Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o
plačah direktorjev v javnem sektorju obsega:
-
Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05
z dne 1. 8. 2005),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 103/05 z dne 18. 11. 2005),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 12/06 z dne 7. 2. 2006),
-
Uredbo o spremembah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 36/06 z dne 6. 4. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 46/06 z dne 5. 5. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 77/06 z dne 21. 7. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 128/06 z dne 8. 12. 2006),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 37/07 z dne 23. 4. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 z dne 19. 10. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 112/07 z dne 7. 12. 2007),
-
Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 104/08 z dne 3. 11. 2008).
UREDBA
o plačah direktorjev v javnem
sektorju
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet urejanja)
(1) Ta uredba določa plačne razrede in
podrobnejše kriterije za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, direktorjev in
tajnikov (v nadaljevanju: direktor) v plačne razrede. Plačni razredi so
določeni z neposredno uvrstitvijo delovnega mesta v plačni razred ali z
določitvijo razponov plačnih razredov.
(2) Kot delovna mesta direktorjev se
štejejo tudi delovna mesta rektorjev, dekanov, predsednikov, ki niso
funkcionarji, direktorjev vladnih služb, generalnih direktorjev in direktorjev
organov v sestavi, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalnih
direktorjev direktoratov, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oziroma
sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot,
direktorjev oziroma tajnikov občinskih uprav in strokovnih direktorjev oziroma
strokovnih vodij.
(3) Delovna mesta tajnikov se nanašajo na
glavne tajnike univerz ter tajnike samostojnih visokošolskih zavodov.
(4) Ta uredba se uporablja tudi za
namestnike in pomočnike direktorjev ter člane uprave.
2. člen
(Obseg veljavnosti)
Določbe te uredbe veljajo za vse osebe javnega
prava (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) iz prve in druge točke 2. člena
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno
prečiščeno besedilo: v nadaljevanju: ZSPJS).
II. UVRSTITEV DELOVNIH MEST DIREKTORJEV V PLAČNE RAZREDE
3. člen
(Uvrstitev v plačne razrede)
Delovna mesta direktorjev, ki niso
neposredno uvrščena v plačni razred s prilogo I te uredbe, se uvrstijo v plačne
razrede znotraj razponov, določenih v prilogah II in III te uredbe.
4. člen
(Organ, pristojen za uvrščanje)
(1) Delovno mesto direktorjev uvrsti v
plačni razred pristojni minister oziroma pristojni organ v skladu z določilom
11. člena ZSPJS ter prilogami I, II in III te uredbe. Pristojni organ lokalnih
skupnosti za uvršanje delovnih mest direktorjev iz petega odstavka 11. člena
ZSPJS je župan.
(2) Delovna mesta direktorjev v državni
upravi in lokalni samoupravi uvrsti v plačni razred minister, pristojen za
javno upravo, s soglasjem vlade.
(3) Delovna mesta dekanov in direktorjev
članic univerze oziroma drugih članic univerze, dekanov oziroma direktorjev
samostojnih visokošolskih zavodov in tajnika samostojnih visokošolskih zavodov
v plačne razrede pristojni minister.
(4) Delovna mesta direktorjev v pravosodnih
organih, ki se urejajo s to uredbo, uvrsti v plačni razred minister za
pravosodje na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Vrhovnega
državnega tožilstva oziroma Državnega pravobranilstva.
5. člen
(Podrobnejši kriteriji za uvrstitev)
(1) Podrobnejši kriteriji in njihov vpliv
na uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede se upoštevajo po
posameznih dejavnostih, kot je to določeno v prilogi IV te uredbe.
(2) Za delovna mesta iz prilog II in III se
uvrstitev delovnega mesta določi na podlagi seštevka vrednosti posameznih
podrobnejših kriterijev iz priloge IV te uredbe, v skladu z metodologijo,
opredeljeno v 6. členu uredbe.
(3) Delovna mesta:
-
strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij se uvrščajo najmanj za
en plačni razred nižje kot delovna mesta direktorjev;
-
namestnikov direktorjev in članov uprave se uvrščajo najmanj za dva
plačna razreda nižje kot delovna mesta direktorjev;
-
pomočnikov direktorjev se uvrščajo najmanj za pet plačnih razredov nižje
kot delovna mesta direktorjev.
(4) Plačni razred za delovna mesta iz
prejšnjega odstavka na predlog direktorja oziroma predstojnika določi organ
upravljanja.
