Uredba o državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje-Mokronog z železniško progo Sevnica-Trebnje

Na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga za državni lokacijski načrt)

(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje-Mokronog z železniško progo Sevnica-Trebnje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2) Državni lokacijski načrt je izdelal URBIS, d.o.o., Maribor, pod številko projekta 051-DLN/2004, februar 2007.

2. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor, ter na občini Trebnje.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve, spremljajoči objekti itd., parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja trase ceste).

(2) Območje trase obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k. o. Medvedje selo:

365/9, 365/10, 365/13, 548/1, 548/2, 550/1, 550/2, 552/2, 553/2, 555/3, 559/1, 559/2, 559/3, 559/4, 560/1, 566/6, 566/7, 566/8, 568, 569/4, 569/5, 569/6, 570/2, 571, 573/2, 574/1, 575/1, 575/2 580, 581/1, 585/1, 585/3, 587, 1111/1, 1111/2, 1133, 1144/1, 1144/3, 1145, 1173/1, 1173/17, 1173/20, 1173/56, 1173/72, 1173/73, 1173/74, 1173/75, 1173/76, 1173/77, 1173/78, 1173/79, 1173/80, 1173/81, 1173/82, 1173/83, 1173/84, 1174/2, 1174/3.

(3) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcij komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja trase ceste, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k. o. Medvedje selo:

a)     nizka napetost oziroma javna razsvetljava:

1173/72, 1173/84, 1173/70, 1173/67, 603/33, 603/32, 602/1, 602/3;

b)     telekomunikacijski vodi:

1174/3, 559/1;

c)     meteorna kanalizacija, lovilec olj, zadrževalni bazen:

394/4, 394/7, 537/2, 537/3, 1173/55.

(4) Območje rekultivacije regionalne ceste in ukinitve nivojskega križanja obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k. o. Medvedje selo:

1173/1, 1173/77, 1173/78, 1173/79, 1173/80, 1173/81, 1173/82, 1174/2.

(5) Po zaključeni gradnji in rekultivaciji opuščene trase ter ukinitvi nivojskega prehoda se izdela nova parcelacija.

4. člen

(funkcije ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

a)     a) območje regionalne ceste z naslednjimi spremljajočimi objekti in ureditvami: deviacije cest in poti, nadvoz, objekti za odvodnjavanje in čiščenje, priključki in križišča, avtobusna postaja,

b)     b) območje ureditve obcestnega prostora,

c)     c) območje rekultivacije opuščene trase regionalne ceste in

č)    območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav.

(2) Po zaključeni gradnji se na vseh zemljiščih izven območja izključne rabe prometnih ureditev vzpostavi prvotna raba oziroma nova raba skladno z ureditvami, določenimi v tej uredbi.

III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

5. člen

(tehnični elementi)

(1) Cesta je načrtovana kot dvopasovna cesta.

(2) Horizontalni potek: Rekonstrukcija ceste se začne pred desnim odcepom lokalne ceste za Primštal, v km 1+188, kjer se nova trasa v blagi levi krivini oddalji od obstoječe in se skozi gozdnato območje nadaljuje zahodno od trase železniške proge Sevnica-Trebnje, ki na obravnavanem odseku poteka v globokem useku, ki se začne pri obstoječem nivojskem prehodu. Deviacija regionalne ceste se v sredini odseka približa osi železniške proge, se usmeri proti severovzhodu in z nadvozom prečka železniško progo Sevnica-Trebnje. V nadaljevanju se trasa priključi na obstoječi, že rekonstruirani del ceste v km 1+975.

(3) Vertikalni potek: Projektirana niveleta se na začetku višinsko naveže na obstoječi asfalt in vzdolžni nagib, ki znaša 6,45 odstotka. Naprej se niveleta stalno vzpenja (5,27 odstotka), najvišja kota je 304,71 m. Nato se trasa z vertikalno krivino Rv = 1500 m prevesi v drugo smer in ima nagib -4 odstotkov. Na tem odseku trasa prečka železniško progo, projektirana niveleta pa omogoča svetli profil pod nadvozom v skladu s Tehničnimi specifikacijami za ceste za premostitvene objekte v območju železniških prog (TSC 07.114). Pred vključitvijo v rekonstruirano vozišče ima niveleta največji nagib, ki znaša 6,86 odstotka.

(4) Vertikalni in horizontalni elementi avtoceste so določeni na podlagi računske hitrosti 60 km/h.

