoke
tehnologije in na znanju temelječih storitev), omogočajo podporo za izvajanje
in spremljanje politike (strateških razvojnih ciljev) na področju znanosti in
tehnologije na ravni EU-ja in nacionalni ravni v povezavi z zastavljenimi cilji
v okviru prenovljene Lizbonske strategije.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Nadaljnje metodološke dopolnitve
|
Glede na razvoj
in potrebe politike ter s tem povezane usmeritve na ravni EU-ja so v
naslednjem srednjeročnem obdobju predvidene nadaljnje metodološke dopolnitve
obstoječih raziskovanj. Le-te bodo na področju statistike
raziskovalnorazvojne dejavnosti povezane predvsem z dopolnitvijo nekaterih
klasifikacij (družbenoekonomskih ciljev, področij znanosti) v povezavi z
ustreznejšim spremljanjem novih vej znanosti (nanotehnologija,
biotehnologija); z izboljšanjem spremljanja internacionalizacije
raziskovalno- razvojne dejavnosti in z zagotavljanjem ustreznejšega inputa za
nacionalne račune. Prizadevanja bodo usmerjena tudi v nadaljnje izboljšanje
kakovosti, ažurnosti in popolnosti zajema teh podatkov, prek dopolnjevanja
metodoloških navodil in organiziranja predstavitev glede reševanja
zahtevnejših problemov pri poročanju podatkov za poročevalske enote
posameznih sektorjev. Na področju inovacijske dejavnosti je predvidena
vključitev novih oblik inovacijske dejavnosti (organizacijske, marketinške
inovacije). Načrtovane metodološke dopolnitve bodo povzročile spremembo
obstoječih uUredb o statistiki raziskovalno-razvojne dejavnosti in o
statistiki inovacij EU-ja in dopolnitev vsebine vprašalnikov.
|
Spremljanje kariere doktorjev znanosti
|
SURS bo uvedel
statistično raziskovanje o karieri doktorjev znanosti v skladu z mednarodno
metodologijo, ki so jo razvili Eurostat, OECD in Unesco.
Namen raziskovanja bo
pridobiti mednarodno primerljive podatke o doktorjih znanosti (osebni
podatki, izobrazba, zaposlitev), o njihovih načrtih glede bodoče zaposlitve,
o mobilnosti in znanstvenih outputih (objavljeni članki, patenti). Raziskava
bo temeljila na kombinaciji obstoječih administrativnih evidenc in posebne
ankete o doktorjih znanosti.
Za
kakovostno izvedbo bo SURS v letu 2007 proučil metodologijo in zahteve po
podatkih ter evidentiral že obstoječe evidence in vire podatkov. Na tej
osnovi bo pripravljena nacionalna metodologija za izvedbo raziskovanja v letu
2008. V povezavi s statistiko kariere doktorjev znanosti je v načrtu tudi
sprejem nove uredbe EU-ja.
|
5.5.4 Informacijska družba
Lizbonska strategija31, ki jo je Evropski svet
sprejel marca 2000, predstavlja dolgoročno strategijo, katere glavni cilj je,
da postane Evropa do leta 2010 najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju
temelječe gospodarstvo na svetu, ki naj bi doseglo trajno gospodarsko rast z
več ter boljšimi delovnimi mesti. Eden izmed akcijskih načrtov za doseganje
ciljev Lizbonske strategije je strategija i2010 – Evropska informacijska družba
za rast in zaposlovanje32, ki jo je Evropska komisija sprejela leta
2005. V sklopu te so za spremljanje obsega in razvoja uporabe
informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) in učinkov njene
uporabe na razvoj družbe opredelili nabor več desetih kazalnikov. Le-ti v času
kažejo razvoj posamezne družbe, segmentov družbe ali pa so uporabljeni za
primerjavo med posameznimi družbami. Viri za kazalnike so raziskovanja, ki jih
glede na Uredbo 808/200433, ki ureja zbiranje statističnih podatkov
Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo, izvajajo statistični uradi v vseh
državah Skupnosti. Drugi vir za kazalnike so raziskovanja ali administrativni
viri, ki jih vodi nacionalni regulator (v Sloveniji Agencija za pošto in
elektronske komunikacije – APEK). Dodatni vir pa so še različna raziskovanja,
ki se občasno izvajajo pod vodstvom Evropske komisije.
