Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o posredovanju in
ponovni uporabi informacij javnega značaja obsega:
-
Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja
(Uradni list RS, št. 76/05 z dne 12. 8. 2005),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posredovanju in ponovni
uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 119/07 z dne 24. 12.
2007).
UREDBA
o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega
značaja
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet uredbe)
(1) Ta uredba določa način posredovanja informacij
javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunljivost stroškov takšnega
posredovanja, ponovno uporabo informacij javnega značaja, ceno in druge pogoje
takšne uporabe ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega
značaja.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije
prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti: Direktiva 2003/4/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do
okoljskih informacij in razveljavitvi direktive 90/313/EGS in direktiva
2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o
ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
II. KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
2. člen
(vsebina kataloga informacij javnega značaja)
(1) Organ je dolžan v sklopu centralnega kataloga
informacij javnega značaja ali posebej redno vzdrževati katalog informacij
javnega značaja, ki obsega najmanj:
1.
osnovne podatke o katalogu, ki so: naziv organa, ki je izdal katalog, in
odgovorne uradne osebe, ki je katalog sprejela, datum objave oziroma datum
zadnje spremembe kataloga in podatke o dostopnosti kataloga v elektronski in v
fizični obliki;
2.
splošne podatke o organu in informacijah javnega značaja, s katerimi
razpolaga, kar obsega:
a)
organigram in podatke o organizaciji organa, ki morajo obsegati najmanj
seznam vseh večjih notranjih organizacijskih enot, ter za vsako notranjo
organizacijsko enoto naslednje podatke: naziv notranje organizacijske enote,
naslov in druge kontaktne podatke notranje organizacijske enote, če se ti
razlikujejo od podatkov za organ kot celoto, ter navedbo vodje notranje
organizacijske enote (ime, priimek, naziv), če je uradna oseba, razen za
obveščevalno-varnostne službe; ministrstva v svojih katalogih odkažejo tudi na
seznam drugih organov z njihovega delovnega področja v katalogu organov iz
drugega odstavka 1. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja
(v nadaljevanju: zakon),
b)
kontaktne podatke uradne osebe oziroma oseb, pristojnih za posredovanje
informacij javnega značaja, ki vključujejo navedbo imena in priimka, funkcije
in naziva, poštnega naslova, elektronskega naslova in neposredne službene
telefonske številke,
c)
povezavo na državni register predpisov in register predpisov Evropske
unije v delu, ki se nanaša na delovno področje organa, organi lokalnih
skupnosti pa tudi povezavo na lokalni register predpisov,
d)
ministrstva in vladne službe preko državnega registra predpisov vodijo
tudi seznam predlogov predpisov iz 8. člena te uredbe in predlogov
predpisov Evropske unije v povezavi z EU portalom, organi lokalnih skupnosti pa
preko lokalnega registra predpisov seznam predlogov predpisov iz 8. člena
te uredbe,
e)
seznam sprejetih in predlaganih strateških in programskih dokumentov ter
znanstvenih mnenj, poročil in analiz z delovnega področja organa, s katerimi
organ razpolaga, urejenih po vsebinskih sklopih,
f)
katalog upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov oziroma drugih
uradnih ali javnih storitev, ki jih organ vodi, oziroma zagotavlja svojim
uporabnikom,
g)
seznam javnih evidenc, s katerimi upravlja organ,
h)
seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov,
i)
seznam pomembnejših vsebinskih sklopov drugih informacij javnega značaja
ali seznam posameznih pomembnih dokumentov, ki vsebujejo informacije javnega
značaja,
3.
opis načina dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organ
razpolaga;
4.
stroškovnik iz 36. člena zakona in morebitni cenik ali druge pogoje
za ponovno uporabo informacij javnega značaja;
5.
seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja.
(2) Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti
praviloma dosegljivi neposredno preko kataloga v elektronski obliki. V katalog
se ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne uvrstijo podatki, ki v skladu z
zakonom predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja.