(5) Projektirani normalni prečni profil znaša 8,60 m, in sicer dva vozna pasova širine 3 m, dva robna pasova širine 0,30 m, dve bankini širine 1 m ter koritnica z bankino ali bermo širine 1 m. Na objektu znaša normalni prečni profil 9,32 m.

6. člen

(križišča, deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)

(1) Zaradi gradnje je potrebna izvedba štirih križišč s pripadajočimi deviacijami oziroma navezavami na obstoječo cesto ali pot:

-        v km 1+268: cesta proti Primštalu, štirikrako križišče z levozavijalnim pasom,

-        v km 1+508: obstoječa gozdna pot,

-        v km 1+788: obstoječa gozdna pot,

-        v km 1+918: na sedanjo regionalno cesto.

(2) Zaradi gradnje regionalne ceste se izvede deviacija gozdne poti ob železniški progi Sevnica-Trebnje v dolžini 60 m, in sicer kot povezava med obstoječima potema zaradi ukinitve nivojskega prehoda in rekultivacija opuščenega dela regionalne ceste.

7. člen

(objekti)

(1) Za premostitev železniške proge se izvede nadvoz dolžine 31,30 m in širine 9,32 m. Minimalna svetla višina nadvoza mora omogočiti poznejšo elektrifikacijo železniške proge.

(2) Na območju avtobusne postaje ob obrtni coni se izvede AB-podporni zid dolžine 39 m in povprečne višine 5,20 m.

8. člen

(vkopi in nasipi)

Trasa ceste poteka delno v nasipu, delno je vkopana. Nasipi so oblikovani v nagibu 1: 1,5. Vkopne brežine se izvedejo v nagibu 1: 1 in 1: 1,5 ter se humusirajo in zatravijo.

9. člen

(spremljajoči objekti)

V km 1+248 (za križiščem ceste proti Primštalu) se izvede nadomestna avtobusna postaja.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE

10. člen

(prometne površine in obcestni prostor)

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocesto mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru.

(2) Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:

-        relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Brežine se zatravijo,

-        pri oblikovanju reliefa in izvedbi nasipov se uporablja nenosilen material, odstranjen med gradnjo,

-        med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno,

-        odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je treba sanirati in zasaditi z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziroma zastopanost vseh slojev gozda.

(3) Del opuščene trase regionalne ceste se sanira in pogozdi.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

11. člen

(skupne določbe)

(1) Pred izvedbo kakršnih koli posegov na ureditvenem območju je treba določiti natančno lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.

(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če niso v nasprotju s to uredbo.

(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso ceste, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso ceste mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca avtoceste.

12. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1) Zaradi gradnje regionalne ceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi telekomunikacijske naprave in objekte ter optični kabel.

(2) Na lesenih drogovih sta nameščena telekomunikacijski optični kabel (24 vlaken) in medkrajevni progovni železniški kabel TF 33 CP (3 x 4 x 1,2). Kabla je treba na lokaciji novega nadvoza zaščititi. Način zaščite se določi na mestu samem po navodilih upravljavcev.

(3) Podzemni železniški signalni kabel (SPZ 10 x 0,9) poteka neposredno ob progi in ga je treba na lokaciji izvedbe novega nadvoza zakoličiti, odkriti in zaščititi s PVC-cevjo ob prisotnosti in po navodilih predstavnikov železnice.

(4) Na območju križišča za lokalno cesto proti Primštalu se zagotovi nova kabelska kanalizacija s pomožnimi jaški za zaščito telekomunikacijskega omrežja proti obrtni coni in medkrajevnega kabla Trebnje-Mirna.

(5) Na celotnem odseku in čez nadvoz se na desni strani zagotovi polaganje zaščitnih cevi za potrebe optičnega kabla.

13. člen

(javna razsvetljava)

(1) Javna razsvetljava je predvidena na križišču z lokalno cesto za Primštal in na območju avtobusnih postaj.

(2) Javna razsvetljava se napaja iz obstoječe transformatorske postaje v obrtni coni.