V srednjeročnem obdobju
bodo poudarki zlasti na naslednjih aktivnostih:
Nadaljnji razvoj statistike informacijske družbe
|
Zaradi hitro
spreminjajoče se narave celotne informacijske družbe je treba zbrane podatke
prilagoditi novim razvojnim dosežkom. To omenjena uredba upošteva, zato so
jedrnim modulom o uporabi računalnikov in interneta tako v gospodinjstvih kot
podjetjih letno dodani posebni moduli. Pri proučevanju uporabe IKT-ja v gospodinjstvih
bo leta 2008 dan poudarek uporabi naprednih storitev, npr. VoIP, P2P
(peer-to-peer/drug-z-drugim), v letu 2009 e-poslovanju in zaupanju ter v letu
2010 varnosti. Pri podjetjih pa bo v letu 2008 dan poudarek e-poslovanju, v
letu 2009 e-trgovanju ter v letu 2010 varnosti. SURS bo temu razvoju aktivno
sledil.
|
Spremljanje razvoja sektorja za IKT
|
V
sklopu strategije i2010 je tudi spremljanje razvoja t. i. sektorja za IKT, ki
zajema v okviru Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) tako proizvodnjo
IKT- naprav kot tudi storitev, povezanih z IKT-jem. Na področju spremljanja
IKT- sektorja bo predvsem zanimivo spremljanje investicij v IKT-ju ter razvoj
e-storitev.
|
SEZNAM
KRATIC
ADS
|
Anketa o delovni sili
|
AJPES
|
Agencija Republike Slovenije
za javnopravne evidence in storitve
|
APEK
|
Agencija za pošto in
elektronske komunikacije
|
APG
|
Anketa o porabi v
gospodinjstvih
|
ARSO
|
Agencija Republike Slovenije
za okolje
|
CHP
|
Combined Heat and Power
(Soproizvodnja električne energije in toplote)
|
CIRCA
|
Communication &
Information Resource Centre Administrator (orodje za komuniciranje)
|
CMM
|
Aplikativna programska oprema
|
CPA
|
Statistical Classification of
Products by Activity in the European Economic Community (Klasifikacija
proizvodov po dejavnosti)
|
CPC
|
Central Product Classification
(Osrednja klasifikacija proizvodov)
|
CURS
|
Carinska uprava Republike
Slovenije
|
DURS
|
Davčna uprava Republike
Slovenije
|
E4SM
|
Evropski sistem socialnih
statističnih anketnih modulov
|
EAN
|
Kodirna klasifikacija
|
ECB
|
European Central Bank
(Evropska centralna banka)
|
EGS
|
Evropska gospodarska skupnost
|
EHIS
|
European Health Interview
Survey (Evropska raziskava o zdravju)
|
EODS
|
European Occupational Diseases
Statistics (Statistika poklicnih bolezni)
|
ES
|
Evropska Skupnost
|
ESAW
|
European Statistics on
Accidents at Work (Statistika poškodb pri delu)
|
ESCB
|
European System of Central
Banks (Evropski sistem centralnih bank)
|
ESEA
|
European Strategy for
Environmental Accounts (Evropska strategija za okoljske račune)
|
ESeC
|
Evropska socialno-ekonomska
klasifikacija
|
ESR
|
Evropski sistem računov
|
ESS
|
Evropski statistični sistem
|
ESSPROS
|
European System of Social
Protection Statistics (Evropski sistem integrirane statistike socialne
zaščite)
|
EU
|
European Union (Evropska
unija)
|
EURATOM
|
European Atomic Energy
Community (Evropska skupnost za jedrsko energijo)
|
EU-SILC
|
The European Union Statistics
on Income and Living Conditions (Statistika dohodkov in življenjske ravni)
|
e-VEM
|
Elektronska podpora Vem (vse
na enem mestu)
|
FATS
|
Statistics on Foreign
Affiliates (Statistika tujih povezanih podjetij)
|
HICŽP
|
Harmoniziran indeks cen
življenjskih potrebščin
|
IBM
|
International Business
Machines Corporation
|
ICIPP
|
Indeks cen industrijskih
proizvodov pri proizvajalcih
|
ICVS
|
International Crime Victim
Surveys (Mendarodna raziskava o žrtvah kriminalitete)
|
ICŽP
|
Indeks cen življenjskih
potrebščin
|
IEA
|
International Energy Agency
(Mednarodna agencija za energijo)
|
IKT
|
Informacijsko-komunikacijska
tehnologija
|
ILO
|
International Labour
Organization (Mednarodna organizacija za delo)
|
INES
|
Indicators of Education
Systems (Kazalniki izobraževalnega sistema)
|
INSPIRE
|
Infrastructure for Spatial
Information in the European Community (Infrastruktura za prostorske
informacije v Evropski uniji)
|
IS
|
Informacijske storitve
|
ISCO
|
International Standrad
