Uredba o stanju površinskih voda

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o stanju površinskih voda obsega:

-       Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09 z dne 20. 2. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 98/10 z dne 3. 12. 2010),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 96/13 z dne 22. 11. 2013),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 24/16 z dne 1. 4. 2016).

UREDBA

o stanju površinskih voda

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa merila za ugotavljanje stanja površinskih voda, okoljske standarde kakovosti za ugotavljanje kemijskega stanja ter merila in okoljske standarde kakovosti za ugotavljanje ekološkega stanja površinskih voda ter vrste monitoringa stanja površinskih voda v skladu z:

-       Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne 30. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 311 z dne 31. 10. 2014, str. 32),

-       Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (UL L št. 226 z dne 24. 8. 2013, str. 1), in

-       Direktivo Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (UL L št. 201 z dne 1. 8. 2009, str. 36).

(2) Ta uredba za kemijsko stanje površinskih voda določa:

-       kemijske parametre za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: parametri kemijskega stanja),

-       okoljske standarde kakovosti za parametre kemijskega stanja površinskih voda,

-       merila za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda in razvrščanje vodnih teles površinskih voda v razrede kemijskega stanja.

(3) Ta uredba za ekološko stanje površinskih voda določa:

-       elemente kakovosti za ugotavljanje ekološkega stanja oziroma ekološkega potenciala površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: elementi kakovosti),

-       metrike za vrednotenje s posameznimi biološkimi elementi ekološkega stanja (v nadaljnjem besedilu: metrike),

-       parametre za vrednotenje posameznih kemijskih elementov kakovosti, ki podpirajo biološke elemente ekološkega stanja (v nadaljnjem besedilu: posebna onesnaževala),

-       parametre za vrednotenje posameznih splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti, ki podpirajo biološke elemente ekološkega stanja (v nadaljnjem besedilu: splošni fizikalno-kemijski parametri),

-       parametre za vrednotenje s posameznimi hidromorfološkimi elementi kakovosti, ki podpirajo biološke elemente ekološkega stanja,

-       razrede in opisne opredelitve razredov ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda ter razredov ekološkega potenciala umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles,

-       mejne vrednosti za posamezne razrede ekološkega stanja za vrednotenje z biološkimi elementi ekološkega stanja,

-       mejne vrednosti za posamezne razrede ekološkega stanja za posebna onesnaževala,

-       mejne vrednosti za posamezne razrede ekološkega stanja za splošne fizikalne-kemijske parametre,

-       merila za vrednotenje s posameznimi elementi ekološkega stanja,

-       merila za ugotavljanje ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda in njihovo razvrščanje v razrede ekološkega stanja.

(4) Ta uredba določa tudi dodatne zahteve za:

-       vodna telesa površinskih voda ali njihove dele, kjer se odvzema voda za oskrbo s pitno vodo, in

-       vodna telesa površinskih voda ali njihove dele na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: posebna varstvena območja).

2. člen

(uporaba)

(1) Ta uredba se uporablja za vodna telesa površinskih voda, določena s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali njihove dele ali skupine.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za vodna telesa teritorialnega morja ne uporabljajo določbe te uredbe, ki se nanašajo na ekološko stanje obalnih voda.

(3) Za umetna in močno preoblikovana vodna telesa se navajanje ekološkega stanja šteje za navajanje ekološkega potenciala, razen kadar ta uredba določa drugače.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.     okoljski standard kakovosti je koncentracija posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentu ali organizmih, ki ne sme biti presežena zaradi varstva zdravja ljudi in okolja. Za splošne fizikalno-kemijske parametre in posebna onesnaževala se za okoljski standard kakovosti šteje mejna vrednost med razredoma dobro in zmerno ekološko stanje;

2.     dobro kemijsko stanje je kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode, ki izpolnjuje merila iz 8. člena te uredbe;

3.     prednostne snovi so snovi, določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;

4.     prednostne nevarne snovi so snovi, ki so kot prednostne nevarne snovi opredeljene v prilogi 1 te uredbe;

5.     metrika označuje merljivi del ali proces biološkega sistema, ki se spreminja z velikostjo človekovega vpliva;

6.     modul je vrsta obremenitve, katere vpliv na združbe vodnih organizmov (biološke elemente kakovosti) se vrednoti z izbranimi metrikami;

7.     dobro ekološko stanje je ekološko stanje vodnega telesa površinske vode, ki izpolnjuje pogoje za razvrstitev v dobro ekološko stanje iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe;

8.     medij je del vodnega okolja, in sicer voda, sediment ali organizem;

9.     takson je posamezni vodni takson na taksonomski ravni ‚poddeblo‘, ‚razred‘ ali drugi ustrezni ravni.

II. STANJE POVRŠINSKIH VODA

4. člen

(ugotavljanje stanja površinskih voda)

(1) Stanje površinskih voda se ugotavlja na podlagi rezultatov monitoringa kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda.

(2) Stanje posameznega vodnega telesa površinskih voda je določeno s kemijskim ali ekološkim stanjem tega vodnega telesa površinskih voda, in sicer s tistim, ki je slabši.

(3) Za vodno telo površinskih voda ali njegov del, ki sega na območje s posebnimi zahtevami, se ugotavlja tudi ustreznost glede na dodatne zahteve iz 15. in 16. člena te uredbe.

5. člen

(merila za dobro stanje površinskih voda)

Stanje vodnega telesa površinske vode je dobro, če:

-       ima dobro kemijsko stanje,

-       ima zelo dobro ali dobro ekološko stanje in

-       ima umetno ali močno preoblikovano vodno telo največji ali dober ekološki potencial.

1. Kemijsko stanje površinskih voda

6. člen

(ugotavljanje kemijskega stanja)

(1) Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na podlagi rezultatov kemijske analize vzorcev površinskih voda in organizmov, ki se pridobijo z monitoringom stanja površinskih voda.

(2) Parametri kemijskega stanja površinskih voda so določeni v prilogi 1 te uredbe.

(3) Okoljski standardi kakovosti (v nadaljnjem besedilu: OSK) za parametre kemijskega stanja v vodi in organizmih so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, in so določeni kot:

-       letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja v vodi (v nadaljnjem besedilu: LP-OSK),

-       največja dovoljena koncentracija parametra kemijskega stanja v vodi (v nadaljnjem besedilu: NDK-OSK) in

-       okoljski standardi za organizme (v nadaljnjem besedilu: OSK organizmi).

(4) Za snovi, navedene pod številkami 5, 15, 16, 17, 21, 28, 34, 35, 37, 43 in 44 v prilogi 1 te uredbe, se uporabljajo OSK organizmi iz priloge 2 te uredbe. Za ostale snovi iz priloge 1 te uredbe se uporabljajo OSK za parametre kemijskega stanja v vodi iz priloge 2 te uredbe.

(5) Kemijsko stanje ene ali več vrst površinskih voda se lahko ugotavlja na podlagi OSK za medij, ki ni določen v prejšnjem odstavku, ali na podlagi taksona.

(6) Če se kemijsko stanje površinskih voda ugotavlja na podlagi izjeme iz prejšnjega odstavka, se uporabi ustrezen OSK iz priloge 2 te uredbe ali, če ni naveden noben OSK za medij ali takson, se določi OSK, ki zagotavlja vsaj enakovredno raven varstva kot OSK iz priloge 2 te uredbe.

(7) Izjema iz petega odstavka tega člena se lahko uporabi, če analitska metoda za izbrani medij ali takson izpolnjuje minimalna izvedbena merila za analizne metode iz 16. člena Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09 in 81/11). Če ta merila niso izpolnjena za noben medij, se monitoring izvaja z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov, pri čemer mora biti ta analizna metoda enakovredna metodi, ki je na voljo za medij iz četrtega odstavka tega člena za ustrezno snov.

(8) Kadar se na podlagi izmerjenih ali ocenjenih koncentracij ali emisij v okolju ugotovi, da zaradi akutne izpostavljenosti obstaja potencialno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in kadar se uporabljajo OSK organizmi ali OSK za sedimente, je treba zagotoviti tudi spremljanje koncentracij v površinski vodi in za ugotavljanje kemijskega stanja uporabiti tudi NDK-OSK iz priloge 2 te uredbe, kadar so taki OSK določeni.

7. člen

(izračun kemijskega stanja)

(1) Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na posameznem mestu vzorčenja na podlagi:

-       izračuna letne povprečne vrednosti parametrov kemijskega stanja in

-       največje vrednosti parametrov kemijskega stanja za tiste parametre, za katere je v prilogi 2 te uredbe določena NDK–OSK.

(2) Če rezultati monitoringa vsebujejo primere ubežnikov, se največja vrednost parametrov kemijskega stanja lahko izračuna z uporabo statistične metode. Uporabljena statistična metoda se navede v poročilu o monitoringu v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(3) Če se izračunana srednja vrednost rezultatov, dobljenih z uporabo najboljše razpoložljive tehnike, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov, označi z izrazom „pod mejo določljivosti“ in meja določljivosti, dobljena s to tehniko, presega OSK, se rezultat za snov, ki se meri, ne upošteva pri ocenjevanju splošnega kemijskega stanja tega vodnega telesa.

8. člen

(merila za dobro kemijsko stanje)

(1) Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če:

-       letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, na nobenem od mest vzorčenja za nobenega od parametrov kemijskega stanja ni večja od LP–OSK, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe,

-       največja izmerjena vrednost parametra kemijskega stanja na nobenem od mest vzorčenja za nobenega od parametrov kemijskega stanja ni večja od NDK–OSK, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe, in

-       vrednost parametra kemijskega stanja v organizmih na nobenem od mest vzorčenja za nobenega od parametrov kemijskega stanja ni večja od OSK organizmi, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe.

(2) Pri izračunu letne povprečne vrednosti parametra kemijskega stanja se:

-       rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti. Če je tako izračunana letna povprečna vrednost nižja od meje določljivosti, se taka letna povprečna vrednost označi z izrazom »pod mejo določljivosti« in

-       za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.

(3) LP–OSK in NDK–OSK iz priloge 2 te uredbe so izraženi kot skupna koncentracija snovi v celotnem vzorcu vode, razen za kadmij, svinec, živo srebro in nikelj (v nadaljnjem besedilu: kovine). Pri kovinah se LP–OSK in NDK–OSK nanašajo na raztopljene koncentracije, in sicer na raztopljeno fazo vzorca vode, ki se pridobi s filtriranjem skozi filter z velikostjo por 0,45 µm ali z drugo enakovredno predobdelavo.

(4) Pri presoji rezultatov monitoringa kemijskega stanja glede na LP–OSK in NDK–OSK za kovine se lahko upoštevajo:

-       koncentracije naravnega ozadja za kovine in njihove spojine, če so vzrok za neskladnost z LP–OSK ali NDK–OSK, in

-       trdota vode, pH ali drugi parametri, ki lahko vplivajo na biološko razpoložljivost kovin.

(5) Koncentracije naravnega ozadja za kovine in njihove spojine so za celinske vode določene v prilogi 10, ki je sestavni del te uredbe.

9. člen

(slabo kemijsko stanje)

Vodno telo površinske vode ima slabo kemijsko stanje, če ne izpolnjuje pogojev za dobro kemijsko stanje iz prvega odstavka prejšnjega člena.

9.a člen

(dolgoročna analiza trendov)

(1) Za vodna telesa površinskih voda ali njihove skupine se zagotovi dolgoročna analiza trenda koncentracij parametrov kemijskega stanja, ki so nagnjene h kopičenju v sedimentu oziroma organizmih in so določeni v prilogi 1 te uredbe.

(2) Za parametre kemijskega stanja iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zagotovi ugotavljanje koncentracije v sedimentu oziroma organizmih in pomembno povečanje koncentracije parametra kemijskega stanja v sedimentu oziroma organizmih ugotovi v poročilu o monitoringu v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

2. Ekološko stanje površinskih voda

10. člen

(ugotavljanje ekološkega stanja)

(1) Ekološko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na podlagi rezultatov kemijskih in fizikalno-kemijskih analiz vzorcev površinskih voda, rezultatov analiz bioloških vzorcev in rezultatov spremljanja hidromorfoloških elementov kakovosti, ki se pridobijo z monitoringom stanja površinskih voda.

(2) Elementi kakovosti za razvrščanje po ekološkem stanju so določeni ločeno za reke, jezera, somornice in obalne vode v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Elementi kakovosti za razvrščanje umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles po ekološkem potencialu so elementi, ki se uporabljajo za tisto izmed vrst naravne površinske vode iz prejšnjega odstavka, ki je najbolj podobna takemu umetnemu ali močno preoblikovanemu vodnemu telesu.

(4) Parametri in metrike za vrednotenje s posameznim elementom kakovosti in obremenitve, na katere so občutljivi posamezni elementi kakovosti, so določeni v preglednicah 1, 2 in 3 iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Elementi kakovosti, ki so najbolj občutljivi na posamezne obremenitve, so določeni v preglednici 4 iz priloge 4 te uredbe.

11. člen

(razredi ekološkega stanja in ekološkega potenciala)

(1) Posamezno vodno telo površinske vode se na podlagi rezultatov vrednotenja s posameznimi elementi kakovosti razvrsti v naslednji razred ekološkega stanja:

-       zelo dobro,

-       dobro,

-       zmerno,

-       slabo ali

-       zelo slabo ekološko stanje.

(2) Posamezno umetno in močno preoblikovano vodno telo se na podlagi rezultatov vrednotenja s posameznimi elementi kakovosti razvrsti v naslednji razred ekološkega potenciala:

-       največji,

-       dober,

-       zmeren,

-       slab ali

-       zelo slab ekološki potencial.

(3) Opisne opredelitve razredov ekološkega stanja in ekološkega potenciala so določene v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.

12. člen

(mejne vrednosti razredov ekološkega stanja)

(1) Biološki, splošni fizikalno-kemijski in hidromorfološki elementi ter posebna onesnaževala morajo za razvrstitev v posamezen razred ekološkega stanja ustrezati opisnim opredelitvam iz prve do pete točke priloge 5 te uredbe. Biološki in hidromorfološki elementi kakovosti, splošne razmere ter posebna onesnaževala morajo za razvrstitev v posamezen razred ekološkega potenciala ustrezati opisnim opredelitvam iz šeste točke priloge 5 te uredbe.

(2) Metrike za vrednotenje s posameznimi biološkimi elementi morajo ustrezati mejnim vrednostim, ki so za posamezne razrede ekološkega stanja določene kot razmerje ekološke kakovosti iz priloge 6 te uredbe. Razmerje ekološke kakovosti je razmerje med vrednostmi metrik za vrednotenje s posameznimi biološkimi elementi, ugotovljenimi v vodnem telesu površinske vode na podlagi monitoringa iz 17. člena te uredbe, in vrednostmi za te metrike pri referenčnih razmerah, značilnih za tip površinske vode (v nadaljnjem besedilu: za tip značilne referenčne razmere).

(3) Za vsako vrsto površinskih voda se razdeli lestvica razmerij ekološke kakovosti v pet razredov od zelo dobrega do zelo slabega ekološkega stanja. Vrednost, ki predstavlja mejo med zelo dobrim in dobrim ekološkim stanjem, ter vrednost, ki predstavlja mejo med dobrim in zmernim ekološkim stanjem, se določita v skladu z Odločbo 2008/915/ES.

(4) Vrednosti posebnih onesnaževal za zelo dobro in dobro ekološko stanje ne smejo presegati mejnih vrednosti, ki so za posamezne razrede ekološkega stanja določene v prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe. Okoljski standardi kakovosti za posebna onesnaževala so določeni v skladu s postopkom iz pododdelka 1.2.6 Priloge 4 Direktive 2000/60/ES.

(5) Vrednosti splošnih fizikalno-kemijskih parametrov morajo za zelo dobro in dobro ekološko stanje ustrezati okvirnim mejnim vrednostim iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe, in ne smejo presegati mejnih vrednosti, ki so za posamezne razrede ekološkega stanja glede na opis tipa natančno določene v metodologiji za vrednotenje splošnih fizikalno-kemijskih elementov v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(6) Hidromorfološki elementi morajo za zelo dobro ekološko stanje ustrezati pogojem v metodologiji za vrednotenje ekološkega stanja s hidromorfološkimi elementi v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

13. člen

(vrednotenje s posameznimi elementi kakovosti)

(1) Vrednotenje s posameznim biološkim elementom kakovosti se izvede za posamezno mesto vzorčenja.

(2) Vrednotenje s posameznim biološkim elementom kakovosti se izvede na podlagi izračuna vrednosti metrik iz priloge 4 te uredbe z uporabo statistične metode, ki je za posamezno metriko določena v metodologijah v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(3) Posamezno posebno onesnaževalo se vrednoti na podlagi:

-       letne povprečne vrednosti posebnih onesnaževal iz priloge 4 te uredbe, izračunane kot aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, in

-       največje izmerjene vrednosti posebnih onesnaževal, za katere je v prilogi 8 te uredbe določena NDK–OSK.

(4) Pri izračunu letne povprečne vrednosti posebnega onesnaževala se:

-       rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti. Če je tako izračunana letna povprečna vrednost nižja od meje določljivosti, se taka letna povprečna vrednost označi z izrazom »pod mejo določljivosti« in

-       za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.

(5) Če rezultati monitoringa vsebujejo primere ubežnikov, se največja vrednost posebnih onesnaževal lahko izračuna z uporabo statistične metode. Uporabljena statistična metoda se navede v poročilu o monitoringu v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(6) Posamezen splošen fizikalno-kemijski parameter, za katerega so mejne vrednosti razredov ekološkega stanja določene v prilogi 7 te uredbe, se vrednoti na podlagi izračuna z uporabo statistične metode, kot na primer izračun percentila izmerjenih vrednosti. Uporabljena statistična metoda se navede v poročilu o monitoringu v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(7) Vrednotenje s posameznim hidromorfološkim elementom, ki podpira biološke elemente, se izvede na podlagi izračuna vrednosti metrik iz priloge 4 te uredbe v skladu z metodologijo za posamezno metriko v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(8) Kadar je za vrednotenje s posameznim biološkim ali hidromorfološkim elementom kakovosti določenih več metrik oziroma parametrov, se vrednotenje izvede na podlagi metodologije za ta element kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

(9) Pri vrednotenju rezultatov monitoringa ekološkega stanja glede na letne povprečne vrednosti posebnih onesnaževal se za kovine lahko upoštevajo:

-       koncentracije naravnega ozadja za kovine in njihove spojine iz priloge 10 te uredbe, če so vzrok za neskladnost z LP–OSK ali NDK–OSK, in

-       trdota vode, pH ali drugi parametri, ki lahko vplivajo na biološko razpoložljivost kovin.

14. člen

(razvrščanje v razrede ekološkega stanja)

(1) Vodno telo površinske vode se razvrsti v razrede ekološkega stanja iz prvega odstavka 11. člena te uredbe na podlagi rezultatov vrednotenj s posameznimi elementi kakovosti, in sicer glede na najslabšo vrednost rezultatov vrednotenja z biološkimi elementi kakovosti, splošnih fizikalno-kemijskih elementov in posebnih onesnaževal.

(2) Kadar se vodno telo površinske vode v skladu s prejšnjim odstavkom razvrsti v razred zelo dobro ekološko stanje, se razvrstitev dodatno preveri tudi glede na ustreznost hidromorfoloških elementov ekološkega stanja v skladu s šestim odstavkom 12. člena te uredbe.

(3) Kadar je en element kakovosti občutljiv na več vrst obremenitev, se vodno telo razvrsti glede na najslabšo vrednost rezultatov vrednotenja s tem elementom kakovosti glede na različne obremenitve.