6. člen
(Metodologija za uvrščanje delovnih mest
direktorjev znotraj razponov v plačne razrede)
(1) Znotraj razponov plačnih razredov za
posamezen tip oseb javnega prava se pri prvi uvrstitvi po tej uredbi delovna
mesta direktorjev uvrstijo v plačne razrede tako, da je delovno mesto, ki ima
najnižji seštevek vrednosti podrobnejših kriterijev, uvrščeno v najnižji plačni
razred, delovno mesto, ki ima najvišji seštevek vrednosti podrobnejših
kriterijev, pa v najvišji plačni razred. Ostala delovna mesta se glede na
njihovo zahtevnost sorazmerno porazdelijo znotraj razpona plačnih razredov.
(2) V primeru sprememb pri osebah javnega
prava, ki imajo za posledico drugačen seštevek posameznih podrobnejših
kriterijev, ki bi privedle do spremembe plačnega razreda, se delovno mesto
uvrsti v plačni razred, ki ustreza novemu seštevku. Ta sprememba ne povzroči
spremembe pri uvrstitvah ostalih delovnih mest direktorjev pri istem tipu oseb
javnega prava.
(3) Če bi bil v primerih iz drugega
odstavka tega člena seštevek vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev pri
delovnem mestu določenega tipa oseb javnega prava višji oziroma nižji od
najvišjega oziroma najnižjega seštevka vrednosti podrobnejših kriterijev ob
prvi uvrstitvi, se delovno mesto uvrsti v najvišji oziroma najnižji plačni
razred.
(4) Sprememba uvrstitve zaradi drugačnega
seštevka vrednosti posameznih podrobnejših kriterijev se lahko za posamezno
delovno mesto direktorja izvede z začetkom mandata direktorja.
7. člen
(Upravičenost do dodatkov)
(1) Direktorji niso upravičeni do
naslednjih dodatkov:
-
položajnega dodatka,
-
dodatka za manj ugodne delovne pogoje,
-
dodatka za nevarnost in posebne obremenitve,
-
dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko direktorji javnih zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem
osnovnem poklicu, izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja,
opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni
pripravljenosti, če je tako delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja
dejavnosti.
(3) Za delo preko polnega delovnega časa,
dežurno službo in stalno pripravljenost pripadajo direktorjem iz drugega
odstavka tega člena plača in dodatki od delovnega mesta, na katerem se tako
delo opravlja.
8. člen
(Del plače za redno delovno uspešnost)
(1) Direktorjem v javnih zavodih, javnih
agencijah, javnih skladih in drugih osebah javnega prava se del plače za redno
delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi
poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu.
Direktorjem v državnih organih, drugih državnih organih, upravah pravosodnih
organov in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti se redna delovna uspešnost
izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence.
(2) Direktorjem iz prvega odstavka tega
člena pripada redna delovna uspešnost v okviru obsega sredstev, ki so za ta
namen zagotovljena v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Redna delovna
uspešnost se jim lahko določi v višjem obsegu, kot so za ta namen zagotovljena
sredstva v skladu s Kolektivno pogodb za javni sektor, pod pogojem, da višji
obseg ne posega v obseg sredstev za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev
in pod pogojem, da so sredstva za ta namen zagotovljena. Skupen obseg sredstev
za redno delovno uspešnost direktorjev v državnih organih, drugih državnih
organih, upravah pravosodnih organov in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti
nad zagotovljenim v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor določi Vlada
Republike Slovenije.
(3) Organ, pristojen za imenovanje
direktorja, mora pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost
pridobiti soglasje ustanovitelja. V primeru oseb javnega prava, katerih
ustanovitelj je lokalna skupnost in se ne financirajo iz proračuna lokalne
skupnosti, mora biti podano tudi soglasje pristojnega ministra.
(4) Ustanovitelj oziroma pristojni minister
izda soglasje za izplačilo dela plače za delovno uspešnost najpozneje v
tridesetih dneh po prejemu vloge za izdajo soglasja. V primeru, da ustanovitelj
oziroma pristojni minister soglasja v tridesetih dneh od prejema popolne vloge
ne izda oziroma njegove izdaje ne zavrne, se šteje, da je soglasje dano.
(5) Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati
poslovno poročilo ter utemeljitev izplačila dela plače za delovno uspešnost na
podlagi meril, določenih s pravilnikom pristojnega ministra.