Classification of Occupations (Mednarodna klasifikacija poklicev)
|
ISIS
|
Integriran informacijski
sistem
|
IT
|
Informacijska tehnologija
|
ITIL
|
Information Technology
Infrastructure Library (Upravljanje storitev informacijske tehnologije)
|
IVZ
|
Inštitut RS za varovanje
zdravja
|
KLASIUS
|
Klasifikacijski sistem
izobraževanja in usposabljanja
|
LAN
|
Strežniško okolje
|
MDDSZ
|
Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve
|
MEETS
|
Modernisation of European
Enterprise and Trade Statistics (Modernizacija evropskih podjetij in
trgovinskih statistik)
|
MFA
|
Računi snovnih tokov
|
MG
|
Ministrstvo za gospodarstvo
|
MNZ
|
Ministrstvo za notranje zadeve
|
MOP
|
Ministrstvo za okolje in
prostor
|
MZ
|
Ministrstvo za zdravje
|
|
General Industrial
Classification of Economic Activities in the European Community
|
NACE
|
(Splošna klasifikacija
gospodarskih dejavnosti)
|
NAMEA
|
National Accounts Matrix
including Environmental Accounts (Model matrike nacionalnih računov z
vključitvijo okoljskih računov)
|
NUTS
|
Nomenclature of Territorial
Units for Statistics (Skupne klasifikacije teritorialnih enot za statistiko)
|
OECD
|
Organisation for Economic
Cooperation and Development (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in
razvoj)
|
OMC
|
Open Method of Co-ordination
(Metoda odprte koordinacije)
|
P2P
|
peer-to-peer (drug-z-drugim)
|
PBSS
|
Podatkovna baza socialnih
statistik
|
PKM
|
Paritete kupne moči
|
PRS
|
Poslovni register Slovenije
|
RS
|
Republika Slovenija
|
SCM
|
Standard Cost Model
(Standardni stroškovni model)
|
SDMX
|
Statistical Data and Metadata
Exchange (Izmenjava statističnih podatkov in metapodatkov
|
SDS
|
Sustainable development
Strategy (Strategije trajnostnega razvoja)
|
SHA
|
System of Health Accounts
(Sistem zdravstvenih računov)
|
SKD
|
Standardna klasifikacija
dejavnosti
|
SKP
|
Standardna klasifikacija
poklicev
|
SLIM
|
Projekt
|
SOA
|
Service Oriented Architecture
(Storitveno usmerjena arhitektura)
|
SPR
|
Statistični poslovni register
|
SRDAP
|
Statistični register delovno
aktivnega prebivalstva
|
SURS
|
Statistični urad Republike
Slovenije
|
UMAR
|
Urad za makroekonomske analize
in razvoj
|
UN
|
United Nations (Združeni
narodi)
|
UNECE
|
United Nations Economic
Commission for Europe (Ekonomska komisija za Evropo pri Združenih narodih)
|
UOE
|
Vprašalnik Unesco, OECD,
Eurostat
|
VoIP
|
Voice Over Internet Protocol
(Pretvorba glasu v digitalni zapis prek interneta)
|
XML
|
Internetna tehnologija
(Standardiziran jezik za opisovanje, organiziranje in izmenjavanje podatkov)
|
Ta program se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 96000-2/2007/7
Ljubljana, dne 12. decembra 2007
EVA 2007-1522-0001
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
_______________________
1 Zakon o državni statistiki,
Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01 – 28. člen: »Upravni in drugi državni organi,
izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil ter pooblaščeni izvajalci,
ki na svojem delovnem področju zbirajo statistične podatke, in ki niso zajeti v
programu statističnih raziskovanj, določajo metodološke osnove za svoja
statistična raziskovanja po predhodnem mnenju Urada.« Subjekti iz prejšnjega
odstavka morajo pred določitvijo novih ali ob dopolnjevanju obstoječih uradnih
oziroma administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov,
itd.), ki jih vodijo na svojih delovnih področjih, o tem obvestiti Urad in
zahtevati, da poda svoje mnenje, če zakon ne določa drugače.«
2 Ministrstvo za javno upravo
je julija 2007 izdalo Navodila za merjenje administrativnih stroškov
3 Zakon o državni statistiki,
Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01.
4 Primer: opustitev zbiranja
urnikov obratovalnega časa prodajaln, ki je vključeval tudi velikost in tip
prodajalne. Ker tega vira ni več, popisa prodajaln v RS ni mogoče izvesti brez
dodatnih vprašalnikov.