(4) Kadar je na eno vrsto obremenitve občutljivih več različnih elementov kakovosti, se vodno telo razvrsti glede na vrednost rezultatov vrednotenja s tistim elementom kakovosti, ki je v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe najbolj občutljiv na to obremenitev.

(5) Način razvrščanja vodnih teles površinskih voda v razrede ekološkega stanja glede na biološke elemente kakovosti je shematsko prikazan v prilogi 9, ki je sestavni del te uredbe.

3. Dodatne zahteve za operativni monitoring na vodnih telesih površinskih voda na območjih s posebnimi zahtevami

15. člen

(površinske vode, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo)

(1) V program operativnega monitoringa se vključijo vodna telesa ali njihovi deli, kjer se površinska voda odvzema za oskrbo s pitno vodo in v povprečju zagotavljajo več kot 100 m³ vode na dan.

(2) Vodno telo ali del vodnega telesa površinske vode iz prejšnjega odstavka ustreza dodatnim zahtevam za površinske vode, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo, če:

-       ima dobro kemijsko stanje v skladu z 8. členom te uredbe,

-       rezultati monitoringa za nobeno od snovi, ki se odvajajo v površinsko vodo v pomembnih količinah in bi lahko vplivale na stanje tega vodnega telesa ter se v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, spremljajo zaradi ugotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode, ne izkazujejo poslabšanja glede na rezultate predhodnega leta,

-       rezultati monitoringa za snovi iz prejšnjega odstavka izkazujejo, da bo voda po uporabljenem postopku obdelave ustrezala zahtevam predpisa, ki ureja pitno vodo.

(3) Ustreznost glede na dodatne zahteve iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi:

-       monitoringa kemijskega stanja in

-       monitoringa parametrov iz druge alinee prejšnjega odstavka na mestih vzorčenja, določenih na vodnih telesih površinskih voda ali njihovih delih, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo.

16. člen

(površinske vode na posebnih varstvenih območjih)

(1) V program operativnega monitoringa se vključijo vodna telesa površinskih voda ali njihovi deli, ki ležijo na posebnih varstvenih območjih, kadar je na podlagi analize vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih voda ali rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev in zahtev glede površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja posebna varstvena območja (območja Natura 2000).

(2) Vodno telo ali del vodnega telesa površinske vode iz prejšnjega odstavka ustreza zahtevam za površinske vode na posebnih varstvenih območjih, če:

-       ima dobro kemijsko in ekološko stanje ter

-       ustreza zahtevam glede kakovosti površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja posebna varstvena območja (območja Natura 2000).

(3) Ustreznost iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi operativnega monitoringa kemijskega stanja in ekološkega stanja površinskih voda.

III. MONITORING STANJA POVRŠINSKIH VODA

17. člen

(vrste, vsebine in način monitoringa stanja površinskih voda)

(1) Država zagotavlja monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda ter ustreznosti glede na dodatne zahteve iz 15. in 16. člena te uredbe.

(2) Monitoring stanja površinskih voda je nadzorni in operativni monitoring, ki vključuje monitoring kemijskega in ekološkega stanja.

(3) Monitoring stanja površinskih voda je tudi preiskovalni monitoring in operativni monitoring na območjih s posebnimi zahtevami iz 15. in 16. člena te uredbe.

(4) Ministrstvo zagotavlja monitoring snovi z nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: nadzorni seznam) iz priloge 11, ki je sestavni del te uredbe.

(5) Način izvajanja monitoringa v skladu s to uredbo, vsebino programa monitoringa stanja površinskih voda, način in obliko poročanja o rezultatih monitoringa stanja površinskih voda ter način in obliko prikaza kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda podrobneje ureja predpis, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.