(3) Podatki iz točk e) do i) morajo biti označeni z
deskriptorji Eurovoc. Javne evidence, druge informatizirane zbirke in
pomembnejši vsebinski sklopi iz točk g) do i) morajo biti opisani s podatki, ki
obsegajo naziv, opis vsebine, Eurovoc deskriptorje, območje, na katerega se
vsebovani podatki nanašajo, opis načina pridobivanja podatkov, dostopnost
podatkov, datum nastanka in pogostnost osveževanja podatkov, obliko in jezik
zapisa, povezanost vsebovanih podatkov z drugimi javnimi evidencami oziroma
podatkovnimi zbirkami, oziroma navedbo, da ni takšne povezave.
(4) Organi lahko namesto lastnih, oblikujejo tudi skupne
kataloge ali delne skupne vsebine kataloga.
3. člen
(centralni katalog informacij javnega značaja)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, vodi centralni
katalog informacij javnega značaja, ki združuje vse podatke iz vseh katalogov
posameznih organov iz prejšnjega člena.
(2) Centralni katalog informacij javnega značaja mora
biti povezan s katalogom zavezanih organov, katalogom storitev in državnim
registrom predpisov ter državnim registrom dokumentov.
(3) Organi oblikujejo svoj katalog iz prejšnjega člena
na podlagi vzorca kataloga, ki ga ministrstvo, pristojno za upravo, objavi v
centralnem katalogu informacij javnega značaja.
4. člen
(jezikovne različice kataloga informacij javnega značaja)
Organi s sedežem na območjih občin, kjer je pri organu poleg
slovenskega jezika, uradni jezik tudi jezik narodne skupnosti, zagotovijo
celoten katalog iz prejšnjega člena tudi v jeziku narodne skupnosti.
5. člen
(ažuriranje kataloga informacij javnega značaja)
Organ mora katalog iz 2. člena redno vzdrževati ter
podatke v njem dopolnjevati najkasneje do konca tekočega meseca glede sprememb
in dopolnitev vsebine kataloga oziroma informacij javnega značaja, ki so
nastale v prejšnjem mesecu. Če organ vodi svoj katalog informacij javnega
značaja izven centralnega kataloga informacij javnega značaja, mora za vsako
spremembo hkrati zagotoviti tudi vnos v centralni katalog informacij javnega
značaja.
6. člen
(objava kataloga informacij javnega značaja)
Organ mora katalog iz 2. člena sproti javno objaviti v
elektronski obliki, ki jo je mogoče na primeren in uporabniku prijazen način
natisniti. Organ lahko dodatno objavi katalog tudi na drug primeren način.
III. PODATKI IZ DOKUMENTA, KI JE V POSTOPKU IZDELAVE
7. člen
(kriteriji za določitev)
(1) Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave
in ga vodi organ, se štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni
podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v
skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
(2) Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave,
se, če gre za podatke iz dokumenta, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi
skladno z Metodologijo vodenja projektov v državni upravi (sprejeta na 13. seji
Vlade Republike Slovenije, dne 15. maja 1997; v nadaljevanju:
metodologija), štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili
metodologije.
IV. VRSTE INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA, KI SE POSREDUJEJO V
SVETOVNI SPLET
8. člen
(prečiščena besedila predpisov)
(1) Ministrstva in vladne službe posredujejo v svetovni
splet neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na
njihovo delovno področje in za katere ne obstajajo uradna prečiščena besedila.
(2) Uprave lokalnih skupnosti posredujejo v svetovni
splet uradna oziroma neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov njihove
lokalne skupnosti in register predpisov lokalne skupnosti.
(3) Drugi organi se v svetovnem spletu s spletno
povezavo navežejo na vsebine iz prvih dveh odstavkov tega člena in v svetovni
splet posredujejo uradna oziroma neuradna prečiščena besedila svojih
ustanovitvenih aktov in drugih predpisov.