5 Zakon o državni statistiki,
Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01 – 28. člen: »Upravni in drugi državni organi,
izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil ter pooblaščeni izvajalci,
ki na svojem delovnem področju zbirajo statistične podatke, in ki niso zajeti v
programu statističnih raziskovanj, določajo metodološke osnove za svoja
statistična raziskovanja po predhodnem mnenju Urada. Subjekti iz prejšnjega
odstavka morajo pred določitvijo novih ali ob dopolnjevanju obstoječih uradnih
oziroma administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov,
itd.), ki jih vodijo na svojih delovnih področjih, o tem obvestiti Urad in
zahtevati, da poda svoje mnenje, če zakon ne določa drugače.«
6 Navodilo o postopku
preverjanja in odobritve metodologij statističnih raziskovanj, ter o postopku
ukinitve statističnih raziskovanj, http://www.stat.si/stat_notranji.asp.
7 Program ukrepov za odpravo
administrativnih ovir, Sklep 98. redne seje Vlade RS dne 23.11.2006, točka 1.7
8 OAO – odprava
administrativnih ovir
9 Predsedovanje Delovni skupini
Sveta EU za statistiko bo potekalo v okviru predsedovanja Republike Slovenije
EU-ju od 1. 1. 2008 do
30. 6. 2008.
10 Reference: (i) Kodeks
ravnanja evropske statistike: www.stat.si/kodeks, (ii) Eurostatova spletna
stran za kakovost: http://europa.eu.int/comm/eurostat/quality, (iii) ESS
Quality Declaration http://epp.eurostat.cec.eu.int/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_QUALITY/TAB47141301/DECLARATIONS.PDF
(iv) ESS Quality Definition http://epp.eurostat.cec.eu.int/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_QUALITY/TAB47141301/DEFINITION_2.PDF
(v) ESS Quality Glossary http://epp.eurostat.cec.eu.int/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_QUALITY/TAB47141301/GLOSSARY_1.PDF.
11 Inšpektorat Republike
Slovenije za delo, Enota Mesto Ljubljana, je že 18. 3. 1998 izdal odločbo
0402-3/98, odredil sanacijo stavbe, ki pa ni bila nikoli izvedena.
12 V poročilu strokovnih
preglednikov evropskega statističnega sistema maja 2007 so opozorili na
neustrezne poslovne prostore: Assessment: Largely metComments: Currently SORS
is spread over two locations. We understand that in one of these it is
difficult to ensure the physical protection of SORS’ data, because of the
nature of the premises. A new building is under development and it is important
to stick to the established timetable (beginning of 2008) for its completion
and move to one location.
13 Primarni podatki so podatki,
ki jih SURS pridobi neposredno od poročevalskih enot. Sekundarni podatki so
podatki, ki jih SURS pridobi od nosilcev uradnih in drugih administrtivnih baz
podatkov.
14 CMM – aplikativna programska
oprema
15 core business – pretežna
dejavnost ali osnovna dejavnost
16 outsourcing – zunanje
izvajanje
17 18. člen Zakona o državni
statistiki, Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01.
18 Svet Evropske unije, Predlog
odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnem programu Skupnosti
2008–2012, COM(2006) 687 konč., Bruselj, 20. novembra 2006.
19 Za pripravo usklajenih
stališč na področju revizije ISCO-88 se je leta 2005 prvič sestala projektna
skupina, ki se uradno imenuje Koordinacijska skupina za aktivnosti posodobitve
ISCO-88 in SKP (v nadaljevanju skupina). Skupina je medresorska, sestoji se iz
predstavnic SURS-a, predstavnic Zavoda RS za zaposlovanje, predstavnice Centra
za poklicno izobraževanje, predstavnice Združenja delodajalcev Slovenije,
predstavnika Konfederacije novih sindikatov Slovenije in predstavnice Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Aktivnosti skupine se
usklajujejo na SURS-u.
20 Razvita v okviru programa
‘EU 6th Framework Research Programme’.
21 INES: Indicators of
Education Systems.
22 EHIS – European Health
Interview Survey.
23 ESAW – European Statistics
Accidents at Work (statistika poškodb pri delu). 11 EODS – European
Occupational Diseases Statistics (statistika poklicnih bolezni).
24 ''EU Action Plan 2006–2010''
je usklajen v Evropski komisiji, ni pa ga še sprejel Svet EU in parlamenta.
25 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31998R1165:EN:HTML.
26 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2005:191:0001:01:EN:HTML.
27 http://ec.europa.eu/transport/transport_policy_review/index_en.htm.
28 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/com/2006/com2006_0687en01.pdf.
29 http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/Microsoft_Word_-_RNUST_2007-2011-popravki_10.7.2006za_na_splet-1.pdf.
30 Sklep št. 1600/2002/ES (UL L
242/1, 19. 9. 2002).
31 Growth and jobs - working
together for Europe's future.
32 http://europa.eu.int/information_society/eeurope/i2010/i2010/index_en.htm.
33 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32004R0808:SL:NOT.