(6) Dodatna delovna uspešnost iz naslova
uspešnosti pri prodaji blaga in storitev se izplačuje v skladu z uredbo, ki
ureja dodatno delovno uspešnost v javnem sektorju.
Priloga I: Neposredna uvrstitev direktorjev oseb
javnega prava v plačne razrede, katerih ustanovitelj je država in jih pretežno
financira državni proračun ali blagajna obveznega zdravstvenega zavarovanja
Priloga II: Razponi za uvrstitev direktorjev oseb javnega
prava v plačne razrede, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost in
jih pretežno financira državni proračun ali blagajna obveznega zdravstvenega
zavarovanja
Priloga III: Razponi za uvrstitev direktorjev oseb
javnega prava v plačne razrede, katerih ustanovitelj in pretežni financer je
lokalna skupnost oziroma proračun lokalne skupnosti
Priloga IV: Podrobnejši kriteriji ter njihove
vrednosti po dejavnostih
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni
list RS, št. 73/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
(Dodatki)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni
sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni
direktorji iz te uredbe, in sicer:
-
dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako
zaključeno leto delovne dobe;
-
dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za
mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se
obračunava le za čas, ko direktor dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek
pripada;
-
dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, če znanstveni naziv
ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri čemer je dodatek določen v nominalnem
znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 10.000,00 SIT bruto, za
magisterij 15.000,00 SIT bruto in za doktorat 25.000,00 SIT bruto.
-
dodatek za dvojezičnost na podlagi 28. člena ZSPJS, pri čemer višino
dodatka iz prve in druge alinee 28. člena ZSPJS določi pristojni minister
oziroma pristojni organ lokalne skupnosti iz 11. člena ZSPJS.
10. člen
(Merila za
delovno uspešnost)
Do uveljavitve meril, ki jih določijo
pristojni ministri, se direktorjem oseb javnega prava del plače za delovno
uspešnost izplačuje na podlagi kriterijev iz osmega odstavka 52. člena ZSPJS.
11. člen
Z začetkom uporabe te uredbe prenehata
veljati Uredba o kriterijih za določanje količnikov za določitev osnovne plače
direktorjev javnih zavodov (Uradni list RS, št. 26/94 in 5/97) in Uredba o
podrobnejših kriterijih za uvrščanje delovnih mest ravnateljev, direktorjev in
tajnikov (Uradni list RS, št. 11/04 in 71/04).
12. člen
Direktorjem se začne obračunavati in
izplačevati plača na osnovi plačnih razredov iz te uredbe z začetkom uporabe te
uredbe.
13. člen
Uvrstitve v plačne razrede iz 4. člena te
uredbe morajo biti opravljene do 15. 10. 2005, zahtevana soglasja k uvrstitvam
pa je potrebno pridobiti do 15. 11. 2005.
14. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1.
2006.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 103/05)
spreminja 10. člen uredbe tako, da se glasi:
»10. člen
Merila za določitev višine dela plače za
delovno uspešnost direktorja določi v skladu s četrtim odstavkom 22. člena
ZSPJS pristojni minister najpozneje do 1. 3. 2006.«;
dodaja 10.a člen uredbe:
»10.a člen
Za leto 2006 se kot osnova za določitev
dela plače za delovno uspešnost upošteva osnovna plača, obračunana s prvim
obračunom plač, na podlagi določila desetega odstavka 52. člena ZSPJS.«;
spreminja 12. člen uredbe tako, da se glasi:
»12. člen
(1) Direktorjem se začne obračunavati in
izplačevati plača na osnovi plačnih razredov iz te uredbe z začetkom uporabe te
uredbe.
(2) Osnovne plače direktorjev, določene v
skladu s to uredbo, se v obdobju do leta 2009 zmanjšajo na naslednji način:
-
s 1. 3. 2006 za 2%,
-
s 1. 1. 2007 za 1,5%,
-
s 1. 1. 2008 za 1%,
-
s 1. 1. 2009 za 0,5%.
Zmanjšanje osnovnih plač se odpravi s 1. 1.
2010.
(3) Plače direktorjev po tej uredbi se
obračunavajo skladno z uredbo, ki ureja enotno metodologijo in obrazce za
obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.«;
spreminja 13. člen uredbe tako, da se glasi:
»13. člen
Uvrstitve v plačne razrede iz 4. člena te
uredbe morajo biti opravljene do 15. 10. 2005 oziroma najpozneje do 30. 11.