IV. ČEZMERNA OBREMENITEV VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA

18. člen

(čezmerno obremenjeno vodno telo)

(1) Vodno telo ali skupina vodnih teles površinske vode je čezmerno obremenjeno, če:

-       ima slabo kemijsko stanje,

-       je razvrščeno v zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje,

-       se v skladu z 9.a členom te uredbe ugotovi pomembno povečanje koncentracije parametra kemijskega stanja v sedimentu oziroma organizmih ali

-       ne ustreza dodatnim zahtevam iz 15. ali 16. člena te uredbe.

(2) Za vodno telo ali skupino vodnih teles iz prejšnjega odstavka je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in vode, začeti izvajati ukrepe.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek ukrepov ni treba izvajati, če:

-       prekoračitev okoljskih standardov kakovosti izvira iz vira v drugi državi in zaradi takšnega čezmejnega onesnaževanja ni mogoče izvesti učinkovitih ukrepov za doseganje okoljskih standardov kakovosti,

-       so bili uporabljeni razpoložljivi mehanizmi usklajevanja na zadevnem mednarodnem povodju ali porečju in

-       so bile določene izjeme pri opredelitvi okoljskih ciljev v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda.

V. POROČANJE EVROPSKI KOMISIJI

19. člen

(poročilo)

(1) Ministrstvo pošlje Evropski komisiji poročilo o stanju površinskih voda kot sestavni del načrta upravljanja voda v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda.

(2) V primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora ministrstvo v poročilo iz prejšnjega odstavka vključiti razpoložljive informacije in povzetek ukrepov, ki se nanašajo na čezmejno onesnaževanje.

(3) Ministrstvo pošlje Evropski komisiji poročilo o rezultatih spremljanja v zvezi z nadzornim seznamom vsakih 12 mesecev v času, ko je snov uvrščena na seznam. Za vsako snov, vključeno v nadaljnje sezname, ministrstvo o rezultatih spremljanja poroča Evropski komisiji v 21 mesecih od uvrstitve snovi na nadzorni seznam in nato vsakih 12 mesecev v času, ko je snov uvrščena na seznam.

Priloga 1: Parametri kemijskega stanja površinskih voda

Priloga 2: Okoljski standardi kakovosti za parametre kemijskega stanja v vodi in organizmih

Priloga 3: Elementi kakovosti ekološkega stanja

Priloga 4: Parametri in metrike ekološkega stanja

Priloga 5: Opisne opredelitve razredov ekološkega stanja

Priloga 6: Mejne vrednosti razredov ekološkega stanja

Priloga 7: Mejne vrednosti razredov ekološkega stanja za splošne fizikalno-kemijske parametre

Priloga 8: Mejne vrednosti razredov ekološkega stanja za posebna onesnaževala

Priloga 9: Shematski prikaz razvrščanja vodnih teles v razrede ekološkega stanja

Priloga 10: Naravna ozadja za kovine in njihove spojine

Priloga 11: Nadzorni seznam snovi za spremljanje na ravni Evropske unije

Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

20. člen

(prehodna določba)

(1) Določbe druge alinee prvega odstavka 7. člena te uredbe in druge alinee prvega odstavka 8. člena te uredbe se začnejo uporabljati pri vrednotenju rezultatov monitoringa za leto 2010.

(2) Do 31. decembra 2010 se za parameter svinec in njegove spojine za celinske površinske vode ter za morje in somornice namesto LP-OSK iz priloge 2 te uredbe uporablja vrednost 10 μg/L.

(3) Do 31. decembra 2010 se za splošni fizikalno-kemijski parameter ekološkega stanja nitrat za reke namesto mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje iz 1. točke priloge 7 te uredbe uporablja vrednost 25 mg/L.

21. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:

-       Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02 in 41/04 – ZVO-1),

-       Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Uradni list RS, št. 125/00, 4/01 – popr., 52/02 in 41/04 – ZVO-1), in

-       Odredba o prvi razvrstitvi površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Uradni list RS, št. 56/02).

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 98/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»11. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 96/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 24/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

12. člen

Ministrstvo pošlje Evropski komisiji prvo poročilo o rezultatih iz novega tretjega odstavka 19. člena uredbe do 20. decembra 2016.

13. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.