Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka obsega:
-
Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij
onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05 z dne 11. 3. 2005),
-
Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o
nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS,
št. 92/07 z dne 10. 10. 2007).
UREDBA
o nacionalnih zgornjih mejah emisij
onesnaževal zunanjega zraka
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
(1) Ta uredba določa v skladu z
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81/ES z dne 23. oktobra 2001
o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L št.
309, z dne 27. 11. 2001, stran 22) zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta
2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi Direktiv 73/239/EGS,
74/557/EGS in 2002/83/ES na področju okolja zaradi pristopa Bolgarije in
Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 368) (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2001/81/ES) in Pogodbo med državami članicami Evropske unije in
Republiko Slovenijo o pristopu k Evropski uniji (Uradni list RS – Mednarodne
pogodbe, št. 3/04, z dne 10. 2. 2004, stran 163) nacionalne zgornje meje
emisij onesnaževal zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: onesnaževala) za
leti 2010 in 2020, sprejemanje ukrepov za doseganje in način poročanja o doseganju
teh mej s ciljem omejevanja emisije onesnaževal zunanjega zraka (v nadaljnjem
besedilu: onesnaževala), ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo, ter
predhodnikov ozona.
(2) Dolgoročni okoljski cilji ukrepov
za doseganje mej emisij onesnaževal so izboljšanje varstva okolja in zdravja
ljudi pred škodljivimi učinki zakisljevanja, evtrofikacije tal in prizemnega
ozona, preprečevanje preseganja kritične ravni ter kritične obremenitve in
učinkovita zaščita vseh skupin prebivalstva pred znanimi tveganji zdravja
zaradi onesnaženosti zraka.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za emisije
iz vseh virov onesnaževal, ki nastajajo zaradi človekovih dejavnosti na ozemlju
Republike Slovenije.
(2) V emisije onesnaževal po tej
uredbi ne štejejo emisije, ki nastajajo v mednarodnem pomorskem prometu, in
emisije zrakoplovov, ki nastajajo izven ciklusa vzletanja in pristajanja
zrakoplovov.
3. člen
(pojmi)
V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
1.
AOT 40 je vsota razlik med urnimi koncentracijami prizemnega ozona, ki
so večje od 80 µg/m3, in koncentracijo 80 µg/m3 v času
dnevnih ur od maja do julija vsako leto, pri čemer je koncentracija 80 µg/m3
enaka 40 ppb;
2.
AOT 60 je vsota razlik med urnimi koncentracijami prizemnega ozona, ki
so večje od 120 µg/m3, in koncentracijo 120 µg/m3 v
obdobju celega leta, pri čemer je koncentracija 120 µg/m3 enaka 60
ppb;
3.
kritična obremenitev je količinska ocena izpostavljenosti enemu ali več
onesnaževalom, pod katero se v skladu z zdajšnjimi dognanji ne pojavljajo pomembni
škodljivi učinki na določene občutljive elemente okolja;
4.
kritična raven je koncentracija onesnaževal v zraku, nad katero se v
skladu z zdajšnjimi dognanji lahko pojavljajo neposredni škodljivi učinki pri
izpostavljenih ljudeh, rastlinah, ekosistemih ali materialih;
5.
emisija je izpust snovi iz točkovnega ali razpršenega vira v zrak;
6.
mrežna celica je poligon v obliki kvadrata 150 km x 150 km, ki pomeni ločljivost pri kartiranju kritičnih obremenitev na evropski ravni ter pri
spremljanju emisij in usedlin snovi iz zraka v okviru Programa sodelovanja za
spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP);
7.
ciklus vzletanja in pristajanja zrakoplovov je ciklus, ki ga
predstavljajo naslednja časovna obdobja pri letu zrakoplova: prilet 4,0 minute,
vožnja po tleh in prosti tek na tleh 26,0 minute, vzlet 0,7 minute ter vzpon
2,2 minute;
8.
nacionalna zgornja meja emisij onesnaževal je največja količina snovi,
izražena v kilotonah, ki jo država članica EU lahko emitira v koledarskem letu;
9.
dušikovi oksid (v nadaljnjem besedilu: NOx) so dušikov
monoksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid;
10. prizemni
ozon je ozon v najnižji plasti troposfere;
11. hlapne
organske snovi (v nadaljnjem besedilu: VOC) so vse organske spojine, razen
metana, nastale zaradi človekovih dejavnostih, ki pri reagiranju z dušikovimi
oksidi in ob prisotnosti sončne svetlobe lahko proizvedejo fotokemične
oksidante.