(4) Organi posredujejo predpise iz prvega odstavka tega
člena v centralno spletno zbirko neuradnih prečiščenih besedil predpisov, ki je
povezana z državnim registrom predpisov. Besedila predpisov v zbirki morajo
biti vselej identična besedilom predpisov na spletnih straneh organov.
(5) Organi skupaj z objavo neuradnih prečiščenih besedil
predpisov iz tega člena obvezno in kot pogoj za dostop do besedila navedejo
opozorilo, da gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj informativni
delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako
drugače.
9. člen
(programi, strategije, stališča, mnenja, študije in drugi
podobni dokumenti)
(1) Za programe, strategije, stališča, mnenja, študije
in druge podobne dokumente, ki jih organi posredujejo v svetovni splet, se
štejejo zlasti:
1.
strategije gospodarskega, trajnostnega, regionalnega, tehnološkega in
strukturnega razvoja Republike Slovenije in druge podobne strategije;
2.
program varstva okolja in programi upravljanja ali gospodarjenja s
posameznimi naravnimi dobrinami (vodami, gozdovi, mineralnimi surovinami idr.);
3.
programi razvoja in strategije razvoja posameznih dejavnosti (na
področju energetike, transporta, elektronskih komunikacij, turizma idr.);
4.
strategije razvoja posameznih (gospodarskih in negospodarskih) javnih
služb (na področju energetike, elektronskih komunikacij, upravljanja z vodami,
varstva okolja, šolstva, zdravstva, kulture idr.);
5.
strategije, programi in načrti na področju delovanja državnih organov,
organov lokalnih skupnosti, oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in
izvajalcev javnih služb;
6.
letna poročila o delu in druga poročila, ki jih v zvezi s svojim
delovnim področjem izdelujejo ali sprejemajo organi za daljše časovno obdobje;
7.
stališča, mnenja in študije, ki jih organi ali njihova delovna telesa
oblikujejo oziroma izdelujejo sami, v sodelovanju z drugimi organi ali
pridobijo od drugih oseb v zvezi z njihovim delovnim področjem ter navodila in
okrožnice, ki jih uporabljajo organi v zvezi z izvajanjem zakona, drugega
predpisa ali sodne odločbe.
(2) Za dokumente iz prvega odstavka tega člena se ne
štejejo programi dela in drugi podobni programi, ki jih inšpekcije in drugi
organi pripravljajo v zvezi z izvajanjem postopkov nadzora nad poslovanjem oseb
javnega in zasebnega prava.
(3) Dokumenti iz prvega odstavka morajo biti vpisani v
katalog informacij javnega značaja organa in v državni register dokumentov,
preko katerega so vključeni v centralni katalog informacij javnega značaja.
10. člen
(predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih
dokumentov)
(1) Predlog zakona ali drugega akta državnega zbora in
predlog vladne uredbe mora ministrstvo posredovati v svetovni splet najkasneje
po sprejemu na delovnih telesih vlade.
(2) Predlog pravilnika ali drugega akta ministra, ki se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, mora ministrstvo posredovati v
svetovni splet vsaj 7 dni pred njegovo izdajo.
(3) Predlog splošnega akta lokalne skupnosti ali nosilca
javnega pooblastila mora ta posredovati v svetovni splet vsaj 7 dni pred
njegovo izdajo.
(4) Predlog programa, strategije ali drugega podobnega
dokumenta iz 5. točke prvega odstavka 9. člena, mora organ, ki ga je
pripravil, posredovati v svetovni splet vsaj 15 dni pred njegovim sprejetjem.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, organ ne
posreduje akta v svetovni splet, če ta vsebuje informacije, zaradi katerih bi
organ v skladu z zakonom zavrnil zahtevo za dostop.