14. člen

(odvodnjavanje cestnega telesa)

(1) Odvodnjavanje meteornih vod s cestišča se izvede:

-        na odseku od km 1+188 do nadvoza se meteorne vode prečno odvajajo v asfaltne koritnice in prek vtočnih jaškov izpuščajo v meteorni kanal. Iz meteornega kanala se vode izlivajo v obcestne jarke in čez prepuste izpuščajo na nižji teren. Na visokih nasipih, kjer je vzdolžni nagib višji od 5 odstotkov zaradi zaščite bankine, je predvidena izvedba asfaltne koritnice. Izpusti se uredijo s kanaletami vzdolž nasipne brežine. Zaradi velikega vzdolžnega naklona se dno obcestnega jarka v dolžini 103 m uredi z betonskimi segmenti,

-        na odseku od navoza do km 1+975 se meteorne vode z vozišča čez vtočne in revizijske jaške odvajajo v neprepustni meteorni kanal, ki se naveže na obstoječo cestno kanalizacijo ob desni strani vozišča.

(2) Zaradi varovanja izvira Zijavnica in okolja je treba v km 2+200 izvesti zadrževalnik meteornih voda s standardiziranim lovilcem olj (SIST EN 858-2). Objekti se izvedejo na obstoječi meteorni kanalizaciji pred obstoječim izpustom, ki se izliva v jarek. Kot dodaten ukrep se na obstoječem izpustu predvidi zasun, ki se zapira ob morebitnem izlitju nevarnih tekočin.

(3) Za odvodnjavanje posteljice in zalednih podzemnih voda na delu vkopov se obojestransko izvedejo drenaže iz gibljivih cevi ø 10 cm.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN

15. člen

(varovanje tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.

(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.

(3) Pri odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji humusni sloj deponira ločeno in se uporabi za sanacijo nasipa oziroma ukopa. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Deponije se izvedejo tako, da se ohrani rodovitnost zemlje in njena količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.

16. člen

(ureditve na območjih gozdnih zemljišč)

(1) Investitor mora omogočiti dostop na gozdna zemljišča med gradnjo in po njej.

(2) Med gradnjo je treba kolikor je najbolj mogoče ohranjati vso drevesno vegetacijo in naravno obliko gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

17. člen

(vodnogospodarske ureditve)

Na površinskih vodotokih se izvedejo naslednje ureditve:

-        cestni odsek prečka izvirni krak Gomilščice;

-        predvidena je izvedba dveh prepustov: na izvirnem kraku Zijavnice cevni prepust premera 140 cm pod visokim nasipom v km 1+893 in cevni prepust premera 140 cm v km 1+315.

18. člen

(zaščitni ukrepi za varstvo voda)

(1) Zaradi gradnje regionalne ceste se vodni režim, posebno režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati.

(2) Na odseku regionalne ceste, ki poteka prek vodovarstvenih pasov vodnega vira Zijavnica, se odvodnjavanje cestnega telesa uredi v skladu z občinskim odlokom, ki ureja varstvo pitne vode, in ukrepi, ki jih predvideva analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

(3) Dosledno je treba upoštevati vse omilitvene in interventne ukrepe med gradnjo in tudi med obratovanjem ceste, ki so predvideni v izdelani analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa in se nanašajo na izvajanje gradbenih del, vzdrževanje in oskrbo gradbene mehanizacije, zbiranje, ločevanje in skladiščenje nevarnih snovi ter nenevarnih odpadkov ter na kontrolo in vzdrževanje lovilnika olj in cestišča. Za čas gradnje je treba izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora upoštevati navedene usmeritve.

(4) Investitor oziroma izvajalec mora za čas gradnje izdelati scenarij zagotovitve rezervnega vodnega vira za primer onesnaženja, da se zagotovi nemotena oskrba s pitno vodo za prebivalce, ki uporabljajo vodni vir Zijavnica.

19. člen

(območja ohranjanja narave)

Na ureditvenem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

20. člen

(varovanje flore, favne in biotopov ter gozdnih zemljišč)

(1) Med gradnjo je treba kolikor je najbolj mogoče ohranjati vso drevesno vegetacijo in naravno oblika gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

(2) Za nasipe se v čim večji meri uporabi material iz izkopov. Brežine in druge zaradi gradbišča odprte površine se zatravijo.

(3) Preprečiti je treba odlaganje gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v strugo izvirnega kraka Gomilščice.

(4) Posegi v vode morajo biti prostorsko in časovno omejeni in z minimalnim vnosom snovi v vodo (materiali, ki vsebujejo nevarne spojine niso dovoljeni) ob tem, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Pred začetkom gradnje je treba o začetku gradnje obvestiti ribiško družino, ki na prizadetem območju upravlja vodni živelj.

