Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena Zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –
ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo
pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali
odstranitve objekta (v nadaljnjem besedilu: gradbeni odpadki).
(2) Za vsako ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ni posebej
urejeno s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
povzročitelj gradbenih odpadkov je oseba, ki naroči gradbena dela ali
jih sama izvaja, če zaradi graditve objekta nastajajo gradbeni odpadki (v
nadaljnjem besedilu: investitor);
2.
zbiralec gradbenih odpadkov je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja zbiranje gradbenih odpadkov;
3.
oddaja gradbenih odpadkov je oddaja odpadkov v skladu s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki;
4.
prepuščanje gradbenih odpadkov je prepuščanje odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
5.
obdelava gradbenih odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja
gradbenih odpadkov;
6.
predelava gradbenih odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki;
7.
odstranjevanje gradbenih odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
8.
priprava gradbenih odpadkov za ponovno uporabo je predelava gradbenih
odpadkov v gradbeni material neposredno po njihovem prevzemu ali po predhodnem
skladiščenju ali po predhodnem skladiščenju in razvrščanju oziroma mešanju z
drugimi gradbenimi odpadki v zbirnem centru;
9.
recikliranje gradbenih odpadkov je postopek predelave gradbenih odpadkov
v reciklirane gradbene materiale;
10.
zbirni center je urejen prostor na prostem ali v objektu, vključno z
opremo za pregled, ugotavljanje količin, predhodno skladiščenje in razvrščanje
gradbenih odpadkov za njihovo ponovno uporabo kot gradbeni material ali za
obdelavo; ta center upravlja zbiralec gradbenih odpadkov;
11.
pošiljka gradbenih odpadkov je količina gradbenih odpadkov, ki se zaradi
zbiranja ali obdelave prevzamejo z določenega mesta nastanka v obdobju največ
30 dni v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih.
3. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za gradbene odpadke, ki se
uvrščajo v skupino odpadkov s številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov
iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za:
1.
za odpadke, ki pri gradbenih delih ne nastanejo neposredno kot posledica
postopkov izvajanja gradbenih del, kot so odpadna embalaža, ki ovija gradbeni
material ali gradbene izdelke, ali komunalni odpadki, ki jih povzročajo
zaposleni na gradbišču;
2.
zemeljski izkop, ki nastaja pri gradbenih delih zaradi gradnje,
rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, če ni onesnažen z
nevarnimi snovmi tako, da bi se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki, uvrstil med nevarne gradbene odpadke, in se ravna z njim v skladu s
predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
3.
odpadne naplavine, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
premeščajo znotraj območja površinskih voda zaradi upravljanja voda in vodnih
poti ali preprečevanja poplav ali blažitve posledic poplav in suše, če odpadne
naplavine niso onesnažene z nevarnimi snovmi tako, da se v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med nevarne gradbene odpadke;
4.
gradbene odpadke, vključno z zemeljskim izkopom in odpadnimi
naplavinami, ki nastajajo pri izvajanju zaščite in reševanja ob naravnih in
drugih nesrečah.
(3) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest,
je treba upoštevati tudi določbe predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo
azbest, in predpisa o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali
odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali
napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest.
III. INVESTITORJEVE OBVEZNOSTI
4. člen
(ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču)
(1) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti
odgovoren investitor.
(2) Če je zemeljski izkop pridobljen z gradbeni deli na gradbišču
in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne
gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ga
investitor lahko ponovno uporabi na istem gradbišču ali na drugem gradbišču,
kjer je tudi sam investitor.
(3) Šteje se, da zemeljski izkop iz prejšnjega odstavka ni
onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene
odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, če je:
-
prostornina izkopa manj kot 30.000 m3 in med izkopavanjem ni
opažena onesnaženost z oljem, bitumenskimi mešanicami ali odpadki, ki niso iz
naravnega mineralnega materiala, ali
-
iz podatkov o sestavi zemeljskega izkopa ali iz analize zemeljskega
izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki, razvidno, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da
bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke.
(4) Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s
podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na
gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz
zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki. Investitor mora to dokumentacijo uporabiti pri izdelavi
poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi iz 9. člena te
uredbe in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter jo pokazati pristojnemu
inšpektorju iz 15. člena te uredbe, če ta to zahteva.
(5) Investitor mora zagotoviti, da se zemeljski izkop, ki ni
pridobljen na gradbiščih, kjer je sam investitor, na gradbišču uporabi samo, če
so za njegovo uporabo izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja obremenjevanje
tal z vnosom odpadkov.
(6) Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno
skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in
ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati
tako, da jih je mogoče obdelati.
(7) Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti na
gradbišču ali na območju objekta, v katerem se izvajajo gradbena dela, mora
investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo
neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob
gradbišču ali ob objektu, kjer se izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za
odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja.
(8) Če pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoče
preprečiti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor zagotoviti, da se pred
rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta odstranijo iz objekta nevarni gradbeni
odpadki, če je to tehnično izvedljivo.
(9) Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na
gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto.
(10) Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov iz prejšnjega
odstavka lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je kot
investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju,
urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov.
5. člen
(načrt gospodarjenja z odpadki)
(1) Če je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta,
nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta predpisana pridobitev gradbenega
dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora investitor k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z
gradbenimi odpadki.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka načrta
gospodarjenja z gradbenimi odpadki ni treba priložiti k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja, če je investitor fizična oseba ali če ne gre za gradnjo
ali rekonstrukcijo zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, razen če je za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta predvideno, da:
-
je prostornina zemeljskega izkopa 1.000 m3 ali več ali
-
je zemeljski izkop tako onesnažen z nevarnimi snovmi, da bi se moral
uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki.
(3) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz prejšnjega
odstavka mora glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov vsebovati podatke
o:
-
izločitvi nevarnih gradbenih odpadkov pred odstranitvijo objekta, če
zadeva pridobitev gradbenega dovoljenja tudi odstranitev objekta,
-
ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,
-
obdelavi gradbenih odpadkov na gradbišču,
-
predvideni prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja
gradbenih del na gradbišču, in ravnanju z njim,
-
predvideni prostornini uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni
nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
-
količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu
gradbenih odpadkov,
-
količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v
obdelavo,
-
predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave
gradbenih odpadkov.
(4) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora v zvezi s
predvidenimi količinami gradbenih odpadkov in z načini njihove obdelave
upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja na področju
ravnanja z gradbenimi odpadki.
(5) Investitor mora načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki
pokazati pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.
(6) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki je treba
izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega
za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
6. člen
(oddaja gradbenih odpadkov)
(1) Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov
zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
(2) Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih
odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, to pa dokaže z naročilom za
prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov.
(3) Iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov morajo biti
razvidni podatki o prevzemniku, klasifikacijska številka gradbenih odpadkov,
ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišča, ki ga zadeva
prevzem gradbenih odpadkov, in podatki o gradbenem dovoljenju.
(4) Če se oddajo gradbeni odpadki v odstranjevanje, morajo
biti iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov razvidni tudi podatki o osebi,
ki je izdelala oceno odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov
na odlagališčih, ali predpisom, ki ureja sežiganje ali sosežiganje odpadkov. To
oceno mora zagotoviti investitor v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje
odpadkov na odlagališčih, ali s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov.
(5) Investitor mora ob oddaji vsake pošiljke gradbenih
odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi
evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od
izvajalcev del.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko investitor
za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu
oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob
oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki.
7. člen
(izjema)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena investitorju ni
treba zagotoviti oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali
neposredno v njihovo obdelavo, če količina gradbenih odpadkov pa v celotnem
času izvajanja teh del ne presega največje količine gradbenih odpadkov iz
priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Investitor mora za gradbene odpadke iz prejšnjega
odstavka, za katere ni zagotovil oddaje v skladu s prejšnjim členom, sam
zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center.
8. člen
(priprava za ponovno uporabo in obdelava gradbenih odpadkov)
(1) Investitor lahko gradbene odpadke, ki nastajajo na
gradbišču, obdeluje sam, če ima za to okoljevarstveno dovoljenje v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Investitor lahko sam pripravi gradbene odpadke za ponovno
uporabo, ne da bi za to pridobil okoljevarstveno dovoljenje, kadar so to:
-
zemeljski izkop, za katerega so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega
odstavka 4. člena te uredbe.
-
odpadni beton, opeka, ploščice, keramika in gradbeni materiali na osnovi
sadre ali mešanica teh gradbenih odpadkov z zemeljskim izkopom, če jih ponovno
uporabi za gradbena dela na gradbišču, na katerem so ti odpadki nastali,
količine pa ne presegajo največjih količin gradbenih odpadkov iz priloge k tej
uredbi.
(3) Če količine gradbenih odpadkov iz prejšnjega odstavka
presegajo največje količine gradbenih odpadkov iz priloge k tej uredbi, lahko
investitor zagotovi njihovo obdelavo na samem gradbišču tudi v premični napravi
za obdelavo gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo odpadkov
v premičnih napravah.
9. člen
(poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z
njimi)
(1) Investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje v
skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, mora kot sestavni del
dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu
priložiti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, iz
katerega so razvidni podatki o:
-
količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih
odpadkov,
-
količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih v obdelavo,
-
količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ponovno uporabljenih na kraju
nastanka,
-
količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ki jih je obdelal sam, in o
nadaljnjem ravnanju s produkti obdelave,
-
prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na
gradbišču, ki je bil na gradbišču tudi ponovno uporabljen,
-
sestavi zemeljskega izkopa ali izvedenih analizah zemeljskega izkopa s
preskusnimi metodami, če količina na gradbišču ponovno uporabljenega
zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, presega 30.000
m3,
-
prostornini na gradbišču uporabljenega zemeljskega izkopa, ki ni nastal
zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
-
prostornini zemeljskega izkopa, ki je bil odpeljan z gradbišča, in o
načinu nadaljnjega ravnanja z njim,
-
zbiralcih gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave odpadkov,
-
potrjenih evidenčnih listih o pošiljanju gradbenih odpadkov.
(2) Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z
njimi ni treba izdelati, če v skladu s to uredbo k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja ni treba priložiti načrta gospodarjenja z gradbenimi
odpadki.
(3) Če se je v okviru gradnje, za katero je vložena zahteva
za izdajo uporabnega dovoljenja, izvedla tudi odstranitev objekta in so podatki
o skupni količini gradbenih odpadkov, nastalih zaradi odstranitve objekta, v
poročilu o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi za več kakor 50%
manjši od količine gradbenih odpadkov, predvidene v načrtu gospodarjenja z
gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe, je treba k poročilu o nastalih
gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi priložiti tudi obrazložitev tega
odstopanja.
(4) Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev
objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, mora investitor poslati
poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi skupaj s kopijo
načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe najpozneje v
tridesetih dneh po koncu gradnje pristojnemu inšpektorju iz 15. člena te
uredbe.
(5) Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z
njimi je treba izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani
ministrstva.
10. člen
(oddaja poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju
z njimi)
(1) Namesto letnih poročil o nastalih odpadkih in o ravnanju
z njimi, ki jih morajo pošiljati povzročitelji odpadkov ministrstvu v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pošlje investitor poročilo o nastalih
gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi enkrat, in sicer najpozneje 15 mesecev
po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja,
če je za gradnjo objekta pridobil uporabno dovoljenje pred tem rokom.
(2) Če gradnja traja več kot tri leta, mora investitor ne
glede na določbe prejšnjega odstavka poslati ministrstvu poročilo o nastalih
gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi po zaključku vsakega tretjega leta
gradnje in zaključno poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi
15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega
dovoljenja, če je za gradnjo objekta pridobil uporabno dovoljenje pred tem
rokom.
(3) Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z
njimi je treba dostaviti ministrstvu na obrazcu iz petega odstavka prejšnjega
člena, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
IV. OBVEZNOSTI ZBIRALCA GRADBENIH ODPADKOV
11. člen
(pogoji za prevzem, skladiščenje in prevoz gradbenih
odpadkov)
(1) Zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne zbiranje
gradbenih odpadkov, če ima v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov.
(2) Zbiralec gradbenih odpadkov mora imeti najmanj en zbirni
center za najmanj eno vrsto gradbenih odpadkov, uvrščenih v skupino odpadkov s
številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki.
(3) Zbiralec gradbenih odpadkov lahko predhodno skladišči
gradbene odpadke samo v zbirnem centru in največ eno leto.
(4) Zbiralec gradbenih odpadkov mora zagotoviti obveščanje
javnosti o načinu oddajanja gradbenih odpadkov z objavo naznanila o načinu in
pogojih oddaje gradbenih odpadkov na krajevno običajen način.
12. člen
(načrt zbiranja gradbenih odpadkov)
(1) V načrtu zbiranja gradbenih odpadkov, ki ga je treba
priložiti k vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov, morajo biti poleg
vsebin, določenih v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, tudi podatki o
številu in kraju zbirnih centrov, kjer namerava prevzemati gradbene odpadke.
(2) Načrt zbiranja gradbenih odpadkov mora v zvezi s
predvidenimi načini predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov upoštevati
usmeritve iz operativnega programa varstva okolja za področje ravnanja z
gradbenimi odpadki.
(3) Če ministrstvo iz podatkov letnih poročil zbiralcev
gradbenih odpadkov in iz letnih poročil izvajalcev obdelave gradbenih odpadkov
ugotovi, da na posameznem območju Slovenije glede zbranih količin gradbenih
odpadkov niso doseženi cilji iz operativnega programa varstva okolja za
področje ravnanja z gradbenimi odpadki, lahko od zbiralca gradbenih odpadkov
zahteva dopolnitev načrta zbiranja gradbenih odpadkov tako, da se v njem
določijo območja, kjer mora zbiralec gradbenih odpadkov urediti zbirni center,
ali območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem gradbenih odpadkov.
V. OBVEZNOSTI IZVAJACA OBDELAVE GRADBENIH ODPADKOV
13. člen
(načrt ravnanja z odpadki)
(1) Izvajalec obdelave gradbenih odpadkov mora gradbene
odpadke obdelovati v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na podlagi katerega
ji je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki.
(2) Načrt ravnanja z odpadki, ki ga mora pripraviti v skladu
s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, izvajalec obdelave gradbenih odpadkov,
mora poleg podatkov iz tega predpisa vsebovati tudi podatke o:
-
vrstah in količinah gradbenih odpadkov, ki jih namerava reciklirati,
-
predvidenih načinih uporabe recikliranih gradbenih materialov.
(3) Pri pripravi načrta ravnanja z odpadki je treba v zvezi s
predvidenimi načini obdelave in s količinami obdelanih gradbenih odpadkov
zagotoviti, da načrtovano ravnanje z gradbenimi odpadki ni v nasprotju z
operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.
(4) Iz načrta ravnanja z odpadki, ki zadeva odstranjevanje
gradbenih odpadkov, morajo biti razvidni tudi razlogi za odstranjevanje
gradbenih odpadkov ter način in mesto odstranjevanja teh gradbenih odpadkov.
(5) Ministrstvo s potrditvijo načrta ravnanja z odpadki odobri
odstranjevanje posamezne vrste gradbenih odpadkov, če je iz predloga načrta
ravnanja z odpadki razvidno, da za predelavo teh gradbenih odpadkov ne
obstajajo tehnične možnosti ali da so stroški predelave nesorazmerno višji od
stroškov njihovega odstranjevanja.
VI. OPERATIVNI PROGRAM
14. člen
(operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki)
(1) V operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki se
določi državni načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, vključno z načrtom in
okoljskimi cilji za okolju najprimernejšo obdelavo gradbenih odpadkov.
(2) V operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki se
določijo tudi usmeritve za ločeno zajemanje in zbiranje gradbenih odpadkov.
VII. NADZOR
15. člen
(pristojni inšpektorji)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji,
pristojni za varstvo okolja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
16. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek
kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
-
ne zagotovi ravnanje z zemeljskim izkopom na gradbišču v skladu z
drugim, tretjim in petim odstavkom 4. člena te uredbe,
-
ne zagotovi ravnanja z gradbenimi odpadki na gradbišču v skladu s
šestim, sedmim in osmim odstavkom 4. člena te uredbe,
-
ne pokaže načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki ali ne pošlje
njegove kopije pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva, v skladu s petim
odstavkom 5. člena te uredbe,
-
ne zagotovi oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali
izvajalca obdelave teh odpadkov, v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
-
ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov ne pridobi od prevzemnika
odpadkov izpolnjenega evidenčnega lista v skladu s petim odstavkom 6. člena te
uredbe,
-
ne zagotovi vodenja evidence o vrstah in količinah nastalih gradbenih
odpadkov v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe,
-
sam pripravlja gradbene odpadke za ponovno uporabo in jih uporablja ali
daje v uporabo v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 8. člena te uredbe,
-
obdeluje gradbene odpadke v premični napravi za obdelavo gradbenih
odpadkov v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek
kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
-
ne zagotovi izdelave dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega
izkopa vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega
izkopa v skladu s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe ali z dokumentacijo
ravna v nasprotju s tem odstavkom,
-
začasno skladišči gradbene odpadke v nasprotju z devetim in desetim
odstavkom 4. člena te uredbe,
-
ne zagotovi naročila za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom
izvajanja gradbenih del v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 6.