(6) Če gre za nujne primere, organ pri posredovanju
aktov iz prejšnjih odstavkov ni vezan na roke iz prejšnjih odstavkov. Nujnost
primera je podana, če temelji na zakonu ali na njegovi podlagi izdanem
predpisu, ali če so zaradi posledic naravnih nesreč, epidemij, izrednih razmer
in podobnih razlogov nastale ali lahko nastanejo motnje na področjih, ki
ogrožajo varno in zdravo življenje prebivalcev, ali če nastanejo občutne motnje
na trgu oziroma pri preskrbi prebivalstva, ali če so potrebni ukrepi, namenjeni
stabiliziranju trgov, ali kadar je nujno za doseganje ciljev in ukrepov
gospodarske politike, ali kadar bi predhodna objava lahko imela negativne
posledice za javne finance, ali v drugih podobnih primerih.
(7) Organi pri dokumentih iz prvega do četrtega odstavka
tega člena objavijo skupaj s prvotnim dokumentom tudi vse kasnejše različice
dokumenta tako, da zagotovijo sledljivost sprememb prvotnega dokumenta.
(8) Organi skupaj z objavo dokumentov iz tega člena
obvezno in kot pogoj za dostop do besedila navedejo opozorilo, da gre za
predloge predpisov oziroma drugih dokumentov, glede katerih organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače. Opozorilo mora vsebovati tudi pojasnilo, da
predlagane rešitve v predlogu predpisa ali drugega dokumenta ne bodo nujno del
sprejetega predpisa ali drugega dokumenta. Po sprejemu predloga predpisa ali
drugega dokumenta organ dopolni opozorilo s povezavo na sprejeti predpis ali
drug dokument.
(9) Dokumenti iz prejšnjih odstavkov morajo biti vpisani
v katalog informacij javnega značaja organa in v državni register dokumentov,
preko katerega so vključeni v centralni katalog informacij javnega značaja.
Dokumenti morajo biti dostopni na spletnih straneh tudi potem, ko jih sprejme
pristojni organ.
11. člen
(podatki o storitvah organov)
(1) Organ mora v svetovni splet posredovati podatke o
svojih storitvah, ki obsegajo najmanj:
1.
pogoje, ki jih morajo osebe izpolnjevati, da lahko zahtevajo posamezno
storitev;
2.
krajevno pristojnost oziroma območje, na katerem ali za katerega se
izvaja storitev;
3.
podatke o dostopnosti organa (kontaktni podatki, uradne ure in podobno);
4.
način, na katerega se lahko zahteva posamezna storitev, vključno s
povezavo na elektronsko dostopen obrazec za vlogo, navedbo morebitnih
zahtevanih prilog, navedbo o stroških storitve ter navedbo podatkov, ki jih bo
organ pridobil sam na podlagi veljavnih predpisov;
5.
navedbo predpisov, ki predstavljajo pravno podlago ali sicer urejajo
storitev;
6.
predviden rok za odločitev organa oziroma izvedbo storitve;
7.
pogosta vprašanja v zvezi s posamezno storitvijo in odgovori nanje.
(2) Upravni organi morajo v svetovni splet posredovati
še dodatne podatke o upravnih storitvah v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov s strankami.
(3) Podatki o storitvah organov morajo biti razporejeni
v tematsko zaključene sklope (življenjski dogodki, poslovni dogodki,
uslužbenski dogodki, dogodki za organe in organizacije javnega sektorja).
Podatki o storitvah organov državne uprave, organov lokalnih skupnosti,
posameznikov in organizacij, ki imajo javna pooblastila za izvajanje upravnih
nalog, ter izvajalcev javnih služb morajo biti vključeni v register storitev na
enotnem državnem portalu e-uprava.