2005, zahtevana soglasja k uvrstitvam pa je potrebno pridobiti do 15. 12. 2005.«;
dodaja 13.a člen uredbe:
»13.a člen
Če pristojni organ lokalne skupnosti ne
predpiše plačnih razredov oziroma ne uvrsti delovnih mest direktorjev v plačne
razrede v roku iz prejšnjega člena, plačne razrede s pravilnikom začasno
predpiše pristojni minister najpozneje do 15. 12. 2005.«;
spreminja 14. člen uredbe tako, da se glasi:
»14. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 3.
2006.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»14. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 12/06)
dodaja 13.b člen uredbe:
»13.b člen
Za sklepanje aneksov k pogodbi o zaposlitvi
v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo) in to uredbo, ni
potrebno pridobiti soglasja pristojnega ministra v skladu s Sklepom o
kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih zavodov (Uradni
list RS, št. 33/97).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. marcem
2006.«.
Uredba o spremembah Uredbe o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 36/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 46/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija
2006.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 77/06)
spreminja 9. člen uredbe tako, da se glasi:
»9. člen
(Dodatki)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni
sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni
direktorji iz te uredbe, in sicer:
-
dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako
zaključeno leto delovne dobe;
-
dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za
mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se
obračunava le za čas, ko direktor dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek
pripada;
-
dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, če znanstveni naziv
ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri čemer je dodatek določen v nominalnem
znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 10.000,00 SIT bruto, za
magisterij 15.000,00 SIT bruto in za doktorat 25.000,00 SIT bruto. Dodatki za
znanstveni naziv se ne seštevajo, upošteva se najvišji pridobljeni naziv;
-
dodatek za dvojezičnost na podlagi 28. člena ZSPJS, pri čemer višino
dodatka iz prve in druge alinee 28. člena ZSPJS določi pristojni minister
oziroma pristojni organ lokalne skupnosti iz 11. člena ZSPJS.«;
dodaja 10.b člen uredbe:
»10.b člen
Ne glede na določilo prvega odstavka 8.
člena se direktorjem do sklenitve Kolektivne pogodbe za javni sektor delovna
uspešnost lahko določi v višjem obsegu kot so za ta namen zagotovljena sredstva
v skladu zakonom, podzakonskim predpisom ali drugim aktom, pod pogojem, da
višji obseg ne posega v obseg sredstev za delovno uspešnost javnih uslužbencev,
in pod pogojem, da so sredstva za to zagotovljena.«;
dodaja 12.a člen uredbe:
»12.a člen
Pri obračunu in izplačilu plač za pomočnike
direktorjev se uporabljajo določila 12. člena uredbe.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. avgusta
2006.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 128/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2007.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 37/07)
spreminja 9. člen uredbe tako, da se glasi:
»9. člen
(Dodatki)
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni
sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni
direktorji iz te uredbe, in sicer:
-
dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako
zaključeno leto delovne dobe;
-
dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za
mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se
obračunava le za čas, ko direktor dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek
pripada;
-
dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, če znanstveni naziv
ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri čemer je dodatek določen v nominalnem
znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 41,73 eurov bruto, za
magisterij 62,59 eurov bruto in za doktorat 104,32 eurov bruto. Dodatki za
znanstveni naziv se ne seštevajo;
-
dodatek za dvojezičnost na podlagi 28. člena ZSPJS, pri čemer višino
dodatka iz prve in druge alinee 28. člena ZSPJS določi pristojni minister
oziroma pristojni organ lokalne skupnosti iz 11. člena ZSPJS.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. maja 2007.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. novembra
2007.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 112/07)
spreminja 10. člen uredbe tako, da se glasi:
»10. člen
(Merila za
redno delovno uspešnost)
Merila za določitev višine dela plače za
redno delovno uspešnost direktorja določi v skladu s četrtim odstavkom 22.
člena ZSPJS pristojni minister najpozneje do 1. 3. 2006.«;
spreminja 10.b člen uredbe tako, da se glasi:
»10.b člen
Ne glede na določilo prvega odstavka 8.
člena se direktorjem do sklenitve Kolektivne pogodbe za javni sektor redna
delovna uspešnost lahko določi v višjem obsegu kot so za ta namen zagotovljena
sredstva v skladu zakonom, podzakonskim predpisom ali drugim aktom, pod
pogojem, da višji obseg ne posega v obseg sredstev za delovno uspešnost javnih
uslužbencev, in pod pogojem, da so sredstva za to zagotovljena.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 104/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.