Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
Krajinskem parku Ljubljansko barje obsega:
-
Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08
z dne 28. 11. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-C
(Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014),
-
Uredbo
o spremembah in dopolnitvi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni
list RS, št. 75/22 z dne 30. 5. 2022).
UREDBA
o Krajinskem parku Ljubljansko barje
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(cilji zavarovanja)
(1) S ciljem, da se zavarujejo naravne
vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost,
se območje Ljubljanskega barja določi za Krajinski park Ljubljansko barje (v
nadaljnjem besedilu: krajinski park).
(2) Cilj zavarovanja krajinskega parka je
tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v
nadaljnjem besedilu: prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, skladnega
s krajevno tradicijo območja. V to se vključujejo prizadevanja za izboljšanje
življenjskih razmer prebivalcev, spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih
priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje
obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja ter omogočanje
raziskovanja, izobraževanja in sprostitve ter duhovne bogatitve človeka.
(3) V krajinskem parku se omogočajo in
spodbujajo povezovanje socialnega in gospodarskega razvoja, doseganje okoljskih
standardov, sonaravna raba naravnih virov, ohranjanje kulturne dediščine in
kulturnih vrednot ter ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora skladno s
cilji krajinskega parka.
(4) Varstveni cilji v krajinskem parku so:
ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000)
in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno
varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov,
najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), in ohranitev krajine
z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.
(5) Cilji krajinskega parka se uresničujejo
z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja
družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem
državnih in lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter drugimi
ukrepi na državni in lokalni ravni.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa območja krajinskega
parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, pravila ravnanja,
varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga
ravnanja, povezana z doseganjem ciljev krajinskega parka.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne
usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.
3. člen
(ime in znak krajinskega parka)
(1) Ime krajinskega parka je »Krajinski
park Ljubljansko barje«.
(2) Krajinski park ima svoj znak, ki je
določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Znak in ime krajinskega parka ter
njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec parka).
II. KRAJINSKI PARK, VARSTVENA OBMOČJA IN OŽJA ZAVAROVANA
OBMOČJA
4. člen
(značilnosti in namen krajinskega parka)
(1) Krajinski park je območje mokrotnih
travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji.
To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti
velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in
živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih
habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih kulturnih vrednot in
mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo.
(2) Krajinski park je namenjen:
-
varovanju ekološke celovitosti ekosistemov in preprečevanju posegov in
dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile;
-
ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi
ohranjanja za območje krajinskega parka značilne krajine;
-
varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih
vrednot;
-
spodbujanju trajnostnega razvoja;
-
obiskovanju v duhovne, znanstvene, izobraževalne, rekreacijske in
turistične namene v obsegu in načinu, ki je za naravo čim manj moteč in
združljiv s cilji krajinskega parka.
5. člen
(značilnosti in nameni varstvenih območij)
(1) Krajinski park je razdeljen na tri
varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje.
(2) Prvo varstveno območje je
naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva
in ohranjanju naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst,
njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj.
Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena
doseganju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter
habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega predvsem: območja najvrednejših
in najbolj ogroženih habitatnih tipov v območju pogostih poplav (travnikov s
prevladujočo stožko ter nižinske in montanske do alpinske hidrofilne združbe z
visokim steblikovjem, ilirsko hrastovo-belogabrovega gozda), osrednji del
habitata velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, habitatov
tistih živalskih vrst, ki se pojavljajo lokalno oziroma imajo posebne zahteve
glede habitata (vidra, vodomec, čapljica, močvirska sklednica in zavarovane
vrste rib) in območja večjih vodotokov ter stoječih voda. V prvem varstvenem
območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in
omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(3) Drugo varstveno območje je
naravovarstveno pomembno in je namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju
naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na drugem
varstvenem območju se opravljata tudi sonaravna kmetijska dejavnost in
trajnostna raba drugih naravnih virov tako, da sta za naravo čim manj moteči.
Drugo varstveno območje obsega predvsem: območja najvrednejših travniških
habitatnih tipov zunaj območij pogostih poplav, preostale habitate velikega
škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, ki niso zajeti v prvem
varstvenem območju, del habitatov ogroženih vrst metuljev in malega podkovnjaka
ter bistvene dele habitatov drugih travniških in grmovnih vrst ptic. V drugem
varstvenem območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter
objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Tretje varstveno območje je prednostno
namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja,
na katerem sta dovoljeni raba prostora in pozidava tako, da sta usklajeni s
cilji krajinskega parka. Namenjeno je tudi ohranjanju narave, vsaj v trenutni
kakovosti, in preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti, ohranjanju
kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter spodbujanju kmetijske in turistične
dejavnosti. To je območje travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih habitatnih
tipov, ki so habitati tistih mednarodno varovanih vrst, ki so prisotne na
pretežnem delu krajinskega parka, in naravnih vrednot ter območij značilne
krajine Ljubljanskega barja. V tretjem varstvenem območju so naselja, območja
razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske
javne infrastrukture.
6. člen
(ožja zavarovana območja)
V krajinskem parku se določijo ožja
zavarovana območja:
1.
Naravni spomeniki:
-
naravni vrednoti Ljubljanica (ident. št. 167 – reka Ljubljanica dolvodno
od Vrhnike) in Bistra (ident. št. 7821 – desni pritok Ljubljanice na
Ljubljanskem barju) se določita za Naravni spomenik Ljubljanica;
-
naravna vrednota Močilnik (ident. št. 83 – zatrepna izvirna dolina Male
Ljubljanice z izviroma Veliki Močilnik in Mali Močilnik) se določi za Naravni
spomenik Močilnik;
-
naravna vrednota Retovje (ident. št. 734 – zatrepna izvirna dolina
Velike Ljubljanice z izviri Veliko Okence, Malo Okence, izvir Pod skalo in
izvir Pod orehom) se določi za Naravni spomenik Retovje;
-
naravna vrednota Ljubija (ident. št. 733 – skupina izvirov Ljubije,
pritoka Ljubljanice) se določi za Naravni spomenik Ljubija;
-
naravna vrednota Bistra – Grajski izvir (ident. št. 77 – vrsta izvirov
Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika–Borovnica) se določi za Naravni
spomenik Bistra – Grajski izvir;
-
naravna vrednota Bistra – Zupanov izvir (ident. št. 1412 – vrsta izvirov
Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika–Borovnica) se določi za Naravni
spomenik Bistra – Zupanov izvir;
-
naravna vrednota Bistra – Galetov izvir (ident. št. 1490 – kraški izviri
Bistre, pritoka Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja pri Bistri) se določi
za Naravni spomenik Bistra – Galetov izvir;
-
naravna vrednota Jezero pri Podpeči (ident. št. 226 – kraško jezero s
poplavno ravnico pri Podpeči) se določi za Naravni spomenik Jezero pri Podpeči;
-
naravna vrednota Jurčevo šotišče (ident. št. 4433 – ostanki šote zahodno
od Bevk) se določi za Naravni spomenik Jurčevo šotišče.
2.
Naravni rezervati:
-
naravna vrednota Strajanov breg (ident. št. 7665 – dolina zgornjega toka
potoka Strajanov breg z mokrišči pri Dreniku, rastišče loeselove grezovke
(Liparis loeselii)) se določi za Naravni rezervat Strajanov breg;
-
naravna vrednota Goriški mah (ident. št. 61 – največja sklenjena
površina ostankov visokega barja, na kateri je ohranjena plast šote, z bogato
favno metuljev) se določi za Naravni rezervat Goriški mah;
-
naravna vrednota Barje pri Kostanjevici (ident. št. 148 – ostanek
visokega barja pri Kostanjevici na Ljubljanskem barju) se določi za naravni
rezervat Mali plac;
-
naravna vrednota Koslerjeva gošča (ident. št. 539 – ohranjen kompleks
visokobarjanskega gozda z acidofilnimi drevesnimi vrstami, jugovzhodno od Črne
vasi) se določi za Naravni rezervat Koslerjev gozd (Koslerjeva gošča);
-
naravna vrednota Draga pri Igu – ribniki (ident. št. 49 – ribniki v
dolini Drage pri Igu) se določi za naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri
Igu;
-
območje najbolje ohranjenih travniških habitatov na Vrbovskih talih se
določi za naravni rezervat Iški morost.
7. člen
(meje krajinskega parka, varstvenih
območij in ožjih zavarovanih območij)
(1) Meje krajinskega parka, varstvenih
območij in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v
merilu 1: 25.000.
(2) Meje iz prejšnjega odstavka se
prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.
(3) Državna topografska karta iz prvega
odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v
izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri lokalnih skupnostih
na območju krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovne lokalne
skupnosti), krajevno pristojnih upravnih enotah in pri upravljavcu parka.
(4) Meje krajinskega parka, varstvenih
območij in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena so
informativno prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 100.000, ki
sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI
8. člen
(razvojne usmeritve)
(1) Razvojne usmeritve, ki v krajinskem
parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s
projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji
krajinskega parka, in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka
ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj parkovnih lokalnih
skupnosti in prebivalcev ter krepijo gospodarsko konkurenčnost območja.
(2) V krajinskem parku se v skladu s cilji
krajinskega parka spodbuja trajnostni razvoj, omogočajo se nove razvojne
možnosti prebivalcev ter spodbujajo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju
narave, celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, vzdrževanju in ohranjanju za
park značilne krajine ter izboljševanju stanja okolja.
(3) Trajnostni razvoj iz prvega in drugega
odstavka tega člena se uresničuje:
-
z ohranjanjem in izboljševanjem obstoječega krajinskega in poselitvenega
vzorca, s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k
ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, kulturne dediščine
in krajinske pestrosti;
-
s spodbujanjem in povezovanjem razvoja kmetijskih, turističnih,
rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki s trajnostno rabo
naravnih dobrin, uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju
z naravnimi viri ter skladno z varstvom kulturne dediščine omogočajo nove
razvojne možnosti prebivalcem;
-
s spodbujanjem ohranjanja kmetijske dejavnosti na kmetijskih
gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park
značilne krajine;
-
z urejanjem prostora in obnovo naselij tako, da se ohranjajo kulturna
dediščina, kakovost in značilnost krajine in izboljša cestna infrastruktura ter
izboljšata in zagotovita komunalna in druga javna infrastruktura;
-
s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter izdelkov, ki so
tradicionalno prisotni na tem območju;
-
s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, dopolnilnih
dejavnosti, povezanih z izvajanjem različnih programov v krajinskem parku, ter
razvoja parkovnih izdelkov in njihovega trženja, ki omogočajo nove zaposlitvene
možnosti oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka prebivalcem;
-
z usmerjanjem opravljanja dejavnosti in posegov na ekološko manj
občutljiva območja v času in na prostoru, ki ne sovpada z obdobji, neugodnimi
za živali in rastline rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu:
rastline in živali);
-
z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;
-
s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte za
ohranjanje narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja
naravnih virov ter v izobraževalne in turistične ter skupne dejavnosti,
programe in projekte krajinskega parka.
9. člen
(ukrepi za uresničevanje razvojnih
usmeritev)
(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo
zlasti:
-
s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev in parkovnih lokalnih skupnosti
pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi
razvojnimi programi iz občinskih, državnih in meddržavnih virov;
-
s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih
skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so
usklajeni s cilji krajinskega parka;
-
s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s
sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in
socialni razvoj;
-
s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb
kmetij, ki so skladne s cilji krajinskega parka;
-
z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka
prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih
parkovnih lokalnih skupnosti in države;
-
z usposabljanjem in ozaveščanjem prebivalcev ter strokovno pomočjo.
(2) Načini uresničevanja razvojnih
usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega
odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v
nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).
(3) V krajinskem parku se lahko iz javnih
sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu z razvojnimi
programi in cilji krajinskega parka.
IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA
Varstveni režimi
10. člen
(splošni varstveni režim)
(1) V krajinskem parku ni dovoljeno
ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu,
času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal
hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka.
(2) V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:
1.
izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere
in posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst,
njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2.
izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah tako, da se
uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno
spremeni druge lastnosti naravne vrednote;
3.
izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park
značilne krajinske elemente ter značilne krajinske vzorce opredeljene v načrtu
upravljanja;
4.
izvajati novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno
stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
5.
odstranjevati, požigati in rezati šote ali drugače spreminjati stanja
habitatov nizkega barja, ostankov visokega barja in šotišč;
6.
odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj
zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje tega materiala; razen
za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih gabaritov poti;
7.
podeljevati vodne pravice, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen
za oskrbo s pitno vodo, za rabo termalne vode ter za opravljanje kmetijske in
ribiške dejavnosti;
8.
sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
9.
naseljevati rastlin in živali tujerodnih vrst;
10.
namerno vznemirjati in odvzemati rastline in živali iz narave za
komercialne namene;
11.
uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo
ali zadržujejo;
12.
izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda,
vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri
tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati,
prekrivati ali poglabljati ali spreminjati vidne podobe vodotokov, izvirov,
barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda,
peska, mivke in zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja
obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno izboljšajo poplavno
varnost naselij;
13.
izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in
linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
14.
redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15.
marcem in 30. septembrom;
15.
ograjevati novih zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst
ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;
16.
urejati novih območij za pridobivanje mineralnih surovin;
17.
spreminjati namembnosti obstoječih kmetijskih objektov zunaj stavbnih
zemljišč;
18.
voziti se z vozili na motorni pogon zunaj javnih cest ter parkirati ali
puščati vozila zunaj za to določenih prostorov, razen za potrebe lastnikov in
najemnikov zemljišč, za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter
upravljanje krajinskega parka;
19.
taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in
naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih
začasnih bivalnih vozil in objektov ter prirejati športnih, kulturnih in drugih
prireditev zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih
območij;
20.
izvajati športnorekreacijskih dejavnosti v obsegu, času in na način, da
bi lahko neugodno vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
21.
vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi zunaj za to v načrtu
upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z njimi pod
višino 300 metrov, z ultralahkimi letalnimi napravami pa pod višino 150 m;
22.
leteti z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to v načrtu
upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij;
23.
graditi novih letališč in vzletišč;
24.
urejati novih območij vrtičkarstva;
25.
kuriti vegetacije in odpadnega materiala;
26.
urejati novih odlagališč odpadkov ali širiti obstoječih;
27.
pritrjevati tujih teles ali konstrukcij na debla ali druge rastlinske
dele;
28.
postavljati objektov za oglaševanje.
(3) V načrtu upravljanja se varstveni
režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in
časovno umestijo in opredelijo.
11. člen
(varstveni režim v drugem varstvenem
območju)
(1) V drugem varstvenem območju poleg
prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:
1.
bistveno spreminjati obstoječih površin ekstenzivnih travnikov v druge
rabe;
2.
graditi novih objektov zunaj naselij in
območij posamične poselitve, razen kozolcev, čebelnjakov in senikov, ki
so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti;
3.
vzletati in pristajati z zrakoplovi, dovoljeni so le zasilni pristanki;
4.
voditi psov brez povodca;
5.
jahati in kolesariti zunaj poti in za to določenih območij.
(2) V načrtu upravljanja se varstveni
režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno umestijo in
opredelijo.
12. člen
(varstveni režim v prvem varstvenem
območju)
(1) V prvem varstvenem območju poleg
prepovedi iz 10. člena te uredbe in prvega odstavka prejšnjega člena ni
dovoljeno:
1.
gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst;
2.
odvzemati rastlin in živali iz narave, razen pri izvajanju kmetijske,
gozdarske, lovske in ribiške dejavnosti ter izvajanju raziskav v skladu s
predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;
3.
intenzivirati obstoječih kmetijskih rab, če to slabo vpliva na ugodno
stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali habitatnih tipov;
4.
spreminjati obsegov in struktur habitatov in mozaične krajine, zlasti
mokrišč in vodnih površin, sestojev visokega šašja, lok, barjanskih gozdov,
močvirnih gozdnih združb;
5.
izvajati hidromelioracij in agromelioracij ter osuševati tal, razen
vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
6.
pluti s plovili na motorni pogon na vodotokih v obsegu in tako, da bi
vznemirjali živali;
7.
pluti s skuterji in smučati na vodi;
8.
postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj
ter drugih ureditev zunaj za to v načrtu upravljanja določenih mest;
9.
pluti z modeli plovil.
(2) Za plovbo iz 6. točke prejšnjega odstavka,
ki ne vznemirja živali, se šteje zlasti plovba, ki:
-
je v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah s plovili
na motorni pogon;
-
je v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode;
-
se ne izvaja na mestih in v obdobjih, ki so bistvenega pomena za
ohranjanje ugodnega stanja živalskih vrst;
-
se dnevno izvaja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri čemer plovba
več plovil ne poteka sočasno;
-
se izvaja z motornimi plovili, katerih dolžina ne presega 10 m, širina 5
m in ugrez plovila ni večji od 60 cm, ima ravno dno ter njihova hitrost ne
presega 8 km na uro;
-
na plovilih ne dovoljuje predvajanja glasbe in uporabe zvočnikov ter
zadrževanja na plovilih, ko plovba ni dovoljena;
-
se izvaja po sredini vodotoka, razen kadar fizične lastnosti vodotoka
tega ne dopuščajo.
(3) Pristanišča in vstopno-izstopna mesta v
krajinskem parku se določijo v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih
parkovnih lokalnih skupnosti. Zunaj teh območij privezi plovil niso dovoljeni.
(4) V načrtu upravljanja se varstveni
režimi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena podrobneje prostorsko
in časovno umestijo in opredelijo.
13. člen
(varstveni režimi v ožjih zavarovanih
območjih)
(1) Poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe
v ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno:
1.
urejati novih pešpoti in stez, razen v primeru ureditev, določenih v
načrtu upravljanja;
2.
gibati se zunaj urejenih in označenih poti;
3.
nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli
način poškodovati rastlin ali njihovih delov, razen zaradi vzdrževanja
kmetijskih površin, v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter
ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
4.
posegati v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo,
razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v
načrtu upravljanja;
5.
odvzemati rastlin in živali iz narave, razen tujerodnih vrst ter pri
opravljanju kmetijske, gozdarske, lovske, ribiške in raziskovalne dejavnosti v
skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh
področjih;
6.
odvzemati ptic iz narave;
7.
intenzivirati obstoječih kmetijskih rab;
8.
uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;
9.
izvajati melioracij, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
10.
vzletati in pristajati z zrakoplovi;
11.
postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj
ter drugih ureditev;
12.
pluti z modeli plovil;
13.
graditi objektov, razen vzdrževanja, manjše
rekonstrukcije in rekonstrukcije zgrajenih objektov ter nadomestnih gradenj ali
odstranitev objektov ter vzdrževalnih del v javno korist na avtocestnih
mostovih v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste.
(2) Poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe
in prejšnjega odstavka v teh ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno:
1.
Naravni spomenik Močilnik, Retovje, Ljubija, Bistra – Grajski izvir,
Bistra – Zupanov izvir ter Bistra – Galetov izvir:
-
rabiti vode;
-
kopati psov ob in v vodi;
-
urejati novih plezalnih smeri;
2.
Naravni spomenik Jezero pri Podpeči:
-
rabiti vode za posebno rabo;
-
kopati psov ob in v vodi;
-
čolnariti;
3.
Naravni spomenik Jurčevo šotišče in naravni rezervati Goriški mah,
Strajanov breg, Koslerjeva gošča in Mali plac:
-
pasti živali;
-
voditi psov in drugih domačih živali;
4.
Naravni rezervat Iški morost:
-
izvajati lova in ribolova, ne glede na izjemo iz 5. točke prejšnjega odstavka;
5.
Naravni spomenik Ljubljanica:
-
rabiti vode za posebno rabo;
-
kopati psov ob in v vodi;
6.
Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu:
-
uporabljati vode za posebno rabo, razen v ribnikih Rakovnik in Veliki
ribnik, Špilgut, Prvi in Rezani ribnik na mestih, določenih z načrtom
upravljanja;
-
kopati psov ob in v vodi;
-
urejati novih plezalnih smeri;
-
pluti in čolnariti;
-
gojiti, naseljevati ali doseljevati rastlin in živali, razen v ribnikih
Rakovnik in Veliki ribnik, Špilgut, Prvi in Rezani ribnik, kjer je dovoljeno
ekstenzivno ribogojstvo domorodnih vrst rib.
14. člen
(posebna ureditev za območja poselitve)
(1) V območjih naselij se urbane funkcije
načrtujejo skladno s cilji krajinskega parka. Načrtovanje javnih površin,
arhitekturna tipologija, urbana oprema ter ozelenitev javnih površin morajo
biti skladne z identiteto krajine Ljubljanskega barja.
(2) Širitev območij naselij v tretjem
varstvenem območju je dopustna, če:
-
ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske
pestrosti;
-
omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje
rastlinskih in živalskih vrst;
-
ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;
-
ne ogroža kulturne dediščine;
-
ne ogroža identitete in prepoznavnosti krajinskega parka;
-
ne povečuje obremenitev okolja;
-
je skladna s splošnim varstvenim režimom iz 10. člena te uredbe ter
splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje
prostora.
(3) Novi posegi v prostor se na površinah
razpršene poselitve lahko načrtujejo samo, če ohranjajo avtohtone poselitvene
in krajinske vzorce ter elemente krajine in ne razvrednotijo kulturne
dediščine.
(4) Novi objekti na območjih razpršene
gradnje se ne načrtujejo, dopustne so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
vzdrževalna dela na obstoječih objektih na način, da se ponovno vzpostavljata
za krajinski park značilni krajinski in poselitveni vzorec, ter pod pogoji, ki
jih določajo veljavni predpisi. Sanacije razpršene gradnje se v prostorskih
aktih ne načrtujejo skozi določanje novih naselij, lahko se vključijo v
obstoječa naselja ali pa se oblikovno in komunalno sanirajo.
(5) V območjih naselij ter na stavbiščih
oziroma stavbnih zemljiščih izven naselij se ne uporabljajo 4. do 7. točka in
10. do 28. točka drugega odstavka 10. člena te uredbe.
15. člen
(izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12.
in 13. člena te uredbe lahko upravljavec parka ali parkovna lokalna skupnost v
skladu s cilji krajinskega parka in načrtom upravljanja postavlja parkovno
infrastrukturo, namenjeno varovanju in predstavitvi naravnih vrednot ter
kulturne dediščine, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti
ter obisku in doživljanju krajinskega parka.
(2) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12.
in 13. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko izvajajo dela za izvedbo
posameznih naravovarstvenih nalog in izvedbo ukrepov varstva narave za doseganje
varstvenih ciljev na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v
krajinskem parku v skladu z načrtom upravljanja.
(3) Varstveni režimi iz 10., 11., 12. in
13. člena te uredbe ne veljajo za območja za potrebe obrambe. Na celotnem
območju krajinskega parka je dovoljeno ne glede na navedene omejitve izvajanje
policijskih nalog, nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah oziroma obrambnih ukrepov v izrednem ali vojnem stanju.
(4) Ne glede na prepovedi iz 10., 11. in 12.
člena te uredbe se v krajinskem parku lahko skladno z varstvenimi usmeritvami
ohranjanja narave, z namenom in varstvenimi cilji krajinskega parka, načrtom
upravljanja ter s časovnim načrtom letnega programa dela upravljavca parka in
ustreznimi programi parkovnih lokalnih skupnosti:
-
opravljajo dejavnosti po programu javne službe urejanja voda v skladu s
predpisi, ki urejajo vode;
-
izvajajo posegi v kulturno dediščino in opravljajo dejavnosti javne
službe varstva kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
kulturne dediščine;
-
opravljajo investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela na
objektih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture, zaradi zagotavljanja
ustreznih tehničnih in varnostnih zahtev.
(5) Ne glede na prepovedi iz 10., 11. in
12. člena te uredbe se lahko gradijo objekti gospodarske javne infrastrukture
in objekti v javni rabi na podlagi državnega ali občinskega prostorskega
načrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s
predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(6) V varovalnem pasu objektov gospodarske
javne infrastrukture se ne uporabljajo 4. do 7. točka in 10. do 28. točka
drugega odstavka 10. člena ter 11. in 12. člen te uredbe.
Pravila ravnanja
16. člen
(varstvene usmeritve)
V krajinskem parku se dejavnosti in
aktivnosti izvajajo tako, da se:
-
dosega ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov
in habitatnih tipov;
-
ohranjajo in dosegajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;
-
ohranja krajinska pestrost;
-
ohranjata in povečujeta skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni
obseg linijskih vegetacijskih struktur;
-
ohranjajo površine, poraščene z gozdom;
-
usmerja uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
17. člen
(ravnanje, posegi in dejavnosti)
(1) Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v
krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo
tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje krajinskega parka, naravno
ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, naravne, krajinske in
kulturne vrednote v krajinskem parku, kulturno dediščino in sam krajinski park.
(2) Če se ravnanje, posegi ali dejavnosti
nanašajo na aktivnosti, ki so na podlagi 14. in 15. člena te uredbe izjemoma
dovoljene, mora izvajalec ravnanja, posega ali aktivnosti dokazati uporabo
aktivnosti, ki je za krajinski park ugodnejša, ali dokazati, da je bila
uporabljena edina mogoča rešitev.
(3) Pri trajni odstranitvi ruševin in
objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje oziroma novo stanje temu
približati v kar največji možni meri, v skladu s predhodno pridobljenim
strokovnim mnenjem strokovne organizacije.
(4) Načrti, programi in drugi akti
upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v krajinskem
parku morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.
(5) Znanstvene raziskave v krajinskem parku
se izvajajo v skladu s to uredbo in načrtom upravljanja ter na podlagi
priglasitve raziskave upravljavcu krajinskega parka. Izvajalec znanstvene
raziskave mora ob priglasitvi raziskave upravljavca seznaniti z obsegom,
načinom, časom in potekom trajanja ter po zaključku del upravljavcu krajinskega
parka poročati o rezultatih opravljene raziskave.
18. člen
(naravovarstvene naloge)
V krajinskem parku se izvajajo naslednje
naravovarstvene naloge:
1.
skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti
in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote, ohranjajo biotsko
raznovrstnost in krajinsko pestrost;
2.
ohranjanje in vzpostavljanje stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno
stanje rastlinskih in živalskih vrst;
3.
ohranjanje za krajinski park značilne mozaične krajine;
4.
usmerjanje vzdrževanja mreže melioracijskih jarkov;
5.
preprečevanje širjenja tujerodnih, še zlasti invazivnih rastlinskih in
živalskih vrst;
6.
izvajanje ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih
habitatov ter habitatnih tipov;
7.
druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko
raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.
V. UPRAVLJANJE KRAJINSKEGA PARKA
19. člen
(upravljanje krajinskega parka)
Za upravljanje krajinskega parka Vlada
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s
posebnim aktom, s katerim uredi statusnopravna in organizacijska vprašanja v
zvezi z njegovim delovanjem ter podrobnejšo uporabo znaka in imena krajinskega
parka ter njegovih prevodov in izpeljank.
20. člen
(organi javnega zavoda)
(1) Javni zavod ima naslednje organe:
-
Svet zavoda,
-
Strokovni svet in
-
direktorja.
(2) V svetu zavoda, ki je najvišji organ
upravljanja, imajo parkovne lokalne skupnosti svoje predstavnike.
(3) Podrobnejšo sestavo organov, način
imenovanja članov organov ter druga vprašanja ureja akt o ustanovitvi javnega
zavoda.
21. člen
(naloge javnega zavoda)
(1) Javni zavod v okviru javne službe
ohranjanja narave:
1.
pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka;
2.
pripravlja programe dela krajinskega parka na podlagi načrta upravljanja
in opravlja oziroma skrbi za izvajanje posameznih nalog in ukrepov varstva
narave;
3.
sodeluje s parkovnimi lokalnimi skupnostmi pri uresničevanju ciljev
krajinskega parka;
4.
spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in
krajinske pestrosti ter okolja v krajinskem parku;
5.
skrbi za izvajanje razvojnih in varstvenih usmeritev ter varstvenih
režimov;
6.
sodeluje s strokovno organizacijo pri pripravi naravovarstvenih smernic,
naravovarstvenega mnenja in drugih mnenj, pogojev, soglasij ter strokovnega
gradiva za dela, ki se nanašajo na krajinski park;
7.
izvaja ukrepe varstva narave v krajinskem parku skupaj z ukrepi pogodbenega
varstva in skrbništva v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
8.
skrbi za opravljanje naravovarstvenih nalog oziroma jih opravlja;
9.
sodeluje z upravnimi organi in organizacijami, ki izvajajo naloge
varstva, upravljanja ali rabe naravnih dobrin na pravno določenih območjih
oziroma na teh področjih opravljajo javno službo;
10.
sodeluje z inšpekcijskimi službami;
11.
sodeluje z nevladnimi organizacijami;
12.
sodeluje z lastniki, najemniki in drugimi uporabniki zemljišč v
krajinskem parku, jim strokovno pomaga in svetuje;
13.
sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in
varstvenih dokumentov za del, ki se nanaša na krajinski park;
14.
usklajuje in spremlja raziskovalne in razvojne naloge v zvezi s
krajinskim parkom;
15.
sodeluje pri izvajanju mednarodnih projektov, ki se nanašajo na
krajinskih park, oziroma jih izvaja;
16.
skrbi za predstavitev krajinskega parka ter ozaveščanje in izobraževanje
javnosti o krajinskem parku;
17.
zagotavlja dostop do informacij o krajinskem parku in vodi informacijsko
mrežo krajinskega parka;
18.
načrtuje, gradi in vzdržuje parkovno infrastrukturo;
19.
vodi obiskovalce po krajinskem parku;
20.
izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja krajinskega parka v
skladu s to uredbo.
(2) Javni zavod opravlja kot javno službo
tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje nepremičnin v lasti države v
krajinskem parku, ki se uporabljajo v krajinskem parku.
(3) Vlada s sklepom določi nepremičnine iz
prejšnjega odstavka.
(4) Podrobnejše naloge glede obsega
upravljanja nepremičnin v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi javnega
zavoda.
(5) Javni zavod opravlja strokovne,
tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega
razvojnega programa, ki se nanaša na krajinski park v skladu s predpisi, ki
urejajo skladen regionalni razvoj.
22. člen
(javna pooblastila)
Javni zavod na podlagi javnega pooblastila:
-
neposredno nadzira krajinski park v skladu s predpisi, ki urejajo
ohranjanje narave;
-
upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na krajinski park.
VI. NAČRT UPRAVLJANJA
23. člen
(načrt upravljanja)
(1) Krajinski park se upravlja na podlagi
desetletnega načrta upravljanja.
(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva
pri urejanja prostora, opravljanju dejavnosti ter upravljanju, rabi in
gospodarjenju z naravnimi dobrinami v krajinskem parku, pri ohranjanju
krajinske pestrosti ter pri izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb v
krajinskem parku.
24. člen
(vsebina načrta upravljanja)
(1) V načrtu upravljanja se določijo ukrepi
za uresničevanje namena in ciljev krajinskega parka.
(2) Načrt upravljanja se deli na:
1.
uvodni del, v katerem so osnovne informacije o dokumentu in krajinskem
parku;
2.
izhodišča za načrt upravljanja, v katerih so ocenjeni stanje in težnje
po posameznih področjih na območju krajinskega parka in zunaj njega, na podlagi
ovrednotenja zunanjih in notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko
raznovrstnost in naravne procese, posebna varstvena območja, naravne vrednote,
krajinsko pestrost, kulturno dediščino, usmerjanje razvoja kmetijstva ter
gospodarski, prostorski (poselitev, infrastruktura), kulturni in socialni
razvoj glede na cilje krajinskega parka;
3.
dolgoročno zasnovo upravljanja prednostnih nalog ter varstvene in
razvojne usmeritve za doseganje ciljev varstva krajinskega parka po posameznih
dejavnostih in varstvenih območjih, usmeritve za sektorsko načrtovanje na
območju parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje parkovnih
lokalnih skupnosti in države v krajinskem parku;
4.
program izvajanja načrta upravljanja, ki določa izvedbo upravljanja in
razvoja krajinskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z navedbo
finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema, usposobljenost,
organizacijska struktura) in z načini doseganja standardov kakovosti
upravljanja;
5.
prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in
razvojnih usmeritev v prostor;
6.
finančno ovrednotenje načrta upravljanja predvidenih virov financiranja
in časovnim načrtom;
7.
prilogo, ki vsebuje inventarizacijo krajinskega parka.
(3) V načrtu upravljanja se določijo tudi
vsebine, določene s to uredbo.
(4) Sestavni del načrta upravljanja so tudi
izhodišča za sanacijske programe naravovarstveno razvrednotenih območij
krajinskega parka Ljubljansko barje.
(5) Načrt upravljanja vključuje tekstualni
in grafični oziroma kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni
in analogni obliki, ki morata biti skladni.
25. člen
(priprava, sprejetje in spremljanje
izvajanja načrta upravljanja)
(1) Načrt upravljanja strokovno pripravi
javni zavod ob sodelovanju strokovne organizacije. Pri pripravi načrta
upravljanja praviloma sodelujejo tudi druge strokovne organizacije, ki na
podlagi predpisov izvajajo naloge varstva na pravno določenih območjih, in
parkovne lokalne skupnosti ter predstavniki nevladnih organizacij.
(2) Javni zavod pripravi predlog načrta
upravljanja na podlagi te uredbe in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave,
ter ob upoštevanju mnenj, stališč in pripomb iz javne obravnave, stališč
parkovnih lokalnih skupnosti in strokovnih organizacij iz prejšnjega odstavka.
(3) Načrt upravljanja sprejme vlada na
predlog ministrstva.
(4) Javni zavod letno poroča ministrstvu o
izvajanju načrta upravljanja.
(5) Če javni zavod ob spremljanju izvajanja
načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram,
pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo tako kot načrt
upravljanja.
(6) Pobudo za spremembo načrta upravljanja
lahko da tudi parkovna lokalna skupnost. Pobuda mora biti utemeljena in
usklajena s cilji krajinskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.
26. člen
(letni program dela)
(1) Javni zavod na podlagi načrta
upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni program dela.
(2) Z letnim programom dela parka se
podrobneje določi časovni načrt izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja
tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upoštevajo najugodnejše obdobje
glede na pričakovano stanje v krajinskem parku ter finančni viri za izvedbo del
in nalog v krajinskem parku.
(3) (prenehal
veljati).
VII. FINANCIRANJE
27. člen
(sredstva)
(1) Javni zavod pridobiva finančna sredstva
za upravljanje krajinskega parka:
-
iz državnega proračuna;
-
z vstopninami, dotacijami in donacijami;
-
s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;
-
s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
-
iz različnih mednarodnih programov pomoči;
-
s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in
projektov, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih,
državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
-
iz drugih virov.
(2) Javni zavod lahko pridobiva sredstva
tudi iz proračunov parkovnih lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi
oziroma sprejetim načrtom upravljanja.
(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz
prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev
krajinskega parka v skladu z načrtom upravljanja.
VIII. NADZOR
28. člen
(neposredni nadzor v naravi)
Neposredni nadzor v naravi v krajinskem
parku zagotavlja javni zavod v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
29. člen
(inšpekcijski nadzor)
Izvajanje te uredbe inšpekcijsko nadzirajo
pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
Priloga
1: Znak krajinskega parka
Priloga
2/1: Meje krajinskega parka in varstvenih območij
Priloga
2/2: Meje ožjih zavarovanih območij
Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje
(Uradni list RS, št. 112/08) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
30. člen
Vlada ustanovi javni zavod iz 19. člena te
uredbe najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
31. člen
(1) Javni zavod mora najpozneje v dveh
letih po ustanovitvi predložiti ministrstvu predlog načrta upravljanja.
(2) Do uveljavitve načrta upravljanja se za
izvajanje tistih določb 10., 11., 12., 13. in 15. člena te uredbe, ki se
konkretizirajo v prostorskem delu načrta upravljanja, uporabljajo veljavni
prostorski akti oziroma drugi ustrezni predpisi.
32. člen
Minister, pristojen za ohranjanje narave,
določi začasne upravljavske smernice v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
Začasne upravljavske smernice ostanejo veljavne do sprejetja prvega načrta
upravljanja.
33. člen
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se
prenehajo uporabljati navedeni akti o razglasitvah naravnih znamenitosti,
redkosti oziroma prirodnih znamenitosti:
1.
Odlok o razglasitvi Malega placa za naravni rezervat (Uradni list RS,
št. 5/95);
2.
Odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik (Uradni list
SRS, št. 13/88);
3.
Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno
znamenitost (Uradni list SRS, št. 23/86, in Uradni list RS, št. 61/02);
4.
Odlok o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik (Uradni list
RS, št. 20/95).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Odločba o zavarovanju barskega gozda na Ljubljanskem barju (KLO
Tomišelj; Uradni list LRS, št. 24/51).
34. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ohranjanju narave – ZON-C (Uradni list RS, št. 46/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»47. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba
o spremembah in dopolnitvi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni
list RS, št. 75/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. junija 2022.«.