12. člen
(druge informacije javnega značaja)
Organ mora v splet posredovati tudi naslednje informacije
javnega značaja:
1.
podatke o pomembnejših dogodkih, odločitvah in novostih pri organu
(novice o delovanju organa);
2.
napotke glede izvrševanja pravic v zvezi z dostopom do informacij
javnega značaja;
3.
letno poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega
značaja iz 38. člena zakona;
4.
informacije javnega značaja, ki jih je organ posredoval na podlagi
vložene ustne ali pisne zahteve, pa organ ocenjuje, da bodo postale predmet
nadaljnjih enakih zahtev drugih prosilcev;
5.
podatke o višini in prejemnikih subvencij, posojil in drugih podobnih
oblik pomoči iz javnih sredstev, razen izplačil posameznikom na področjih
štipendiranja, zaposlovanja, družine, pokojninskega in zdravstvenega
zavarovanja ter socialnih zadev;
6.
strokovne napotke za uporabnike javnih dobrin in storitev;
7.
podatke o posameznih ukrepih in dejavnostih izvajalca javne službe.
13. člen
(obveznosti pristojnega ministrstva)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, mora zagotavljati
delovanje centralnega kataloga informacij javnega značaja in državnega registra
dokumentov, na podlagi te uredbe posredovanih v svetovni splet. Katalog in
register morata biti dostopna na enotnem državnem portalu e-uprava.
(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, mora na svojem
spletišču in na enotnem državnem portalu e-uprava zagotoviti še objavo
naslednjih informacij:
1.
katalog organov iz drugega odstavka 1. člena zakona;
2.
centralni katalog informacij javnega značaja iz 3. člena te uredbe;
3.
skupno letno poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega
značaja iz 38. člena zakona.
14. člen
(posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet)
(1) Organi ves čas zagotavljajo nemoteno dostopnost,
dosegljivost, racionalnost in uporabnikom prijazno zasnovo svojih spletnih
strani.
(2) Organi zagotovijo povezljivost svojih informacij
javnega značaja na spletu z enotnim državnim portalom e-uprava preko
centralnega kataloga informacij javnega značaja in državnega registra
dokumentov.
15. člen
(dostop do informacij za ljudi s posebnimi potrebami)
Organ mora zagotoviti, da bodo informacije javnega značaja,
ki jih posreduje v svetovni splet, dostopne tudi ljudem s posebnimi potrebami
najmanj tako, da zagotovi dostopnost informacij javnega značaja na spletu tudi
v izključno tekstovni obliki.
15.a člen
(odločanja o dostopu v posebnih primerih)
Če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega
značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v
tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi
obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.
V. NAČIN POSREDOVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
16. člen
(izbira oblike)
(1) Če se informacija javnega značaja nahaja tako v
elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri
želi dobiti informacijo.
(2) Če se informacija javnega značaja nahaja samo v
elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi
zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri
čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično
obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in
na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
17. člen
(vpogled v prostorih organa)
(1) Če želi prosilec vpogled v zahtevano informacijo
javnega značaja, mu pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno
dogovorjenem času med organom in prosilcem, omogoči vpogled v prostorih organa.
(2) Pooblaščena oseba iz prejšnjega odstavka mora
prosilcu omogočiti vpogled v zahtevano informacijo v primernem prostoru ter mu
za to dati na voljo dovolj časa.
VI. STROŠKI POSREDOVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA
18. člen
(načini posredovanja informacij)
(1) Organ zaračuna prosilcu informacij javnega značaja
stroške za posredovanje informacij:
-
posredovanje prepisa, fotokopije ali nosilca elektronskega zapisa
zahtevane informacije, pri čemer se kot prepis šteje izdelava kakršnegakoli
dvojnika s tehničnimi sredstvi,
-
pretvorbo informacije iz elektronske v fizično obliko, če se informacija
nahaja izključno v elektronski obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v
fizični obliki,
-
pretvorbo informacije iz fizične v elektronsko obliko, če se informacija
nahaja izključno v fizični obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v
elektronski obliki,
-
poštnino za pošiljanje po pošti.
(2) Organ ne zaračuna stroškov:
-
za vpogled v dokumente,
-
za telefonsko posredovanje informacij,
-
za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za
primere iz tretje alinee prejšnjega odstavka,
-
za posredovanje informacij s pomočjo telefaksa, ki skupaj ne presegajo
petih strani.
(3) Organ posreduje informacije glede na tehnične
pripomočke, s katerimi razpolaga.