člena te uredbe,
-
v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe sam ne zagotovi odvoza in
oddaje gradbenih odpadkov v zbirni center, če so za te gradbene odpadke
izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 7. člena te uredbe,
-
ne pošlje poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi
skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki pristojnemu
inšpektorju v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe,
-
ne pošlje poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi v
rokih iz prvega ali drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek
kaznuje zbiralec gradbenih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če:
-
v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena te uredbe začne zbiranje
gradbenih odpadkov, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco
zbiralcev odpadkov,
-
v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena te uredbe zbira gradbene
odpadke brez zbirnega centra,
-
predhodno skladišči gradbene odpadke v nasprotju s tretjim odstavkom 11.
člena te uredbe,
-
ne zagotoviti obveščanja javnosti o načinu oddajanja gradbenih odpadkov
z objavo naznanila o načinu in pogojih oddaje gradbenih odpadkov v skladu s
četrtim odstavkom 11. člena te uredbe.
(4) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek
kaznuje izvajalec obdelave gradbenih odpadkov, ki je pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, če v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena te
uredbe gradbenih odpadkov ne obdeluje v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na
podlagi katerega mu je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje.
(5) Z globo od 300 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz
prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje investitor, ki je fizična oseba.
(6) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz
prvega do četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca
gradbenih del, investitorja, zbiralca gradbenih odpadkov in izvajalca obdelave
gradbenih odpadkov.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(veljavnost načrtov gospodarjenja z odpadki)
(1) Investitorji, ki največ 6 mesecev po uveljavitvi te
uredbe začnejo s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko k vlogi
za pridobitev gradbenega dovoljenja namesto načrta gospodarjenja z gradbenimi
odpadki iz 5. člena te uredbe priložijo načrt gospodarjenja z gradbenimi
odpadki, ki je bil izdelan pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom
o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in
41/04 – ZVO-1).
(2) Investitorji, ki največ 6 mesecev po uveljavitvi te
uredbe začnejo s postopkom za pridobitev uporabnega dovoljenja, lahko k vlogi
za pridobitev uporabnega dovoljenja priložijo namesto poročila o nastalih
gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi iz 9. člena te uredbe poročilo o
gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je bilo izdelano pred uveljavitvijo te
uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS,
št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
(3) Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev
objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, morajo investitorji za
gradbena dela, ki so se zaključila pred uveljavitvijo te uredbe in za katera
poročilo o nastalih gradbenih odpadkov ni bilo poslano pristojnemu inšpektorju
v skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03,
50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1), poslati poročilo o nastalih gradbenih odpadkih
in o ravnanju z njimi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe.
18. člen
(poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z
njimi)
Obstoječi investitorji, ki do uveljavitve te uredbe niso
končali gradnje v skladu z gradbenim dovoljenjem, pošljejo poročilo o nastalih
gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi na način in v rokih, določenih s to
uredbo.
19. člen
(veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu
s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04,
62/04 in 41/04 – ZVO-1) za zbiranje gradbenih odpadkov, ostanejo v veljavi do
izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo po uradni
dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov.
(2) Postopki za pridobitev dovoljenja za zbiranje gradbenih
odpadkov, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se zaključijo v skladu s to
uredbo.
20. člen
(naznanilo javnosti)
Obstoječi zbiralci gradbenih odpadkov morajo prvič naznaniti
javnosti zbiranje gradbenih odpadkov v skladu s petim odstavkom 11. člena te
uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.
21. člen
(veljavnost operativnega programa ravnanja z gradbenimi
odpadki)
Do sprejetja operativnega programa ravnanja z gradbenimi
odpadki v skladu s to uredbo se uporablja Operativni program ravnanja z
gradbenimi odpadki, ki ga je vlada sprejela na podlagi zakona, ki ureja varstvo
okolja, na 94. redni seji dne 14. oktobra 2004.
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03,
50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00719-23/2008/8
Ljubljana, dne 27. marca 2008
EVA 2008-2511-0057
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
PRILOGA:
Največje količine gradbenih odpadkov, za katere investitorju ni treba
zagotoviti oddaje zbiralcu gradbenih odpadkov v skladu s 7. členom te uredbe
oziroma ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za pripravo za ponovno
uporabo v skladu z 8. členom te uredbe