II. ZGORNJE MEJE EMISIJ ONESNAŽEVAL
4. člen
(nacionalne zgornje meje emisij
onesnaževal)
Celotne letne emisije žveplovega dioksida
(SO2), dušikovih oksidov (NOx), hlapnih organskih snovi
(VOC) in amoniaka (NH3) iz virov onesnaževal se morajo najpozneje do
konca leta 2010 zmanjšati do količin, ki ne presegajo nacionalnih zgornjih mej
emisij onesnaževal iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, po letu 2010 pa
nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal ne smejo presegati.
5. člen
(namen določitve nacionalnih zgornjih mej
emisij onesnaževal)
(1) Skupne zgornje meje emisij
onesnaževal držav članic Evropske unije so določene v Prilogi 2, ki je sestavni
del te uredbe.
(2) Z določitvijo nacionalnih zgornjih
mej emisij onesnaževal so zastavljeni naslednji prehodni okoljski cilji:
1.
zakisljevanje: območja, kjer so kritične obremenitve presežene, se
morajo zmanjšati vsaj za 50% glede na stanje v letu 1990 in to v vsaki mrežni celici posebej;
2.
izpostavljenost prizemnemu ozonu, povezana z zdravjem ljudi: obremenitev
s prizemnim ozonom, večja od kritične ravni za zdravje ljudi, pri kateri je
vrednost AOT 60 enaka 0 ppm.h, se mora v vseh mrežnih celicah zmanjšati za
dve tretjini glede na stanje v letu 1990. Poleg tega obremenitev s prizemnim
ozonom v nobeni mrežni celici ne sme presegati absolutne meje 2,9 ppm.h;
3.
izpostavljenost prizemnemu ozonu, povezana z vegetacijo: obremenitev s
prizemnim ozonom, večja od kritične ravni za poljščine in polnaravno
vegetacijo, pri kateri je vrednost AOT 40 enaka 3 ppm.h, se mora v vseh mrežnih
celicah zmanjšati za eno tretjino glede na stanje v letu 1990. Poleg tega
obremenitev s prizemnim ozonom v nobeni mrežni celici ne sme presegati
absolutne meje 10 ppm.h, izražene kot preseganje kritične ravni 3 ppm.h.
6. člen
(operativni program varstva okolja)
(1) V operativnem programu varstva
okolja (v nadaljnjem besedilu: operativni program), sprejetem zaradi
izpolnjevanja zahtev te uredbe, morajo biti vključene informacije o sprejetih
in predvidenih politikah in ukrepih ter številčno opredeljene ocene učinka teh
politik in ukrepov na celotne emisije onesnaževal v letu 2010.
(2) V operativnem programu varstva
okolja morajo biti navedene pričakovane znatne spremembe v zemljepisni
porazdelitvi emisij onesnaževal iz 4. člena te uredbe.
(3) Operativni program je treba
dopolniti in revidirati, če je to potrebno, najkasneje do 1. oktobra 2006.
7. člen
(evidence in projekcije emisij
onesnaževal)
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje,
mora pripraviti in letno dopolniti nacionalne evidence emisij in za leto 2010
projekcije emisij onesnaževal iz 4. člena te uredbe.
(2) Za izdelavo evidenc in projekcij
emisij iz prejšnjega odstavka je treba uporabiti metodologijo iz Priloge 3, ki
je sestavni del te uredbe.
(3) Evidence in projekcije emisij iz
prvega odstavka tega člena morajo biti dostopni javnosti.
(4) Ministrstvo, pristojno za okolje,
mora nacionalne evidence in projekcije emisij onesnaževal iz 4. člena te uredbe
posredovati Komisiji EU.
8. člen
(poročanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za varstvo
okolja, mora o evidencah emisij onesnaževal iz 4. člena te uredbe in
projekcijah teh emisij za leto 2010 poročati vsako leto najpozneje do
31. decembra Komisiji EU in Evropski agenciji za okolje. V poročilu je
treba posredovati podatke o končnih evidencah emisij za predpreteklo leto in
okvirnih evidencah emisij za preteklo leto. Projekcije emisij za leto 2010
morajo vsebovati informacije, ki omogočajo količinsko razumevanje ključnih
družbenogospodarskih predpostavk, uporabljenih pri pripravi evidenc.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje,
mora obvestiti Komisijo EU o operativnem programu, izdelanim v skladu s 6.
členom te uredbe, do 31. decembra 2006 pa o dopolnjenem operativnem
programu, izdelanim v skladu s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe.
Priloga 1: Nacionalne zgornje meje emisij za SO2,
NOx, VOC in NH3, izražene v 1.000 ton
Priloga 2: Zgornje meje emisij za SO2, NOx
in VOC, izražene v 1.000 ton
Priloga 3: Metodologije za evidence in projekcije
emisij
Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij
onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05) vsebuje naslednjo končno določbo:
»III. KONČNA DOLOČBA
9. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o
nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS,
št. 92/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.