19. člen
(okvirni cenik)
(1) Organ določi ceno materialnih stroškov tako, da
upošteva povprečne tržne cene za storitev posredovanja informacij in povprečno
lastno ceno stroškov dela in amortizacije opreme organa.
(2) Najvišje cene materialnih stroškov za naslednje
najpogostejše storitve posredovanja informacij javnega značaja so (brez DDV):
1.
ena stran fotokopije formata A4 0,06 eura,
2.
ena stran fotokopije formata A3 0,13 eura,
3.
ena stran fotokopije večjega formata 1,25 eura,
4.
ena stran barvne fotokopije formata A4 0,63 eura,
5.
ena stran barvne fotokopije formata A3 1,25 eura,
6.
elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura,
7.
elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R 2,92 eura,
8.
elektronski zapis na eni disketi 1,25 eura,
9.
posnetek na eni videokaseti 4,17 eura,
10. posnetek
na eni avdio kaseti 2,09 eura,
11. pretvorba
ene strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko 0,13 eura,
12. pretvorba
ene barvne strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko 1,25
eura,
13. pretvorba
ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura,
14. pretvorba
ene barvne strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,13
eura,
15. poštnina
za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne
storitve.
(3) Cene materialnih stroškov za storitve, ki niso
naštete v prejšnjem odstavku, organ določi v skladu s prvim odstavkom tega
člena. K tako določenemu stroškovniku da soglasje ministrstvo, pristojno za
upravo.
20. člen
(način plačila stroškov)
(1) Prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih
informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna
specifikacija stroškov v skladu s to uredbo.
(2) Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja
informacij presegli 83,46 eura (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva
vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale
stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom. Če polog presega
dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne
presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega
pologa, prosilec razliko plača skladno s prvim odstavkom tega člena.
(3) Organ lahko določi, da mora prosilec plačati stroške
posredovanja informacij najkasneje v petnajstih dneh od prejema računa ali
zahtevka za položitev pologa.
(4) Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih
stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 eurov (z vključenim DDV).
(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja, kadar organ
zaračuna materialne stroške posredovanja informacij skupaj s ceno ponovne
uporabe.
VII. DRUGA VPRAŠANJA V ZVEZI S POSREDOVANJEM INFORMACIJ
JAVNEGA ZNAČAJA
21. člen
(delni dostop)
(1) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje
informacije iz 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz
dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1.
na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače
napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2.
v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače
napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se šteje, da
informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno
informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
(3) Če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano
informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled
v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena.
VIII. CENA IN DRUGI POGOJI PONOVNE UPORABE INFORMACIJ JAVNEGA
ZNAČAJA
22. člen
(zaračunljivost ponovne uporabe)
(1) Organ enkrat letno oblikuje ceno ponovne uporabe
informacij javnega značaja v pridobitne namene tako, da pri izračunu upošteva
ceno razpolaganja z zahtevanimi informacijami javnega značaja, delež ponovne
uporabe v pridobitne namene glede na celoten obseg predvidene uporabe in v tej
uredbi določene omejitve.
(2) Cena ponovne uporabe, ki jo organ zaračuna posameznemu
prosilcu, se določi glede na pričakovano število zainteresiranih prosilcev za
ponovno uporabo v pridobitne namene ob upoštevanju obsega njihove ponovne
uporabe. Ne glede na število zainteresiranih prosilcev in obseg njihove ponovne
uporabe oziroma kadar tega ni mogoče ugotoviti brez nesorazmernih stroškov ali
naporov, lahko organ posameznemu prosilcu zaračuna največ dvajsetino cene,
oblikovane skladno s prvim odstavkom.
(3) Če pravice intelektualne lastnine na informaciji
javnega značaja pripadajo v določenem deležu tudi tretjim osebam, organ
oblikuje ceno samo za delež, ki ne pripada tretjim osebam.
23. člen
(cena razpolaganja)
(1) Ceno razpolaganja z informacijo javnega značaja
sestavljajo stroški zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja podatkov,
ki sestavljajo informacijo javnega značaja, pri čemer se ločeno upoštevajo
stroški vzpostavitve in stroški vzdrževanja uporabnosti informacije javnega
značaja, ki obsegajo:
-
amortizacijo potrebnih prostorov in opreme, ki se v pretežni meri
uporabljajo za upravljanje s podatki;
-
stroški nujno potrebnih storitev v zvezi z obdelavo podatkov
(informacijske rešitve, zunanje obdelave podatkov in podobno);
-
neposredni stroški dela javnih uslužbencev z vezi z obdelavo podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se glede
informacij javnega značaja, ki temeljijo na podatkih, s katerimi organ
razpolaga že daljše časovno obdobje, vendar najmanj pet let, kot stroški
vzpostavitve upoštevajo stroški vzdrževanja uporabnosti informacije javnega
značaja in morebitni stroški informatizacije podatkov v zadnjih petih letih.
(3) Če zahtevana informacija javnega značaja predstavlja
samo določen delež podatkov glede katerih organ izračuna ceno razpolaganja, ali
če se določen delež podatkov zaradi posredovanja v svetovni splet ne
zaračunava, se upošteva pri izračunu sorazmeren delež te cene.
(4) Če prosilec zahteva informacijo javnega značaja s
stalnim ažuriranjem, se pri izračunu upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški
vzdrževanja za obdobje koledarskih let, v katerih prosilec zahteva ažuriranje.
V nasprotnem primeru se pri izračunu upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški
vzdrževanja v zadnjem koledarskem letu.
24. člen
(delež ponovne uporabe)
(1) Delež ponovne uporabe za zaračunljive pridobitne
namene se izračuna kot sorazmerni del seštevka uporabe v uradnih postopkih in
za druge javne naloge, ponovne uporabe v nepridobitne namene in nezaračunljive
pridobitne namene ter zaračunljive pridobitne namene.
(2) Delež ponovne uporabe lahko znaša največ petdeset
odstotkov.
(3) Če deleža iz prvega odstavka ni mogoče določiti brez
nesorazmernih stroškov ali naporov, se kot delež upošteva največ 20 odstotkov.
25. člen
(materialni stroški, povezani s ponovno uporabo)
(1) Če mora organ zaradi omogočitve ponovne uporabe za
prosilca pripraviti oziroma mu posredovati podatke (delni dostop, kopiranje,
pošiljanje in podobno) in pri tem nastanejo organu stroški, jih organ prosilcu
zaračuna v skladu z določbami VI. poglavja (materialni stroški) oziroma VIII.
poglavja (drugi stroški) te uredbe.
(2) Če je organ prosilcu že zaračunal materialne stroške
zaradi dostopa do informacij javnega značaja, organ prosilcu istih stroškov ne
sme zaračunati še enkrat glede ponovne uporabe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, organ
zaračuna materialne stroške, če so nastali ponovno iz upravičenih razlogov ali
zaradi krivde prosilca.
25.a člen
(opredelitev namena ponovne uporabe)
Prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega
značaja iz četrtega odstavka 17. člena Zakona o dostopu do informacij javnega
značaja opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem
z opisom naslednjih okoliščin:
-
pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost;
-
predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji
posredovanja informacij javnosti.
25.b člen
(plačilo stroškov v zvezi s ponovno uporabo)
Kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od
prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene in posreduje informacije
javnega značaja za ponovno uporabo na podlagi dokazila o plačilu odmerjene cene
in morebitnih materialnih stroškov za posredovanje informacij.
26. člen
(drugi pogoji)
(1) Organ vedno kot pogoj za ponovno uporabo informacij
javnega značaja v pridobitne ali nepridobitne namene določi navedbo vira
podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa.
(2) Organ lahko določi tudi druge pogoje, če je to
potrebno:
-
zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega
značaja;
-
za pravilno razumevanje informacije javnega značaja;
-
zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu;
-
zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so
bile ustvarjene informacije javnega značaja.
(3) Vsi pogoji veljajo za enake vrste ponovne uporabe
informacij javnega značaja za vse prosilce enako.
27. člen
(javna objava in evidenca v zvezi s podeljevanjem izključnih
pravic)
(1) Evidenca podeljenih izključnih pravic ponovne
uporabe vsebuje za vsako izključno pravico naslednje podatke:
-
naziv organa, ki je podelil pravico izključne uporabe;
-
navedbo informacije javnega značaja, za katero je podeljena pravica
izključne uporabe;
-
ime oziroma naziv ter stalno prebivališče oziroma sedež osebe, ki ji je
podeljena pravica izključne uporabe;
-
razloge za podelitev pravice izključne uporabe;
-
ceno in druge pogoje, pod katerimi je podeljena pravica izključne uporabe;
-
datum podelitve pravice izključne uporabe;
-
datume rednih preverjanj potrebnosti podelitve pravice izključne
uporabe;
-
datum prenehanja pravice izključne uporabe.
(2) Organ objavi na svoji spletni strani in posreduje
pritožbenemu organu podatke iz prejšnjega odstavka v roku 15 dni po dokončnosti
podelitve pravice izključne uporabe.
IX. LETNA POROČILA ORGANOV
28. člen
(vsebina letnega poročila)
Letno poročilo iz 37. člena zakona mora vsebovati:
1.
naziv in sedež organa;
2.
oznako leta, na katero se poročilo nanaša;
3.
število vloženih zahtev za dostop oziroma za ponovno uporabo informacij
javnega značaja;
4.
število ugodenih zahtev za dostop oziroma za ponovno uporabo informacij
javnega značaja vključno z navedbo morebitne zaračunljivosti in pogojev (cena
in drugi pogoji);
5.
število zavrnjenih zahtev za dostop oziroma za ponovno uporabo
informacij javnega značaja z navedbo razlogov za vsako zavrnitev;
6.
število vloženih pritožb in izdanih odločb po pritožbah z opisom
odločitve ter z navedbo razlogov za sprejeto odločitev v primeru ponovne
odklonitve razkritja informacije;
7.
število sproženih upravnih sporov zoper dokončne odločbe ter v primeru
molka organa;
8.
število in seznam prejetih sodnih odločb, s katerimi je bilo ugodeno
tožbi prosilca v upravnem sporu, vključno z navedbo razlogov, na katerih
temelji odločitev sodišča;
9.
seznam subjektov iz njihove pristojnosti, ki so zavezani za posredovanje
informacij javnega značaja: izvajalci javnih služb, javni zavodi, javni
gospodarski zavodi, javna podjetja, nosilci javnih pooblastil. Na seznamu je
treba posebej izpostaviti subjekte, ki so postali zavezani v letu, na katero se
poročilo nanaša.
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij
javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
(prilagoditev katalogov
informacij javnega značaja in vzpostavitev centralnega kataloga)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, objavi vzorec
kataloga iz 3. člena v centralnem katalogu informacij javnega značaja
najkasneje do 31. 10. 2005.
(2) Organi morajo svoje kataloge informacij javnega
značaja prilagoditi najkasneje do 31. 12. 2005.
(3) Ministrstvo, pristojno za upravo, vzpostavi centralni
katalog informacij javnega značaja najkasneje do 30. 6. 2006.
30. člen
(zagotovitev informacij na
svetovnem spletu)
(1) Organi morajo vzpostaviti posredovanje dodatnih
informacij v svetovni splet najkasneje do 31. 12. 2005.
(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, vzpostavi državni
register dokumentov najkasneje do 31. 12. 2005.
31. člen
(prenehanje veljavnosti
predpisov)
Z dnem začetka veljavnosti te uredbe prenehata veljati Uredba
o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/03) in
Uredba o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Uradni list
RS, št. 40/04).
32. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posredovanju
in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 119/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.