21. člen

(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju niso evidentirane enote kulturne dediščine in ni zavarovanih arheoloških območij.

(2) Zagotoviti je treba načelno rezervatno varstvo arheološke dediščine. Investitor mora na območju trase zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aerofotografij) na celotni trasi in stalen arheološki nadzor med gradnjo. V primeru najdb je treba zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč.

(3) Območja morajo biti pregledana in zemljišča pred začetkom gradnje sproščena. Investitor mora na celotnem območju lokacijskega načrta predvidenega posega zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

22. člen

(varstvo pred hrupom)

Investitor mora med gradnjo zagotoviti naslednje ukrepe:

-        delovni stroji in naprave morajo biti izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev v skladu s pravilnikom, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

-        prevozne poti na gradbišče morajo potekati čim bolj je mogoče zunaj stanovanjskih naselij; hrupna gradbena dela v bližini stanovanjskih objektov lahko potekajo le podnevi med 7. in 19. uro.

23. člen

(varstvo zraka)

Sipke materiale in nezaščitene površine je treba vlažiti, preprečevati je treba raznašanje materialov z gradbišča in prekrivati sipke tovore pri prevozu po javnih prometnih površinah.

24. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta ne sme poslabšati.

(2) Med gradnjo je treba zagotoviti nemotene dostope za interventna vozila in za varen odmik od ljudi in premoženja.

25. člen

(odvzemi in deponije viškov materiala)

(1) Za gradnjo ceste in spremljajočih ureditev je treba zagotoviti približno 7000 m³ materiala za izvedbo nasipov.

(2) V masni bilanci odseka regionalne ceste se zaradi vkopa trase, izkopov obcestnih jarkov, nadomeščanja slabo nosilnih zemljin pojavljajo manjši viški izkopanega materiala. Viški se odlagajo na deponijo gradbenega materiala v občini Trebnje.

26. člen

(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)

(1) Ob prometnih površinah so načrtovane odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi zunaj območja prometnih površin oziroma zunaj območja kontroliranega odvodnjavanja.

(2) Ob morebitnih nezgodah med gradnjo, prometnih nesrečah v času obratovanja ali ob razlitju večjih količin goriv, olj ali drugih škodljivih tekočin in materialov je treba takoj ukrepati in preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico ter takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

VII. ETAPNOST IZVEDBE

27. člen

(etape)

Ureditve, ki jih določa državni lokacijski načrt, se izvedejo v eni etapi.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

28. člen

(organizacija gradbišča)

Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:

-        zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

-        ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prevozu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija morebitnih poškodb,

-        ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po končani gradnji pa sanacija morebitnih poškodb,

-        ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev.

29. člen

(dodatne obveznosti)

Poleg obveznosti iz prejšnjih členov te uredbe morajo investitorji in izvajalci:

-        uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

-        zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov prek obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, ob morebitnem onesnaženju vodnega vira Zijavnica pa zagotoviti ustrezen način za nadomestno oskrbo s pitno vodo,

-        obnoviti in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi na njih zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih zaradi gradnje ceste in z njo povezanih ureditev, nastale poškodbe,

-        v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste,

-        po končani gradnji ceste začasno pridobljena zemljišča in spremljajoče ureditve povrniti v prvotno rabo oziroma stanje,

-        zgraditi dostope do zemljišč in objektov, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, a so utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank,

-        reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,

-        vzdrževati celoten obcestni prostor.

30. člen

(razmejitve in primopredaja)

(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje.

(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni cesta, le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(3) Opuščeni del trase regionalne ceste na vzhodni strani železniške proge se prekategorizira v lokalno pot in da v upravljanje občini Trebnje.

31. člen

(razmejitev financiranja prostorske ureditve)

Investitor ceste in vseh drugih ureditev, povezanih z gradnjo in urejanjem ter določenih s to uredbo, je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem zastopa Direkcija Republike Slovenije za ceste.

IX. TOLERANCE

32. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbo prvega in drugega odstavka tega člena.

X. NADZOR

33. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor - Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

34. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Trebnje za obdobje 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 59/04, 82/04 in 65/06 - popr.) in

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Trebnje (SDL štev. 4/91, Uradni list RS, št. 15/99, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04 in 21/05).

35. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-7/2007/8

Ljubljana, dne 22. marca 2007

EVA 2007-2511-0077

Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik