Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-C)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti obsega:

-        Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),

-        Zakon o dopolnitvi zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-A (Uradni list RS, št. 24/03 z dne 7. 3. 2003),

-        Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – uradno prečiščeno besedilo – ZVISJV-UPB1 (Uradni list RS, št. 50/03 z dne 29. 5. 2003),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-B (Uradni list RS, št. 46/04 z dne 30. 4. 2004),

-        Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – uradno prečiščeno besedilo – ZVISJV-UPB2 (Uradni list RS, št. 102/04 z dne 21. 9. 2004),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1B (Uradni list RS, št. 70/08 z dne 11. 7. 2008),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-C (Uradni list RS, št. 60/11 z dne 29. 7. 2011).

ZAKON

O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI (ZVISJV)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji z namenom, da se zmanjša škoda za zdravje ljudi in radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja zaradi ionizirajočih sevanj zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj (v nadaljnjem besedilu: vir sevanja) do najmanjše možne mere, in se hkrati omogoči razvoj, proizvodnja in uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen pridobivanju jedrske energije, zakon ureja izvajanje ukrepov jedrske varnosti in, če gre za uporabo jedrskega blaga, tudi posebnih ukrepov varovanja.

(2) Ta zakon določa tudi nadzor nad izvajanjem zakona pristojnih inšpektorjev organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ter inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve.

2. člen

(izključitev veljavnosti)

(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vsebnost radioaktivnih snovi, ne veljajo za živila in njihove sestavine, za katere vsebnost določajo predpisi o zdravstveni ustreznosti živil.

(2) Določbe tega zakona ne veljajo za vnos iz držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), iznos v države članice EU, uvoz in izvoz zdravil, za katere je to urejeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z zdravili in medicinskimi pripomočki.

(3) Določbe tega zakona se glede varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji ne uporabljajo za izpostavljenost naravnemu sevanju, kot so obsevanost od radionuklidov, ki jih vsebuje človeško telo, od kozmičnega sevanja na površini tal ali radionuklidov, ki se nahajajo v nedotaknjeni zemeljski skorji.

3. člen

(pojmi)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.     Aktivnost je število radioaktivnih razpadov v časovni enoti. Enota za aktivnost je Becquerel.

2.     Brezpogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo brez odločitve upravnega organa, če je bila snov pod nadzorom po tem zakonu in aktivnosti radionuklidov v snovi ne presegajo ravni opustitve.

3.     Čezmerna izpostavljenost je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo in druge izdelke ali materiale.

4.     Dekontaminacija je zmanjšanje ali odstranjevanje radioaktivnih snovi iz posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov.

5.     Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, nepolni delovni čas ali začasno in je prevzela pravice in dolžnosti v zvezi z dejavnostjo, ki jo ureja ta zakon.

6.     Delodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izvaja sevalno dejavnost in je po predpisih na področju varstva pri delu dolžna zagotavljati varstvo delavcev.

7.     Diagnostični referenčni nivoji so doze ionizirajočih sevanj ali aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih radiodiagnostičnih posegih za skupine pacientov standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi običajnih vrst medicinske radiološke opreme.

8.     Doza je merilo za količino energije ionizirajočih sevanj, ki bi jo ali jo je prejelo posamezno tkivo, organ ali telo človeka. Doze so ekvivalentne in efektivne. Ekvivalentna doza izraža različne učinke, ki jih ima posamezna vrsta ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali organ, efektivna doza pa stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem, in se jo izračuna kot vsoto vseh glede na posamezno tkivo ali organ, uteženih ekvivalentnih doz.

9.     Dozna ograda je vrednost doze, ki jo sme prejeti posameznik zaradi uporabe posamezne vrste vira sevanja. Dozna ograda se uporablja pri načrtovanju optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.

10.  Fizično nadzorovano območje je območje ali objekt pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom in obdano z mehansko oviro z omejenim številom vhodov pod ustreznim nadzorom.

11.  Fizično varovanje so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s katerimi se preprečuje kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih.

12.  Intervencijski nivo je vrednost izogibne doze ali iz doze izvedena vrednost, pri kateri se je treba odločati o uvedbi intervencijskih ukrepov. Izogibna doza ali izvedena vrednost doze je samo tista, ki je povezana s prenosno potjo, po kateri lahko radioaktivne snovi dosežejo ali obsevajo ljudi in za katero se uporablja intervencijski ukrep.

13.  Intervencijski ukrepi so ukrepi preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti posameznikov virom sevanja, ki niso iz sevalne dejavnosti ali zaradi izrednega dogodka niso pod nadzorom. Intervencijski ukrepi se nanašajo na vire sevanja, prenosne poti in posameznike. Med intervencijske ukrepe sodijo tudi zaščitni ukrepi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (evakuacija, zaklanjanje,…).

14.  Interventna izpostavljenost je izpostavljenost posameznikov ionizirajočim sevanjem, ki prostovoljno izvajajo ali nudijo hitro pomoč ogroženim posameznikom, preprečujejo izpostavljenost ionizirajočim sevanjem velikega števila ljudi ali ohranjajo pomembne objekte ali predmete, pri čemer so lahko presežene mejne doze za izpostavljene delavce.

15.  Ionizirajoče sevanje je prenos energije v obliki molekularnih, atomskih in subatomskih delcev ali elektromagnetnih valov valovne dolžine 100 nanometrov ali manj oziroma frekvence 3x1015 Hz ali več, ki lahko neposredno ali posredno povzroči tvorbo ionov.

16.  Izrabljeno gorivo je jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno iz nje odstranjeno.

17.  Izpostavljeni delavci so osebe, ki so kot fizične osebe ali delavci pri svojem delu izpostavljeni ionizirajočim sevanjem zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu in za katere je verjetno, da bodo prejeli večjo dozo, kot je predpisana mejna doza za posameznike iz prebivalstva.

18.  Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) je biti obsevan z ionizirajočimi sevanji.

19.  Izpostavljenost ob izrednem dogodku je izpostavljenost posameznikov zaradi izrednega dogodka. Izpostavljenost ob izrednem dogodku ne vključuje interventne izpostavljenosti.

20.  Izredni dogodek je dogodek, pri katerem se zmanjša sevalna ali jedrska varnost. Zaradi stanja, ki je posledica izrednega dogodka, je treba začeti z izvajanjem ukrepov za zaščito delavcev, posameznikov iz prebivalstva ali prebivalstva, bodisi delno ali v celoti, ali za varstvo pacientov, če gre za izredni dogodek pri radiološkem posegu.

21.  Izvoz je vsak iznos radioaktivnih snovi ali jedrskega blaga iz carinskega območja EU v skladu s carinskimi predpisi.

22.  Jedrska varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno obratovanje jedrskega objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh dogodkov ter varuje izpostavljene delavce, prebivalstvo in okolje pred ionizirajočimi sevanji.

23.  Jedrske snovi so rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi, opredeljene v 197. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C št. 84 z dne 30. marca 2010, str. 1).

24.  Jedrski objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna in toplarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov. Jedrski objekt je tudi več jedrskih objektov skupaj, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba.

25.  Jedrsko blago so jedrske snovi ter oprema in tehnologije, ki so načrtovane in izdelane za proizvodnjo ali uporabo jedrskih snovi.

26.  Klinična odgovornost je odgovornost zdravnika, ki se nanaša na upravičenost in optimizacijo izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem pacienta pri radiološkem posegu. V okviru tega je zdravnik odgovoren za: klinično oceno izida posega, sodelovanje z drugimi specialisti ali zdravstvenim osebjem glede primerne radiološke prakse, pridobivanje podatkov o predhodnih posegih, zagotavljanje obstoječih informacij oziroma dokumentacije o radioloških posegih napotnim oziroma drugim zdravnikom, ustrezno informiranje pacienta in drugih prizadetih posameznikov o tveganjih zaradi posegov oziroma ionizirajočih sevanj.

27.  Kontrolirano območje je območje na zunanjem robu varovanega območja. Kontroliran je lahko tudi prostor znotraj objekta ali objekt, ki je pod občasnim fizičnim in stalnim tehničnim nadzorom.

28.  Manj pomemben sevalni objekt je objekt z enim ali več viri sevanja, za katere je verjetno, da bi izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v objektu presegla predpisane mejne doze.

29.  Mejne doze so največje vrednosti efektivnih in ekvivalentnih doz, ki jih lahko prejmejo izpostavljeni delavci, praktikanti, študentje ter posamezniki iz prebivalstva zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.

30.  Mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije so vrednosti koncentracij aktivnosti, ki so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v človeški organizem z zaužitjem ali z vdihavanjem, na podlagi modelov zunanje izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem ter na podlagi pretvorbenih količnikov, tako imenovanih doznih faktorjev, in se jih določi za posamezne radionuklide ali vrste radionuklidov na površinah, v snoveh ter za posameznike ali za referenčno skupino prebivalstva.

31.  Načrt zaščite in reševanja je dokument, ki ga pripravi upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

32.  Nadzorovano območje je območje vira sevanja, za katerega veljajo posebna pravila, s katerimi se zagotovi ustrezno varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali prepreči širjenje radioaktivne kontaminacije, in do katerega je dostop nadzorovan.

33.  Napotni zdravnik je zdravnik ali zobozdravnik, ki je pooblaščen, da napoti posameznika na radiološki poseg.

34.  Naravni vir sevanja je vir ionizirajočih sevanj naravnega zemeljskega ali kozmičnega izvora.

35.  Navodilo za ukrepanje v primeru izrednega dogodka je dokument, ki ga pripravi izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne potrebuje načrta zaščite in reševanja.

36.  Območje materialne bilance je območje znotraj jedrskega objekta ali izven njega, v katerem je kadarkoli mogoče opraviti popis jedrskih snovi in določiti količino teh snovi, ki se v to območje vnašajo ali iz njega iznašajo.

37.  Obratovalna doba objekta je obdobje, v katerem se objekt uporablja v predvidene namene. Če gre za odlagališče, se to obdobje začne s prvo odložitvijo odpadkov ali izrabljenega goriva v objekt in se konča z zaprtjem odlagališča.

38.  Odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je namestitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na odlagališče ali na določeno mesto brez namena, da bi jih ponovno prevzeli. Za odlaganje radioaktivnih odpadkov se šteje tudi, če pristojni organ odobri izpuščanje odpadnih radioaktivnih snovi v okolje, ki se pozneje razredčijo.

39.  Odprti vir sevanja je vir sevanja, katerega oblika in zgradba ne ustreza zahtevam varstva pred sevanji, ki veljajo za zaprt vir sevanja, tako da je mogoča razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.

40.  Opazovano območje je območje vira sevanja, ki je pod ustreznim nadzorom zaradi varstva pred sevanji.

41.  Pogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo, če je bila pod nadzorom po tem zakonu in ustreza merilom za pogojno opustitev po tem zakonu.

42.  Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je od pristojnega organa pooblaščena oseba, ki ima zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike) in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.

43.  Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji je od pristojnega organa pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za izvajanje fizikalnih, tehničnih oziroma radiološko kemijskih testov, potrebnih za ocenjevanje doz, ter za svetovanje pri ukrepih varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji.

44.  Pooblaščeni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za ocenjevanje jedrske in sevalne varnosti.

45.  Pooblaščeni izvajalec dozimetrije je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima zaposlene strokovnjake, usposobljene za izvajanje naslednjih nalog dozimetrije: ocenjevanje doz izpostavljenih delavcev, merjenje ionizirajočih sevanj v delovnem okolju, interpretacijo izmerjenih vrednosti ionizirajočih sevanj ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali bioloških vzorcih.

46.  Pooblaščeni zdravniki so zdravniki, ki so pooblaščeni za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.

47.  Posamezniki iz prebivalstva so posamezniki v celotni populaciji, razen izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, med opravljanjem dela v zvezi z dejavnostjo po tem zakonu in posameznikov med zdravniškimi pregledi, v času zdravljenja, pri prostovoljni negi bolnikov ali medicinskih ali biomedicinskih raziskavah.

48.  Pospeševalnik delcev je umetni vir sevanja, ki zaradi pospeševanja delcev oddaja ionizirajoče sevanje z energijo večjo od 1 MeV.

49.  Potencialna izpostavljenost je izpostavljenost, katere ni mogoče z gotovostjo napovedati, je pa verjetno, da bo do nje prišlo, in jo je možno vnaprej oceniti.

50.  Praktikant je oseba, ki se usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil pri pravni ali fizični osebi, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja sevalno dejavnost.

51.  Pravno-medicinski postopek je radiološki poseg, izveden za potrebe zavarovalništva ali v pravne namene brez medicinske indikacije.

52.  Priglasitev namere je predložitev dokumenta, s katerim se obvesti pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, o nameri izvajati katerokoli sevalno dejavnost ali uporabljati vir sevanja.

53.  Program radioloških posegov je program načrtovanja, napotitve, odobritve in izvajanja radioloških posegov.

54.  Radioaktivna kontaminacija je onesnaženost zraka, vode, tal, materiala, izdelkov, površin bivalnega ali delovnega okolja ali posameznika z radionuklidi in se izraža kot koncentracija aktivnosti na enoto prostornine, mase ali površine. Radioaktivna kontaminacija človekovega telesa je zunanja radioaktivna kontaminacija kože ter notranja radioaktivna kontaminacija organov zaradi vnosa radioaktivnih snovi.

55.  Radioaktivni odpadki so snovi v plinasti, tekoči ali trdni obliki, predmeti ali oprema, ki so odpadek sevalnih dejavnosti ali intervencijskih ukrepov in zanje ni predvidena nadaljnja uporaba, ki pa vsebujejo radioaktivne snovi ali so radioaktivno kontaminirani tako, da presegajo ravni opustitve.

56.  Radioaktivna snov je vsaka snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali koncentracije ne moremo zanemariti glede na merila varstva pred ionizirajočimi sevanji.

57.  Radiološki poseg je vsak poseg, ki vključuje izpostavljenost pacientov ali drugih oseb ionizirajočim sevanjem v zdravstvu.

58.  Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so vse organizacijske in fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju ali odlaganju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva.

59.  Ravni izvzetja so aktivnosti, koncentracije aktivnosti, hitrosti doz ali električne napetosti, pri katerih ali pod katerimi za vire sevanja določbe tega zakona ne veljajo.

60.  Ravni opustitve so aktivnosti ali koncentracije aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se radioaktivne snovi ali materiale ne obravnava več po tem zakonu.

61.  Razgradnja objekta so vsi ukrepi za prenehanje nadzora po določbah tega zakona nad jedrskim, sevalnim ali manj pomembnim sevalnim objektom. Razgradnja objektov vključuje postopke dekontaminacije in odstranitev objekta ali postopke demontaže ter odstranitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz objekta.

62.  Referenčna skupina prebivalstva je reprezentativna skupina posameznikov, ki je ali bi lahko bila enakomerno izpostavljena ionizirajočim sevanjem iz določenega vira sevanja po določeni obsevni poti, in je hkrati skupina, ki je ali bi bila v danih okoliščinah najbolj izpostavljena.

63.  Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost ali dejanje, ki lahko poveča izpostavljenost ionizirajočim sevanjem posameznikov zaradi umetnih virov ali naravnih virov sevanja z naravnimi radionuklidi, predelanimi zaradi njihovih radioaktivnih cepljivih ali oplodnih lastnosti. Za sevalno dejavnost se ne štejejo intervencijski ukrepi in dejavnost, pri kateri so posamezniki izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih ali naravni ravni sevanja, ki je posledica radionuklidov v človeškem telesu, na površini tal ali v tleh ali zaradi kozmičnega sevanja na površini tal.

64.  Sevalna varnost so tehnični in organizacijski ukrepi v jedrskem, sevalnem ali v manj pomembnem sevalnem objektu, s katerimi se doseže varno obratovanje objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh dogodkov ter zagotovi varstvo izpostavljenih delavcev, prebivalstva in okolja pred ionizirajočimi sevanji.

65.  Sevalni objekt je:

-  objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji in za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva,

-  objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna,

-  objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega ravni izvzetja,

-  objekt, namenjen pridobivanju, predelavi in obogatitvi jedrskih mineralnih surovin, in

-  odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin.

Sevalni objekt je tudi več sevalnih objektov, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba.

66.  Sistem vodenja je skupek medsebojno povezanih in prepletenih elementov, ki omogočajo nemoteno in učinkovito delovanje organizacije. Vzpostavljajo politiko in cilje in omogočajo, da so cilji učinkovito in uspešno doseženi. Sistem vodenja združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega varovanja, kakovosti in gospodarnosti.

67.  Skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert.

68.  Stopnja nevarnosti je stopnja izrednega dogodka glede na stanje objekta ali naprave. Stanje pomeni obratovalno sposobnost sistemov, stopnjo preseganja obratovalnih parametrov ipd. Vsaka razglasitev stopnje nevarnosti sproži ukrepe, ki jih je upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti predhodno načrtoval.

69.  Škoda za zdravje ljudi so klinično ugotovljivi škodljivi učinki ionizirajočih sevanj s tveganjem za zdravje ljudi in za skrajšanje njihovega življenja, ki se lahko pojavijo takoj ali z zakasnitvijo, vključno s škodo zaradi somatskih učinkov, raka ali hujše poškodbe genov.

70.  Tranzit je vsak prenos radioaktivnih snovi ali jedrskega blaga preko območja Republike Slovenije.

71.  Umetni vir sevanja je vir sevanja, ki ni naravni vir sevanja.

72.  Upravljavec je oseba, ki upravlja objekt in ima, skladno s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi za tehnične in druge pogoje njegovega obratovanja, dovoljenje za uporabo objekta. Če gre za rudarska dela, mora upravljavec imeti tudi rudarsko pravico po predpisih o rudarstvu.

73.  Uvoz je vsak vnos radioaktivnih snovi ali jedrskega blaga na carinsko območje EU, ne glede na to kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za to blago, razen tranzita.

74.  Varnostna analiza je analiza varnosti jedrskega ali sevalnega objekta, izvedena na podlagi determinističnih ali verjetnostnih metod. Namen varnostne analize je preveriti projektne zasnove in spremembe jedrskega ali sevalnega objekta glede jedrske in sevalne varnosti in ugotoviti, ali je jedrski ali sevalni objekt načrtovan tako, da so zagotovljene zahteve v zvezi z mejnimi dozami za izpostavljenost ionizirajočim sevanjem in v zvezi z omejitvami za izpuste odpadnih radioaktivnih snovi v okolje v vsakem stanju jedrskega ali sevalnega objekta.

75.  Varovano območje lahko obsega kontrolirano območje, kontrolirani objekt, kontrolirani prostor, fizično nadzorovano območje, fizično nadzorovani objekt, vitalno območje ter vitalni objekt.

76.  Varstvo pred ionizirajočimi sevanji so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotavljata varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji pri uporabi virov sevanja, pri izvajanju dejavnosti na območju naravnih virov sevanja, med izvajanjem intervencijskih ukrepov in pri sanaciji posledic izrednega dogodka ter ukrepi sevalne varnosti.

77.  Vir sevanja je radioaktivna snov, naprava ali objekt, ki lahko oddaja ionizirajoča sevanja ali radioaktivne snovi. Viri sevanja so naravni in umetni.

78.  Visokoaktivni vir sevanja je zaprti vir sevanja, ki vsebuje radionuklid, katerega aktivnost je v času izdelave, ali, če ta ni znan, v času, ko je bil prvič dan v promet, enaka ali večja od predpisane aktivnosti. Zaprti vir ionizirajočega sevanja se ne obravnava več kot visokoaktivni vir sevanja, če njegova aktivnost pade pod ravni izvzetja.

79.  Vitalno območje in vitalni objekt sta znotraj fizično nadzorovanega območja pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom.

80.  Zagotavljanje kakovosti so vse načrtovane in sistematično izvajane človekove dejavnosti ali dejanja, s katerimi se zagotavlja sprejemljivo stopnjo zaupanja, da so določeni postopek, organizacija ukrepa ali oprema varstva pred ionizirajočimi sevanji ali jedrske varnosti ali katerikoli njihov sestavni del, izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Zagotavljanje kakovosti mora vsebovati tudi postopke preverjanja kakovosti.

81.  Zaprti vir sevanja je vir sevanja, katerega zgradba je taka, da pri predvidenih pogojih uporabe in obrabe ter predvidljivih nezgodah preprečuje kakršnokoli razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.

82.  Zaprtje odlagališča je dokončanje vseh ukrepov, ki jih je treba izvesti zaradi dolgoročne varnosti odlagališča.

83.  Zunanji izvajalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dela v nadzorovanem območju vira sevanja pri izvajalcu sevalne dejavnosti, razen tega izvajalca sevalne dejavnosti in pri njemu zaposlenih delavcev.

4. člen

(načela zakona)

(1) Država mora pri sprejemanju predpisov, izdajanju soglasij in dovoljenj in pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti zagotoviti vse možne primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti).

(2) Uporabo nove vrste ali načina dejavnosti, ki povzroča izpostavljenost, in vsakega intervencijskega ukrepanja je treba predhodno upravičiti glede na gospodarske,  družbene ali druge učinke v primerjavi s škodo za zdravje ljudi, ki jo lahko taka dejavnost zaradi izpostavljenosti povzroči (načelo upravičenosti).

(3) Vsaka sevalna dejavnost sme povzročiti izpostavljenost le na ravni, ki je tako nizka, kot jo je mogoče doseči z razumnimi ukrepi ob upoštevanju gospodarskih in  družbenih dejavnikov (načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji). Načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji velja tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov tako, da se primerja izpostavljenost pri izvedbi intervencijskega ukrepa s koristmi tega ukrepa, to je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom.

(4) Pri izvajanju sevalne dejavnosti ali dejavnosti, kjer izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja presega mejno vrednost za posameznike iz prebivalstva, mora biti zagotovljeno zmanjšanje izpostavljenosti delavcev, praktikantov, študentov in posameznikov iz prebivalstva tako, da vsota prejetih doz zaradi izvajanja vseh možnih sevalnih dejavnosti ne presega mejnih doz, določenih na podlagi tega zakona (načelo mejnih doz).

(5) Jedrske snovi ter jedrske tehnologije je treba uporabljati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe).

(6) Za varstvo pred ionizirajočimi sevanji je odgovoren uporabnik vira sevanja, za jedrsko varnost pa upravljavec jedrskega objekta (načelo primarne odgovornosti).

(7) Uporabnik vira sevanja krije stroške ukrepov za zagotavljanje varstva pred ionizirajočimi sevanji po tem zakonu, vzdrževanja pripravljenosti na izredne dogodke in intervencijskih ukrepov ter stroške odprave posledic izrednega dogodka (načelo povzročitelj plača).

(8) Upravljavec sevalnega objekta in upravljavec jedrskega objekta morata biti pripravljena za izvedbo intervencijskih ukrepov za primer izrednih dogodkov (načelo pripravljenosti).

(9) Če odprave posledic izrednega dogodka in kritja stroškov odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem, ali so ti sporni, ali kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti, zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka država (načelo subsidiarnega ukrepanja).

(10) Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, so javni (načelo javnosti).

(11) Pri obravnavanju jedrske in sevalne varnosti se zadeve obravnavajo primerno njihovemu pomenu za varnost, in sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kakor manj pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).

4.a člen

(mednarodno sodelovanje)

(1) Pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske energije ter zaradi spodbujanja sodelovanja vzpostavljajo stike in skladno z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, sklepajo dogovore za izmenjavo informacij s sosednjimi državami, drugimi zainteresiranimi državami in mednarodnimi organizacijami s tega področja.

(2) V skladu z Direktivo Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov pristojni organi iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje, ki zajema usklajenost lastne organiziranosti in domače zakonodaje z mednarodno uveljavljenimi standardi na področju, ki ga ureja ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi s področja miroljubne uporabe jedrske energije.

(3) Na podlagi opravljenega samoocenjevanja vlada omogoči mednarodni strokovni pregled ustreznih delov področja varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti in drugih področij miroljubne uporabe jedrske energije ter organov iz prvega odstavka tega člena z namenom, da se omogoči in zagotovi trajno in nenehno izboljševanje jedrske varnosti.

(4) Vlada zagotovi, da se rezultati vsakega strokovnega pregleda iz prejšnjega odstavka sporočijo državam članicam EU in Evropski komisiji.

5. člen

(strokovna sveta)

(1) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, imenujeta za strokovno pomoč ministrstvu, pristojnemu za okolje, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter organom in inšpektorjem po tem zakonu strokovna sveta, in sicer:

-     strokovni svet za vprašanja sevalne in jedrske varnosti, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji, intervencijskega ukrepanja, sanacije posledic izrednih dogodkov in uporabe virov sevanja, ki se jih ne uporablja v zdravstvu in veterinarstvu,

-     strokovni svet za vprašanja varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.

(2) Vsakega od strokovnih svetov iz prejšnjega odstavka sestavlja pet članov, strokovnjakov za posamezna področja iz prejšnjega odstavka.

(3) Začetni mandat dvema članoma strokovnega sveta traja dve leti, trem članom pa štiri leta, v nadaljevanju pa izmenično poteče mandat članov strokovnega sveta na vsakih šest let.

6. člen

(naloge strokovnih svetov)

(1) Naloge strokovnih svetov iz prejšnjega člena so:

-     dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu,

-     dajanje mnenja k letnemu poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti,

-     dajanje mnenj na letni program dela upravnih organov in inšpektorjev, pristojnih za zadeve po tem zakonu,

-     dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, ki jih pokrivajo, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(2) Strokovna sveta o svojem delu izdelata letni poročili in jih posredujeta do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in ministrstvu, pristojnemu za okolje.

(3) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, poročili iz prejšnjega odstavka objavita na način, da sta dostopni javnosti.

(4) Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za strokovna sveta zagotavljata organ, pristojen za jedrsko varnost in organ, pristojen za varstvo pred sevanji tega zakona.

(5) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, predpišeta način delovanja strokovnih svetov, pogostost sestajanja, roke za izdelavo mnenj in druge zadeve, pomembne za poslovanje strokovnih svetov, vključno z načinom zagotavljanja neodvisnosti članov strokovnega sveta.

7. člen

(javnost podatkov)

(1) Podatki o izvajanju sevalnih dejavnostih, uporabi virov sevanja, sevanju naravnih virov, načrtovanju, gradnji in obratovanju sevalnih objektov in jedrskih objektov, statistično obdelanih dozah, ki so jih prejeli izpostavljeni delavci in posamezniki iz prebivalstva, ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, o vnosu iz držav članic EU, o iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu radioaktivnih odpadkov, izrabljenem gorivu ali radioaktivnih snoveh, radioaktivni kontaminiranosti okolja, živil, krme in izdelkov za široko rabo, o izrednih dogodkih, načrtih zaščite in reševanja v primerih izrednega dogodka so javni, razen če ni s tem zakonom drugače določeno zaradi varovanja jedrskih snovi in fizičnega varovanja.

(2) Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom.

8. člen

(izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba virov sevanja
brez dovoljenj)

(1) Če se ugotovi, da je prišlo do izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja brez dovoljenj oziroma do opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, mora država z vsemi ukrepi iz svoje pristojnosti zagotoviti takojšnjo zaustavitev kršitev določb tega zakona in preprečiti možnost nenadzorovane izpostavljenosti.

(2) Stroške zaustavitve kršitev in preprečevanja nenadzorovane izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka in stroške odprave posledic za zdravje ljudi in okolja, če je do njih prišlo, krije država, če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ni določljiva ali, če ne more zagotoviti sredstev za odpravo posledic.

(3) Država ima pravico in dolžnost izterjave vračila stroškov iz prejšnjega odstavka tudi, če gre za osebo iz prejšnjega odstavka, ki se jo odkrije kasneje.

(4) O tem, da je prišlo do nedovoljene uporabe ali opustitve predpisanih ravnanj iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko povzročili izredni dogodek, morata organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu obvestiti javnost. Pristojna organa iz prejšnjega stavka sta preko ministrstva za zunanje zadeve ali pa neposredno, če tako določajo mednarodni sporazumi, dolžni obvestiti tudi pristojne organe sosednjih držav in mednarodne organizacije, če posledice izrednega dogodka pomenijo tveganje za nastanek škode za zdravje ljudi ali okolje v teh državah.

8.a člen

(stavka)

(1) Pravica do stavke delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v jedrskem ali sevalnem objektu in nadzor nad tem upravljanjem in katerih dela in naloge so podrobneje določena v predpisu, izdanem na podlagi 62. člena tega zakona, je omejena.

(2) Omejitve stavke iz prejšnjega odstavka zavezujejo tudi delavce, ki izvajajo prevažanje jedrskih snovi, fizično varovanje jedrskih in radioaktivnih snovi ter jedrskih ali sevalnih objektov in katerih dela in naloge so podrobneje določena v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 119.a člena tega zakona.

(3) Delavci iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo v času stavke zagotoviti nemoteno in varno obratovanje, ali stanje sevalnega ali jedrskega objekta oziroma nemoten in varen prevoz jedrskih snovi v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter standardi in priporočili s področja jedrske in sevalne varnosti.

2. IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI

2.1 Priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabi vira sevanja

9. člen

(priglasitev namere)

(1) Oseba, ki namerava:

-     proizvajati, predelovati, uporabljati, skladiščiti, prevažati, pošiljati, vnašati iz držav članic EU, iznašati v države članice EU, uvažati, izvažati, brezpogojno ali pogojno opustiti nadzor ali odlagati radioaktivne snovi ali jih le posedovati ali z njimi kako drugače rokovati,

-     proizvajati, vnašati iz držav članic EU, uvažati, vzdrževati ali izvajati dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV,

-     izvajati dejavnost, ki jo določi vlada kot sevalno dejavnost, za katero izvajanje je treba pridobiti dovoljenje,

-     mora svojo namero priglasiti (v nadaljnjem besedilu: priglasitev namere).

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka priglasi namero organu, pristojnemu za jedrsko varnost, razen če gre za uporabo radioaktivnih snovi ali naprav ter opreme iz druge alinee prejšnjega odstavka v zdravstvu ali veterinarstvu ali za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, katerih namero priglasi organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ni treba priglasiti namere, če gre za uporabo:

-     zaprtih virov sevanja, ki so tipsko odobreni in pri katerih pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze,

-     električnih naprav ali opreme, ki je tipsko odobrena in pri kateri pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze,

-     katodnih cevi, namenjenih prikazovanju slik, če izpolnjujejo predpisane pogoje,

-     radioaktivno kontaminiranih materialov, ki so posledica dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,

-     radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi izpod ravni izvzetja,

-     radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, za katere je pristojni organ iz prejšnjega odstavka odločilo, da se jih ne obravnava več po tem zakonu.

(4) Vlada podrobneje določi vire sevanja, za katere namere iz prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti, ter z njimi povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke koncentracije aktivnosti, za katere niso presežene ravni za izvzetje, zahteve glede tipskega preskušanja zaprtih virov sevanja in električnih naprav in opreme ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati katodne cevi iz prejšnjega odstavka.

(5) Vlada določi tudi merila za pogojno opustitev, na podlagi katerih se pristojni organ iz drugega odstavka tega člena odloči, da se radioaktivnih snovi ne obravnava več po tem zakonu, in ravni brezpogojne opustitve.

(6) Minister, pristojen za okolje, določi tehnične zahteve za tipsko odobritev virov sevanja in električnih naprav ter opreme skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Če gre za vire sevanja in električne naprave ter opremo, ki se jo uporablja za radiološke posege ali za preglede v veterinarstvu, določi tehnične zahteve za tipsko odobritev minister, pristojen za zdravje.

10. člen

(vsebina in oblika priglasitve namere)

(1) Priglasitev namere vsebuje najmanj naslednje podatke:

-     ime in sedež gospodarske  družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost,

-     ime osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti,

-     podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s podatki o lokaciji,

-     podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti oziroma o času vnosa iz držav članic EU, uvoza, nabave, odprodaje, iznosa v države članice EU, o izvozu, o opustitvi nadzora, o odstranitvi ali razgradnji vira sevanja.

(2) Priglasitev namere je treba posredovati v obliki, ki jo predpišeta minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje.

(3) Za priglasitev namere se šteje tudi:

-     vloga za izdajo dovoljenja ali soglasja za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz, tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva in za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo,

-     vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi,

-     vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena rabe in značilnosti ionizirajočega sevanja enak viru sevanja, za katerega je zavezanec že pridobil dovoljenje za uporabo,

-     vloga za izdajo dovoljenja za pogojno opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.

(4) Pristojni organ, ki prejme priglasitev namere, če ne gre za vlogo iz prejšnjega odstavka, obvesti priglasitelja o nadaljnjih obveznostih, ki jih mora izpolniti v zvezi z namero.

2.2 Izvajanje sevalne dejavnosti

11. člen

(dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti)

(1) Pred začetkom izvajanja sevalne dejavnosti je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.

(2) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti se izda osebi, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti.

(3) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda organ, pristojen za jedrsko varnost, za:

-     upravljanje in razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta,

-     namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju predmetov splošne rabe ter uvoz ali izvoz takega predmeta,

-     uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev, razen elektronskih mikroskopov, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu,

-     odlaganje, predelavo ali ponovno uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi in izvirajo iz uporabe virov sevanja ali izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu, za njih pa se ministrstvo, pristojno za okolje, ni odločilo, da se jih ne obravnava več po tem zakonu,

-     izdelovanje ali razvoj opreme in tehnologije, ki je jedrsko blago,

-     prevažanje jedrskih snovi,

-     prevažanje radioaktivnih snovi, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu,

-     vzdrževanje, proizvodnjo, umerjanje ali druga podobna dela, ki se jih izvaja na virih sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih alinej tega odstavka.

(4) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za:

-     namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju zdravil ter uvoz ali izvoz takega zdravila,

-     namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam za namen medicinskega zdravljenja ali raziskav,

-     namerno dajanje radioaktivnih snovi živalim za namen veterinarskega pregleda, zdravljenja ali raziskav, če to vpliva na izpostavljenost,

-     uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev v zdravstvu ali veterinarstvu, razen elektronskih mikroskopov,

-     opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se jih uporablja pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu,

-     prevažanje radioaktivnih snovi v zdravstvu ali veterinarstvu,

-     vzdrževanje, umerjanje ali druga podobna dela, ki se jih izvaja na virih sevanja, če to ni vključeno v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih alinej tega odstavka.

(5) Če je za izvajanje sevalne dejavnosti treba upravljati ali razgraditi sevalni objekt ali jedrski objekt, je dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti soglasje iz 78. člena ali dovoljenje iz 79. člena tega zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se viri sevanja uporabljajo za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.

(6) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki je tuja pravna oseba, lahko izvaja to dejavnost na območju Republike Slovenije, če je pridobil dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti po tem zakonu ali je pridobil v svoji državi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti pod pogoji in po postopkih, ki so enakovredni pogojem in postopkom za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz tega zakona.

(7) Izvajalcu sevalne dejavnosti potrdi izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, za izvajalce sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterini pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(8) Vlada podrobneje določi sevalne dejavnosti, za katerih izvajanje se mora pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.

12. člen

(vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje
sevalne dejavnosti)

(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je treba priložiti podatke o sevalni dejavnosti in virih sevanja znotraj navedene dejavnosti ter druge podatke in dokumentacijo, s katero se izkazuje varno izvajanje sevalne dejavnosti.

(2) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino podatkov in dokumentacije iz prejšnjega odstavka.

(3) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda organ, ki je po tem zakonu pristojen za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izvajanje sevalne dejavnosti.

2.3 Uporaba virov sevanja

13. člen

(potrdilo o vpisu v register in dovoljenje za uporabo
vira sevanja)

(1) Pred začetkom uporabe vira sevanja mora oseba iz 9. člena tega zakona pridobiti dovoljenje za uporabo vira sevanja ali potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja.

(2) Dovoljenje za uporabo vira sevanja in potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(3) Vlada določi vrste virov sevanja, za katere je pred uporabo treba pridobiti potrdilo o vpisu v register virov sevanja, in vire, za katere je pred uporabo treba pridobiti dovoljenje za uporabo ter merila za določitev visokoaktivnih virov sevanja

(4) Pri določitvi virov iz prejšnjega odstavka se upošteva raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja glede sevalne varnosti, verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti ter zahteve in pogoje glede nadzora zaradi sevalne varnosti ali varovanja vira sevanja.

(5) Za vir sevanja v sevalnem ali jedrskem objektu je dovoljenje za uporabo vira sevanja soglasje iz 78. člena ali dovoljenje iz 79. člena tega zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se izvajajo sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.

(6) Vir sevanja, ki ni razvrščen po tretjem odstavku tega člena in ni vir sevanja v objektu iz prejšnjega odstavka, se lahko začne uporabljati 30 dni po tem, ko je bila pristojnemu organu iz 9. člena tega zakona odposlana priglasitev namere.

(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za uporabo vira sevanja, z odločbo prepove ali za čas največ treh mesecev prekine uporabo vira sevanja in zahteva dodatne podatke o viru sevanja, če ugotovi, da bi moral biti vir sevanja razvrščen med vire po tretjem odstavku tega člena, ali da je za razvrstitev vira v priglasitvi namere premalo podatkov.

(8) Čas od zahtevane prepovedi oziroma prekinitve uporabe vira sevanja do začetka ali nadaljevanja uporabe iz prejšnjega odstavka se ne šteje v rok iz šestega odstavka tega člena.

(9) Proti odločbi o prepovedi oziroma začasni prekinitvi uporabe vira sevanja ni pritožbe.

14. člen

(vloga za pridobitev potrdila o vpisu v register virov sevanja)

(1) Za vlogo za vpis v register virov sevanja se šteje vlagateljeva priglasitev namere o nakupu ali drugem načinu pridobitve vira sevanja.

(2) Pristojni organ vpiše vir sevanja v register in izda vlagatelju iz prejšnjega odstavka potrdilo o vpisu v register virov sevanja, če iz priglasitve namere izhaja, da je vlagatelj tudi imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pri kateri se uporabljajo viri sevanja, ki se vpisujejo v register.

15. člen

(vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja)

(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja je treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja.

(2) Dovoljenje izda pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja.

(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko za vire sevanja v zdravstvu in veterinarstvu za prehodno obdobje največ šest mesecev do pridobitve potrjene ocene varstva izpostavljenih delavcev in odobrenega programa radioloških posegov, izda začasno dovoljenje za uporabo, ki vključuje dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti s tem virom sevanja. Uporabnik mora predložiti vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, razen ocene varstva izpostavljenih delavcev in programa radioloških posegov.

(4) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.

16. člen

(predpisi v zvezi z uporabo vira sevanja)

(1) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, določita pravila ravnanja za uporabo, vzdrževanje in shranjevanje posameznih vrst virov sevanja, ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki teh virov sevanja, pravila ravnanja z viri sevanja po prenehanju uporabe in prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti, navodila za varno delo z viri sevanja, navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, način izvajanja nadzornih meritev virov sevanja, ki jih morajo izvajati pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ter ukrepe varovanja virov sevanja za preprečevanje izgube vira sevanja, kraje ali drugega škodljivega ravnanja.

(2) Minister, pristojen za zdravje v zvezi s posamezno vrsto vira sevanja, ki se ga uporablja pri radioloških posegih, predpiše pogoje za osebe, ki izvajajo tehnične preglede virov sevanja, ki se jih uporablja pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu, ter pogoje za usposobljenost oseb, ki vzdržujejo, umerjajo ali opravljajo druga podobna dela na teh virih sevanja, obveznost rednega tehničnega pregledovanja, ter druge pogoje za uporabo teh virov.

16.a člen

(pogojna opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo)

(1) Pred pogojno opustitvijo nadzora nad radioaktivno snovjo mora oseba iz 9. člena tega zakona pridobiti dovoljenje za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.

(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjena vsa merila za nameravano opustitev nadzora.

(3) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo ter obseg in vsebino dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.

3. VARSTVO LJUDI PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI

3.1 Splošna načela

17. člen

(obveznosti izvajalca sevalne dejavnosti)

Izvajalec sevalne dejavnosti mora:

-     upravičiti izvajanje vsake nove sevalne dejavnosti in dokazati, da bodo koristi zaradi izvajanja nove sevalne dejavnosti večje od škode za zdravje ljudi,

-     ponovno upravičiti izvajanje sevalne dejavnosti, za katero je že bilo izdano dovoljenje, če se pojavijo novi in pomembni dokazi ter spoznanja o njihovi učinkovitosti ali posledicah za zdravje ljudi,

-     optimizirati varstvo ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji tako, da so izpostavljenosti ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov na kolikor mogoče nizki vendar razumno dosegljivi ravni,

-     uporabljati dozne ograde pri optimizaciji varstva pred ionizirajočimi sevanji,

-     zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti doze izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter posameznikov iz prebivalstva ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.

3.2 Ocena upravičenosti

18. člen

(ocena upravičenosti izvajanja sevalne dejavnosti)

(1) K vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje nove vrste sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo nove vrste vira sevanja ali novega načina uporabe že preskušenega vira sevanja je treba priložiti oceno upravičenosti.

(2) Organ, pristojen za izdajo dovoljenja, lahko zahteva izdelavo ocene upravičenosti tudi za izdajo dovoljenja za izvajanje že uveljavljenih sevalnih dejavnosti ali uporabo že preskušenih virov sevanja, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o njihovi učinkih ali posledicah.

(3) Obseg in vsebino ocene upravičenosti in merila za njeno uporabo za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi na podlagi pomena dokazov o učinkih in posledicah iz prejšnjega odstavka v postopku za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja za uporabo vira sevanja.

3.3 Mejne doze

19. člen

(mejne doze)

(1) Za izpostavljene delavce, praktikante, študente, nosečnice, doječe ženske in posameznike iz prebivalstva vlada določi mejne doze in z mejnimi dozami povezane obvezne ukrepe ter način izračuna in uporabo doznih ograd pri načrtovanju in optimizaciji sevalne dejavnosti.

(2) Vsota doz, ki jo zaradi izpostavljenosti pri izvajanju sevalnih dejavnosti prejme izpostavljeni delavec, praktikant, študent, nosečnica ali doječa ženska ali posameznik iz prebivalstva, ne sme presegati predpisanih mejnih doz.

(3) Predpisane mejne doze ne veljajo za:

-     izpostavljenost posameznikov med njihovim zdravniškim pregledom ali v času zdravljenja,

-     izpostavljenost posameznikov, ki zavestno in prostovoljno izven svoje poklicne dejavnosti pomagajo pri negi in skrbi za udobje bolnika med zdravstvenim pregledom ali zdravljenjem,

-     izpostavljenost prostovoljcev, ki sodelujejo pri medicinskih in biomedincinskih raziskavah in so seznanjeni s tveganjem.

(4) Način izračuna in uporabe doznih ograd vlada določi tudi za primere izpostavljenosti prostovoljcev iz prejšnjega odstavka.

20. člen

(prepovedi in druge obveznosti v zvezi z izpostavljenostjo delavcev)

(1) Osebo mlajšo od 18 let je prepovedano zaposliti na delovnem mestu, na katerem bi postala izpostavljeni delavec.

(2) Takoj, ko noseča ženska delodajalca obvesti o nosečnosti, jo mora delodajalec premestiti na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja. Če pa noseča ženska sama želi še naprej delati z viri sevanja, ji mora delodajalec zagotoviti take pogoje, da bo ekvivalentna doza za nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da ta doza v preostalem obdobju nosečnosti ne bo presegla mejne doze za posameznika iz prebivalstva.

(3) Delodajalec mora doječo žensko takoj, ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno premestiti na delovno mesto, kjer ni tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa.

(4) Razporeditev po drugem in tretjem odstavku tega člena ne sme povzročiti noseči ali doječi ženski glede pogojev dela manj ugodnega položaja.

21. člen

(opravljanje izjemnih nalog)

(1) Ne glede na predpisane mejne doze lahko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za posameznega izpostavljenega delavca dovoli, za opravljanje izjemnih nalog, preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno izpostavljenost in če se opravljajo delovne naloge na omejenem in v naprej določenem delovnem območju. V dovoljenju iz prejšnjega stavka se določi tudi največje preseganje mejnih doz za opravljanje izjemnih nalog.

(2) Delodajalec ne sme odrediti izpostavljenemu delavcu opravljanja izjemnih nalog iz prejšnjega odstavka, če v to izpostavljeni delavec ne privoli.

(3) Minister, pristojen za zdravje, določi pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca.

22. člen

(ocenjevanje doz)

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi metodologijo za ocenjevanje doze zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo.

3.4 Varstvo izpostavljenih delavcev

3.4.1 Ukrepi zmanjševanja izpostavljenosti
na delovnem mestu

23. člen

(temelji varstva pred sevanji)

(1) Delodajalec mora pri izvajanju sevalne dejavnosti zaradi varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred sevanji) zagotoviti:

1.     izdelavo ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ter izdelavo načrta optimizacije varstva ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih pogojih;

2.     predhodni pregled načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji;

3.     razvrstitev delovišč in njihovo označitev na opazovana in nadzorovana območja glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti;

4.     razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti;

5.     izvajanje pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira sevanja;

6.     usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanje znanja in redno preverjanje usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji;

7.     seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja;

8.     seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o tveganjih za zdravje, posebej pa seznanitev žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja;

9.     izvajanje nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti na delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo;

10.  zaščitno opremo in preverjanje učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja;

11.  redno umerjanje merilne opreme, preverjanje njene uporabnosti in pravilne uporabe;

12.  zdravstveni nadzor;

13.  takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka.

(2) Ne glede na obveznosti delodajalca iz prejšnjega odstavka mora izpostavljeni delavec, praktikant in študent, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.

(3) Ukrepe varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti pri sevalni dejavnosti, pri kateri je mogoče, da letna izpostavljenost delavcev presega vrednost letne efektivne mejne doze za posameznika iz prebivalstva ali eno desetino predpisane mejne ekvivalentne doze za očesne leče, kožo ali okončine za izpostavljenega delavca.

(4) Usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov ali študentov iz 6. točke prvega odstavka tega člena lahko izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 27. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi: pogoje dela in obveznosti delodajalca na opazovanih in nadzorovanih območjih glede nadzora varstva pred sevanji; obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente; merila za razvrstitev in označitev delovišč iz 3. točke prvega odstavka tega člena; merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev po 4. točki prvega odstavka tega člena; obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja, seznanjanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.

24. člen

(ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji)

(1) Delodajalec mora zagotoviti izdelavo ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, s katero predhodno oceni naravo in velikost sevalnega tveganja za izpostavljene delavce, praktikante in študente ter izdela načrt optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih pogojih sevalne dejavnosti.

(2) Za vir sevanja, ki ni sevalni ali jedrski objekt, mora ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji vsebovati tudi načrt ukrepov za preprečevanje izrednih dogodkov in ukrepov zaščite in reševanja v primeru izrednega dogodka.

(3) Oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, ki jo je potrdil organ, pristojen za varstvo pred sevanji, mora delodajalec priložiti vlogi za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi vsebino in obseg ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ter obliko vloge za potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.

25. člen

(ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji
v sevalnih in jedrskih objektih)

(1) Če delodajalec upravlja sevalni ali jedrski objekt, je ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji vključena v varnostno poročilo kot njegov sestavni del.

(2) Delodajalec iz prejšnjega odstavka mora pridobiti od organa, pristojnega za varstvo pred sevanjem, potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji preden posreduje varnostno poročilo ali njegove spremembe v odobritev.

26. člen

(pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev
pred sevanji)

(1) Delodajalec mora zagotoviti pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji:

-     v predpisanih rokih,

-     ob menjavi ali nabavi dodatne radiološke naprave, ki se bo uporabljala za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, za katero ima imetnik veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti,

-     na zahtevo pristojnega inšpektorja,

-     neposredno po vsakem izrednem dogodku,

-     po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.

(2) Pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji delodajalec zaključi s poročilom.

(3) Če iz poročila iz prejšnjega odstavka izhaja, da je treba zaradi izboljšanja varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji spremeniti ali dopolniti ukrepe varstva, mora delodajalec pripraviti predlog sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in v zvezi z njimi zagotoviti izdelavo sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.

(4) Spremembe ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji so veljavne, če jih potrdi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(5) Delodajalec mora začeti z uvajanjem sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji, ko mu organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odobri spremembe ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.

(6) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi roke rednih pregledov in pogoje za pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, roke posredovanja sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji v odobritev, obvezne vsebine sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji in druge pogoje v zvezi z obveznostjo pregledovanja.

(7) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi spremembe ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ni pritožbe.

27. člen

(pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji)

(1) Delodajalci se morajo o izdelavi ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, delovnih pogojih izpostavljenih delavcev, obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in nadzorovanih območjih, preverjanju učinkovitosti teh ukrepov, rednem umerjanju merilne opreme in preverjanju uporabnosti zaščitne opreme posvetovati s pooblaščenimi izvedenci varstva pred sevanji.

(2) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji so pravne ali fizične osebe, ki pridobijo pooblastilo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.

(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se izda za posamezno področje varstva pred sevanji ali več področij varstva pred sevanji skupaj ter za čas največ petih let.

(4) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji morajo o svojem delu organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, poročati najmanj vsako leto, na njeno zahtevo, pa tudi pogosteje.

(5) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 28. člena tega zakona pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.

28. člen

(pridobitev pooblastila za izvedenca varstva
pred sevanji)

(1) Pravne ali fizične osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če za posamezno področje varstva pred sevanji imenujejo odgovorne strokovnjake ter izmed njih določijo odgovornega vodjo strokovnjakov varstva pred sevanji in če izpolnjujejo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.

(2) Odgovorni strokovnjak varstva pred sevanji je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-     da je končal univerzitetni študij in

-     da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju ionizirajočih sevanj.

(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(4) V soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju varstva pred sevanji za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.

(5) Tuja pravna oseba pridobi pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ima po predpisih države, v kateri je registrirana za opravljanje izvedeniških del varstva pred sevanji, enakovredna pooblastila, kot jih za izvedenca za varstvo pred sevanji določa ta zakon.

(6) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi podrobneje način in obseg rednega in izjemnega poročanja ter druge pogoje v zvezi z izvajanjem del pooblaščenega izvedenca za posamezna področja varstva pred sevanji.

3.4.2 Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev

29. člen

(ugotavljanje izpostavljenosti delavcev)

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se redno ugotavlja izpostavljenost delavcev in meri sevanje na delovnem mestu, v primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti ob izrednem dogodku in da se rezultate ugotavljanja izpostavljenosti in merjenja sevanja hrani in o njih poroča organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.

(2) Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev in merjenja sevanja na delovnem mestu lahko izvajajo pravne osebe, ki pridobijo od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije.

30. člen

(pooblaščeni izvajalci dozimetrije)

(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije, če imajo organizirano službo za dozimetrijo in redno zaposlene odgovorne strokovnjake za dozimetrijo ter izmed njih določijo odgovornega vodjo strokovnjakov za dozimetrijo.

(2) Odgovorni strokovnjak za dozimetrijo je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-     da je končal univerzitetni študij in

-     da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja izvajanja nalog dozimetrije.

(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju dozimetrije, za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.

(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za čas največ petih let.

(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvajalca dozimetrije, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.

(7) Minister, pristojen za zdravje, določi podrobneje osnove organiziranosti službe za dozimetrijo in evidence strokovnjakov za dozimetrijo.

31. člen

(obveznosti pooblaščenih izvajalcev dozimetrije)

(1) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo poročati delodajalcu in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, o meritvah prejetih doz izpostavljenih delavcev, vključno z rezultati meritev na delovnem mestu, ki so bili uporabljeni za oceno osebnih doz.

(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se rezultati meritev pooblaščenega izvajalca dozimetrije o ugotavljanju izpostavljenosti delavca posredujejo pooblaščenemu zdravniku, ki izvaja zdravstveni nadzor tega delavca, in da je o svoji prejeti dozi izpostavljeni delavec tudi sam seznanjen.

(3) Če gre za interventno izpostavljenost ali izpostavljenost ob izrednem dogodku, mora pooblaščeni izvajalec dozimetrije zagotoviti, da so rezultati ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in rezultati o meritvah prejetih doz v primerih preseganja mejnih doz na razpolago organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, ter delodajalcu in pooblaščenemu zdravniku v najkrajšem možnem času.

(4) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše:

-     pogoje, način izvajanja, obseg in pogostost ugotavljanja sevanja na delovnem mestu,

-     način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, ko neposredne meritve prejetih doz niso možne,

-     vrsto in kakovost odobrene in tipsko preverjene merilne opreme,

-     način in obseg poročanja o rezultatih ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in o prejetih dozah v primerih izvajanja intervencijskih ukrepov in v primerih dovoljenega preseganja mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog,

-     način in čas hranjenja podatkov ugotavljanja izpostavljenosti delavcev, ki ga mora zagotoviti delodajalec.

32. člen

(podatki o izpostavljenosti delavcev)

(1) Podatki o osebnih dozah izpostavljenih delavcev se lahko posredujejo pooblaščenemu zdravniku v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco doz iz 33. člena tega zakona samo na podlagi pisne privolitve izpostavljenega delavca.

(2) Pisno izjavo izpostavljenega delavca o tem, da dovoli posredovanje podatkov o svojih osebnih dozah v nadaljnjo uporabo skladno z določbami tega zakona, zagotovi delodajalec.

(3) Če izpostavljeni delavec, praktikant ali študent ne privoli v podpis izjave iz prejšnjega odstavka, ga delodajalec ne sme razporediti na delovno mesto, ki je izpostavljeno ionizirajočemu sevanju.

33. člen

(zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih
delavcev)

(1) Zaradi ukrepov optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji in ocenjevanja upravičenosti posameznih sevalnih dejavnosti ter upoštevanja predpisanih mejnih doz se za izpostavljene delavce, ki izvajajo sevalne dejavnosti, vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev.

(2) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev upravljajo:

-     delodajalci za osebne doze svojih in zunanjih delavcev,

-     pooblaščeni zdravniki za osebne doze izpostavljenih delavcev, za katere opravljajo zdravstveni nadzor,

-     organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za osebne doze vseh izpostavljenih delavcev.

(3) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo v predpisanih rokih posredovati podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco osebnih doz, ki jo vodi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(4) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev vsebujejo naslednje podatke: ime in priimek delavca, rojstni datum, rojstni kraj, država rojstva, spol, državljanstvo, poklic, izobrazbo, delovno mesto, začetek in konec dela pri delodajalcu, opis delovnega mesta in vira sevanja, datum začetka in prenehanja dela z virom sevanja, podatke o opravljenem usposabljanju iz varstva pred sevanji, podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti, ocenjeno mesečno dozo, skupinsko dozo in način meritve ter podatke o prejetih dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju intervencijskih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog.

(5) Podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca se hranijo, dokler delavec ne dopolni 75 let oziroma bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca.

(6) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način upravljanja s podatki o osebnih dozah izpostavljenih delavcev, roke za posredovanje podatkov v centralno evidenco doz ter obveznosti in način posredovanja podatkov iz centralne evidence doz organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izpostavljenim delavcem in delodajalcem. Za izpostavljene delavce lahko minister, pristojen za zdravje, določi tudi vsebino in obliko osebne sevalne izkaznice, v katero se vnašajo prejete osebne doze delavca in drugi podatki iz zbirke podatkov o osebnih dozah.

3.4.3 Organizacijski ukrepi varstva izpostavljenih
delavcev

34. člen

(organizacijska enota varstva pred sevanji)

(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki upravlja jedrski ali sevalni objekt, mora za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji zagotoviti delovanje posebne organizacijske enote za varstvo pred sevanji, ki je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji.

(2) Organizacijska enota za varstvo pred sevanji mora delovati ločeno od drugih organizacijskih enot.

(3) Več izvajalcev sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena lahko ustanovi za opravljanje nalog varstva pred sevanji skupno organizacijsko enoto za varstvo pred sevanji.

(4) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, predpiše organizacijsko zasnovo enote varstva pred sevanji v objektih iz prvega odstavka tega člena ter pogoje za kakovost opreme, obseg in vsebine njenega dela.

35. člen

(odgovorna oseba za varstvo pred sevanji)

(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja sevalnega ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za varstvo pred sevanji.

(2) Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva pred ionizirajočimi sevanji.

(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora odgovorni osebi za varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri delu in ustrezne delovne razmere.

(4) Izvajalec sevalne dejavnosti mora sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, koga je imenoval za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in njegova pooblastila.

36. člen

(usposobljenost izvajalcev varstva pred sevanji)

(1) Delavci, ki opravljajo naloge varstva pred sevanji v organizacijski enoti varstva pred sevanji, in odgovorne osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki, ki so končali univerzitetni študij ali visoko šolo in imajo opravljen strokovni izpit za opravljanje nalog varstva pred sevanji.

(2) Posamezniki iz prejšnjega odstavka so lahko tudi tehniki ustrezne stroke, ki zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog varstva pred sevanji, če opravijo strokovni izpit za opravljanje nalog varstva pred sevanji.

(3) V soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, določita minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih.

(4) Izvajanje strokovnih izpitov za opravljanje nalog varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

37. člen

(varstvo delavcev zunanjega izvajalca )

(1) Zunanji izvajalec mora za vse svoje delavce sam ali posredno preko pogodbe z upravljavcem objekta, v katerem so viri sevanja, zagotoviti, da:

-     njihove doze ne presežejo predpisanih mejnih doz,

-     so primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji,

-     se zanje ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona,

-     se izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona,

-     za svoje izpostavljene delavce pa tudi, da:

-     se posredujejo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz ter

-     imajo zdravstveni nadzor v predpisanem obsegu.

(2) Upravljavec objekta, ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, je neposredno odgovoren za varstvo teh delavcev pred ionizirajočimi sevanji v obsegu, ki je neposredno povezan z značilnostmi nadzorovanega območja in dela na njem.

(3) Zunanji izvajalec mora upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju posredovati osebne podatke, ocene zdravstvene delazmožnosti, datum zadnjega zdravstvenega pregleda in vrednosti prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativno dozo.

(4) Če je zunanji izvajalec tuja pravna oseba, mora upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti podatke o izpostavljenih delavcih iz prejšnjega odstavka posredovati tudi organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, zaradi vpisa podatkov v centralno evidenco osebnih doz.

(5) Izvajalec sevalne dejavnosti ne sme začeti del z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, če mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka tega člena ali, če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni vpisan v centralni evidenci osebnih doz ali, če je iz posredovanih podatkov razvidno, da delavci zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne morejo opravljati del v nadzorovanem območju.

(6) Izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca mora, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.

(7) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, za upravljavce objektov ali izvajalce sevalne dejavnosti, pri katerih delajo delavci zunanjega izvajalca in zunanje izvajalce podrobneje določi obveznosti glede varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca in način posredovanja in shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca v centralni evidenci osebnih doz.

38. člen

(razporeditev delavca in ugovor na razporeditev)

(1) Delodajalec ne sme razporediti delavca na delo v nadzorovanem območju, če zanj ni zagotovil meritve prejetih doz pri pooblaščenem izvajalcu dozimetrije ali če delavec ni vpisan v centralno evidenco osebnih doz.

(2) Če organizacijska enota ali oseba, odgovorna za varstvo pred sevanji, delavec ali pooblaščeni zdravnik menijo, da pri razporeditvi delavca na delo v nadzorovanem območju, ki jo je odredil delodajalec, niso bili upoštevani temelji varstva pred sevanji, lahko podajo ugovor na razporeditev.

(3) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba podati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v osmih dneh po razporeditvi delavca.

(4) O ugovoru na razporeditev delavca odloči organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja zdravniške komisije, ki jo za pripravo strokovnega mnenja za reševanje ugovorov imenuje minister, pristojen za zdravje.

3.4.4 Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev

39. člen

(zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev)

(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev temelji na načelih, ki veljajo za medicino dela na splošno.

(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev opravljajo pooblaščeni zdravniki.

(3) Delodajalec ne sme zaposliti ali razvrstiti delavca za kakršenkoli čas na delovno mesto izpostavljenega delavca, če je po ugotovitvah zdravstvenega nadzora nezmožen za to delovno mesto.

(4) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev iz drugega odstavka tega člena mora v celotnem predpisanem obsegu zagotoviti delodajalec.

(5) Delodajalec mora zagotoviti izredni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz ali na zahtevo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, če ta oceni, da je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.

(6) Minister, pristojen za zdravje, določi obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, merila za določitev posebnega zdravstvenega nadzora, dekontaminacije in nadaljnjega zdravljenja izpostavljenih delavcev v primerih preseganja mejnih doz.

40. člen

(zdravstveni nadzor po prenehanju dela)

(1) Minister, pristojen za zdravje, določi merila, na podlagi katerih lahko pooblaščeni zdravnik uveljavi zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca v obliki nadaljnjih pregledov, ukrepov dekontaminacije ali drugih ukrepov zdravstvenega varstva.

(2) Zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi pobude pooblaščenega zdravnika, njegovo izvajanje pa mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen ionizirajočim sevanjem.

41. člen

(evidence zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev)

(1) Evidence zdravstvenega varstva izpostavljenega delavca se vodi in dopolnjuje po predpisih o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, dokler delavec opravlja dela izpostavljenega delavca, hrani pa se jih dokler izpostavljeni delavec ne dopolni 75 let, oziroma bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca, ki so povezana s sevalno dejavnostjo.

(2) Evidence zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev morajo poleg podatkov, predpisanih za zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, vsebovati tudi podatke o vrsti opravljanja del v okviru sevalne dejavnosti, rezultatih zdravniških pregledov pred zaposlitvijo ali razporeditvijo med izpostavljene delavce, rednih zdravstvenih pregledih in podatke o prejetih osebnih dozah.

(3) Minister, pristojen za zdravje, določi način vodenja ter vsebino evidenc zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev in način hranjenja teh evidenc v celotnem obdobju, določenem s tem zakonom.

42. člen

(zahteva za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora)

(1) Izpostavljeni delavec, delodajalec in organizacijska enota ali odgovorna oseba za varstvo pred sevanji, lahko podajo zahtevo za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti, ki jo je za izpostavljenega delavca izdelal pooblaščeni zdravnik.

(2) Izpostavljeni delavec in delodajalec lahko podata zahtevo za presojo odreditve posebnih zdravstvenih pregledov zaradi preseganja mejnih doz, ki jih je za izpostavljenega delavca odredil pooblaščeni zdravnik.

(3) Zahteva za presojo iz prejšnjih odstavkov se uveljavlja v skladu s predpisi na področju preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.

3.4.5 Organiziranost zdravstvenega nadzora

43. člen

(nosilci zdravstvenega nadzora)

(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev se izvaja v okviru mreže javne zdravstvene službe.

(2) Izvajalci zdravstvene dejavnosti so pooblaščeni zdravniki, ki jih za zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev pooblasti minister, pristojen za zdravje.

(3) Minister, pristojen za zdravje, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni zdravniki.

44. člen

(zdravstveni nadzor v primeru izrednega dogodka)

(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka zagotavlja država.

(2) Vlada v načrtu izvajanja ukrepov zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednih dogodkov določi nosilce izvajanja ukrepov zdravstvenega nadzora in obseg sredstev za izvedbo ukrepov zdravstvenega nadzora, obveznosti za izvajalce sevalne dejavnosti v zvezi s financiranjem zdravstvenega nadzora v primeru izrednih dogodkov ter druge pogoje, pomembne za učinkovitost izvedbe ukrepov zdravstvenega nadzora.

3.4.6 Izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih
virov sevanja

45. člen

(sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja)

(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, in organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavljata varstvo pred povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi naravnih virov sevanja s sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega okolja.

(2) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, zagotavlja varstvo iz prejšnjega odstavka:

-     pri dejavnostih, kjer so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonovim ali toronovim potomcem, sevanju gama ali kakršni koli drugi izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih mestih, kakor je na primer v toplicah, jamah, rudnikih, na mestih pod zemljo in na določenih območjih na površini zemlje,

-     pri letalskih prevozih.

(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavlja varstvo iz prvega odstavka tega člena:

-     pri dejavnostih, ki obsegajo delo ali skladiščenje materialov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva,

-     pri dejavnostih, ki vodijo do pridobivanja ostankov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva.

(4) Vlada sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja za območja iz drugega in tretjega odstavka tega člena in ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanja.

(5) Pregled delovnega in bivalnega okolja ter pripravo ocene prejetih doz lahko delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav odredi tudi pristojni inšpektor, če je verjetno, da bodo doze za posameznike zaradi naravnih virov sevanja presegle mejne doze za prebivalce ali če je to potrebno za zavarovanje zdravja ljudi.

46. člen

(ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev
in posameznikov iz prebivalstva)

(1) Če se na podlagi pregledovanj iz prejšnjega člena ugotovi, da izpostavljenost posameznikov zaradi naravnih virov sevanja presega vrednosti mejnih doz za posameznika iz prebivalstva, pristojni organ odredi delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in izvajanje ukrepov varstva izpostavljenih delavcev v obsegu in na način, kakor veljata za izvajalce sevalnih dejavnosti.

(2) Če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu, veljajo ukrepi iz prejšnjega odstavka, če prejete doze presegajo vrednosti, ki jih predpiše minister, pristojen za zdravje.

(3) Če so letalske posadke izpostavljene kozmičnemu sevanju nad mejnimi dozami za posameznika iz prebivalstva, odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, letalskemu prevozniku:

-     izdelavo ocene o izpostavljenosti delavcev,

-     uveljavitev takih delovnih razporeditev, da se čim bolj zmanjša doza, ki jo prejme izpostavljena posadka,

-     način obveznega seznanjanja delavcev o tveganju, ki ga povzroča izpostavljenost kozmičnemu sevanju,

-     uveljavitev določb za noseče ženske iz 20. člena tega zakona.

(4) Če so doze iz drugega odstavka tega člena presežene v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena država.

3.5 Izpostavljenost v zdravstvu

47. člen

(izpostavljenost v zdravstvu)

(1) Radiološki posegi zaradi diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu in zaradi pravno-medicinskih postopkov morajo biti izvedeni skladno z odobrenim programom radioloških posegov, opravljajo pa jih lahko le osebe, ki imajo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti

(2) Pri radioloških posegih in pri posegih v veterinarstvu se lahko uporablja vire sevanja, za katere je organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izdalo potrdilo o vpisu v register virov sevanja ali dovoljenje za uporabo vira sevanja in ki izpolnjujejo merila sprejemljivosti za pravilno delovanje radiološke opreme, ki jih v poročilu o nadzoru in meritvah vira sevanja navede pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji.

48. člen

(program radioloških posegov)

(1) Program radioloških posegov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:

-     seznam radioloških posegov, ki jih imetnik dovoljenja namerava izvajati, in merila za napotitve na te posege z oceno prejetih doz za vse standardne diagnostične radiološke posege,

-     seznam virov sevanja, ki se nameravajo uporabljati,

-     opis vodenja in shranjevanja podatkov o izvedenih radioloških posegih,

-     program zagotavljanja in preverjanja kakovosti radioloških posegov,

-     seznam zdravnikov, odgovornih za radiološke posege,

-     seznam pooblaščenih izvedencev medicinske fizike, odgovornih za optimizacijo radioloških posegov, ocenjevanje obsevanosti pacientov in zagotavljanja kakovosti varstva pred sevanji,

-     seznam radioloških inženirjev.

(2) Izvajalec sevalne dejavnosti v zdravstvu se mora o izdelavi programa radioloških posegov posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike. Program radioloških posegov odobri organ, pristojen za varstvo pred sevanji za največ pet let.

(3) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi radiološke posege, za katere je treba pridobiti odobritev programa radioloških posegov, in standardne diagnostične radiološke posege, za katere je treba podati oceno prejetih doz. Minister določi tudi obliko in obseg programa radioloških posegov, postopke načrtovanja, napotitve, odobritve in izvedbe radioloških posegov ter način in obseg poročanja o izpostavljenosti pacientov zaradi radioloških posegov.

49. člen

(pooblaščeni izvedenci medicinske fizike)

(1) Naloge pooblaščenih izvedencev medicinske fizike lahko opravljajo osebe, ki pridobijo od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za opravljanje nalog s področja medicinske fizike.

(2) Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-     da je končal univerzitetni študij, ki zagotavlja znanja s področja medicinske fizike in

-     da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja medicinske fizike.

(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca medicinske fizike zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno strokovno komisijo za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.

(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za največ pet let.

(6) Pooblaščeni izvedenci medicinske fizike morajo o svojem delu organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji poročati najmanj vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.

(7) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca medicinske fizike, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz četrtega odstavka tega člena pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.

50. člen

(pogoji za izvedbo radiološkega posega)

(1) Posamezni radiološki poseg se lahko izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik, odobri pa zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ki nosi klinično odgovornost za radiološki poseg.

(2) Radiološki poseg za pravno-medicinske namene se lahko izvede, če zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, presodi, da bi poseg lahko koristil preiskovani osebi, in oseba vanj privoli.

(3) Zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ob upoštevanju namena in cilja posega, v sodelovanju z radiološkim inženirjem določi takšne pogoje posega, da se ta opravi z najmanj škode za pacienta.

(4) Radiološki inženir ali izvajalec radiološkega posega mora redno obnavljati znanje in preverjati usposobljenost v zvezi s postopki varstva pred sevanji ter izvajati radiološke posege skladno s pogoji dobre radiološke prakse

(5) Pri radioloških posegih je treba zagotoviti, da:

-     je pričakovana korist zaradi posega upravičena v primerjavi s tveganjem ali škodo za zdravje ljudi,

-     je izpostavljenost pacientov pri diagnostičnih posegih optimizirana tako, da je prejeta doza tako nizka, kot je to razumno dosegljivo ob upoštevanju pričakovanih ciljev posega,

-     je prejeta doza v radioterapiji načrtovana za vsakega pacienta posebej in to tako, da je izpostavljenost izven kliničnih volumnov tako nizka, kot je to razumno dosegljivo in izvedljivo v skladu z namenom terapije,

-     pri diagnostičnem posegu v povprečju niso preseženi odobreni diagnostični referenčni nivoji.

(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji zagotavlja uveljavljanje diagnostičnih referenčnih nivojev za vse standardne diagnostične radiološke posege s sistematičnim pregledovanjem značilnih doz pacientov pri teh posegih.

(7) Diagnostične referenčne nivoje določi minister, pristojen za zdravje, na podlagi rezultatov sistematičnega pregledovanja iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju mnenja strokovnega sveta za vprašanja varstva posameznikov pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.

(8) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi: pogoje glede izvajanja sistematične zgodnje diagnostike, biomedicinskih in medicinskih raziskav, pravno-medicinskih posegov, posebnih radioloških posegov za otroke ter nosečnice in doječe ženske ter prostovoljne pomoči pri negi in oskrbi pacientov; vsebine obveznega izobraževanja in usposabljanja izvajalcev radiološkega posega; merila sprejemljivosti opreme za izvajanje radioloških posegov; posebne postopke za radioterapijo, diagnostično in interventno radiologijo ter nuklearno medicino; programe zagotavljanja kakovosti in oblike strokovnega nadzora.

51. člen

(ocenjevanje in preverjanje radioloških posegov)

(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, mora redno, celovito in sistematično ocenjevati in preverjati radiološke posege glede meril iz petega odstavka prejšnjega člena in se o tem posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike.

(2) Minister, pristojen za zdravje, določi pogostost, obseg in način ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov ter način in roke poročanja.

(3) Ne glede na predpisano pogostost ocenjevanja in pregledovanja radioloških posegov mora izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, zagotoviti pregled programa radioloških posegov neposredno po vsakem izrednem dogodku, za katerega je bila odrejena sanacija posledic po tem zakonu.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi tudi primere izrednih dogodkov pri radioloških posegih, ko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, samo odredi ocenjevanje in preverjanje radiološkega posega.

52. člen

(poročilo o ocenjevanju in preverjanju radioloških posegov)

(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, o ocenjevanju in preverjanju radioloških posegov sestavi poročilo, katerega vsebino potrdi pooblaščeni izvedenec medicinske fizike.

(2) Izvajalec sevalne dejavnosti pripravi predlog sprememb programa radioloških posegov, če na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka presodi, da program po merilu o najnižji škodi za pacienta ni ustrezen.

(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena in predlog sprememb programa radioloških posegov iz prejšnjega odstavka mora odobriti organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

53. člen

(zbirke podatkov o osebnih dozah zaradi radioloških
posegov)

(1) Zaradi ocenjevanja upravičenosti radioloških posegov se vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o opravljenih radioloških posegih.

(2) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških posegih upravljajo izvajalci radioloških posegov in organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(3) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških posegih vsebujejo naslednje podatke: ime in priimek pacienta, številka zdravstvenega zavarovanja, rojstni datum, datum posega, vrsta posega, podatki o izvedbi posega, ki so osnova za izračun prejete doze.

(4) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.

(5) Izvajalci radioloških posegov morajo posredovati podatke o izvedenih radioloških posegih v centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.

(6) Podatki o izvedenih radioloških posegih se lahko posredujejo v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco izvedenih radioloških posegov samo na podlagi pisne privolitve pacienta ali njegovega zakonitega zastopnika.

(7) Pisno izjavo iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec radioloških posegov. Izjava se lahko nanaša na posamezni radiološki poseg ali na vse radiološke posege, izvedene v določenem obdobju zdravljenja.

(8) Vsak pacient oziroma njegov zakoniti zastopnik ima pravico pridobiti od zdravnika, odgovornega za radiološki poseg, podatke o dozah, ki jih je prejel med izvajanjem radioloških posegov.

(9) Podatki o izvedenih radioloških posegih se hranijo najmanj pet let po pacientovi smrti, vendar ne manj kot 30 let po izvedenem radiološkem posegu.

(10) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi vsebino, obseg in roke poročanja ter način upravljanja s podatki o izvedenih radioloških posegih.

3.6 Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo

54. člen

(poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo)

(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako leto pripravi poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo kot sestavni del poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.

(2) Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo mora vsebovati:

-     realno oceno doz, ki jih zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti prejmejo prebivalci kot celota in kot posamezne referenčne skupine,

-     opredelitev značilnih referenčnih skupin prebivalstva ob upoštevanju dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi,

-     oceno doz zaradi zunanjega sevanja in oceno doz notranjega sevanja zaradi vnosa radionuklidov.

(3) Pri izdelavi ocene doz za prebivalce se uporabi podatke:

-     monitoringa radioaktivnosti okolja iz 123. člena tega zakona in monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona,

-     sistematičnega pregledovanja bivalnega in delovnega okolja zaradi naravnih virov sevanja,

-     obratovalnega monitoringa radioaktivnosti sevalnih objektov in jedrskih objektov zaradi dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,

-     iz zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev,

-     iz zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih.

(4) Minister, pristojen za zdravje, določi, v zvezi s pripravo poročila o ocenah doz za prebivalstvo, način zbiranja podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev zunanjih doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva in prebivalstvo kot celota.

4. SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST

4.1 Razvrščanje objektov

55. člen

(razvrščanje objektov)

(1) Objekti se glede zahtevanih ukrepov zaradi sevalne ali jedrske varnosti razvrstijo v jedrske, sevalne in manj pomembne sevalne objekte.

(2) Vlada določi merila za razvrščanje objektov med sevalne in manj pomembne sevalne objekte.

56. člen

(odločba o statusu objekta)

V postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za izvedbo rudarskih del ali razgradnjo izda organ, pristojen za jedrsko varnost, po uradni dolžnosti investitorju za sevalni ali jedrski objekt naslednje odločbe:

-     začasno odločbo o statusu jedrskega ali sevalnega objekta hkrati z izdajo predhodnega soglasja o sevalni in jedrski varnosti iz 65.b člena tega zakona,

-     odločbo o statusu jedrskega ali sevalnega objekta pred začetkom gradnje hkrati z izdajo soglasja h gradnji iz 68. in 69. člena tega zakona,

-     odločbo o prenehanju statusa jedrskega ali sevalnega objekta po zaključku razgradnje po postopkih tega zakona ali po zaprtju odlagališča iz 73. in 76. člena tega zakona hkrati z izdajo dovoljenja iz 4., 5., 6., 7., 9. in 11. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona.

4.2 Zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti

57. člen

(prepoved in zagotavljanje varnosti objekta)

(1) Jedrskega objekta, sevalnega objekta ali manj pomembnega sevalnega objekta se ne sme graditi, preizkušati, z njim obratovati ali ga kako drugače uporabljati, ali z njim trajno prenehati obratovati, če za to niso izdana soglasja ali dovoljenja po tem zakonu.

(2) Varnost objekta iz prejšnjega odstavka vključno z varnostjo pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi, radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, ki so v teh objektih ali v njih nastajajo, mora zagotoviti upravljavec objekta.

58. člen

(izvedenci za sevalno in jedrsko varnost)

(1) Upravljavci jedrskih in sevalnih objektov morajo glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti pridobiti mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost.

(2) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost so pravne ali fizične osebe, ki pridobijo pooblastilo organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se izda za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti ali za več področij sevalne in jedrske varnosti skupaj ter za čas največ petih let.

(4) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost morajo o svojem delu organu, pristojnemu za jedrsko varnost, poročati vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.

(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost iz 59. člena tega zakona pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.

59. člen

(pridobitev pooblastila za izvedenca za sevalno
in jedrsko varnost)

(1) Pravne ali fizične osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če za posamezna področja jedrske in sevalne varnosti, za katera nameravajo pridobiti pooblastilo, imenujejo odgovorne strokovnjake ter izmed njih določijo odgovornega vodjo področja jedrske in sevalne varnosti in izpolnjujejo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.

(2) Odgovorni strokovnjak jedrske in sevalne varnosti je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-     da je končal univerzitetni študij in

-     da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju sevalne in jedrske varnosti.

(3) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost zagotavlja organ, pristojen za jedrsko varnost.

(4) Minister, pristojen za okolje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju sevalne in jedrske varnosti, za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.

(5) Minister, pristojen za okolje, določi podrobneje evidence pooblaščenih izvedencev, način in obseg rednega in izjemnega poročanja ter druge pogoje, ki jih morajo v zvezi z ocenjevanjem sevalne in jedrske varnosti izpolnjevati pooblaščeni izvedenci za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti.

60. člen

(uporaba izkušenj obratovalnih dogodkov)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se izvajajo programi spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.

(2) Ugotovitve programov iz prejšnjega odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta upoštevati pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti.

(3) Minister, pristojen za okolje, določi vsebino programov ter način in pogostost poročanja o izvajanju programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.

61. člen

(zagotovitev finančnih sredstev)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti zagotovljena finančna sredstva v vsej obratovalni dobi objekta in do zaključka razgradnje in, če je objekt odlagališče, za njegov dolgoročni nadzor po njegovem zaprtju.

(2) Finančna sredstva iz prejšnjega odstavka morajo biti zadostna tudi za plačilo vseh stroškov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki nastajajo zaradi obratovanja objekta in med njegovo razgradnjo ali dekontaminacijo.

(3) Finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena morajo upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki objekta v višini vseh stroškov obratovanja in investicijskega vzdrževanja vključno z vlaganji v tehnološko obnovo, povezano z ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.

(4) Uporabnik visokoaktivnega vira sevanja mora imeti zagotovljena finančna sredstva za varno ravnanje z virom po prenehanju njegove uporabe, za primere, da uporabnik preneha poslovati ali da postane plačilno nesposoben.

(5) Vlada določi obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna sredstva, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, v primeru subsidiarnega ukrepanja države zaradi stečaja upravljavca ali če upravljavec opusti izvajanje ukrepov sevalne ali jedrske varnosti ter obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena.

(6) Če se gradnja odlagališča ali razgradnja jedrskega objekta financira iz sredstev namenskega sklada, ustanovljenega z zakonom, se finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, zagotavljajo v skladu s predpisi o financiranju razgradnje jedrskega objekta, gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, in jamstva niso potrebna.

(7) Ustreznost zagotavljanja finančnih sredstev, višine in oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev ugotavlja organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta ali organ, ki je po 11. členu tega zakona pristojen za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, v postopku izdaje tega dovoljenja.

62. člen

(kvalifikacije delavcev)

(1) V vsej obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta in do zaključka razgradnje mora upravljavec zagotoviti zadostno število delavcev s primernimi znanji in spretnostmi, ki so usposobljeni in dodatno šolani za vse dejavnosti v zvezi s sevalno in jedrsko varnostjo. Upravljavec mora zagotoviti ustrezen odnos delavcev do sevalne in jedrske varnosti.

(2) Dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v objektu iz prejšnjega odstavka in nadzora nad tem upravljanjem smejo opravljati delavci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev.

(3) Delodajalec mora zagotavljati redno obnavljanje strokovnega znanja delavcev iz prejšnjega odstavka ter preverjati njihovo usposobljenost, psihofizične lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev.

(4) Pooblaščeni zdravnik mora za vsakega delavca iz prvega odstavka tega člena voditi evidenco zdravstvenega varstva v skladu z 41. členom tega zakona.

(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora za vsakega delavca iz drugega odstavka tega člena hraniti zapise o opravljenem usposabljanju vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na zahteve za ustrezno delovno mesto. Upravljavec mora te zapise hraniti še eno leto po tem, ko je delavec prenehal delati pri upravljavcu.

(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi za vsak jedrski ali sevalni objekt evidenco oseb, katerih strokovna usposobljenost je bila preverjena in ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje določenih del in nalog in jim je bilo izdano dovoljenje, in oseb, ki jim je bilo odvzeto dovoljenje.

(7) Izpolnjevanje pogojev za dela in naloge iz drugega odstavka tega člena izkazuje delavec z dovoljenjem, ki mu ga za opravljanje teh del in nalog izda organ, pristojen za jedrsko varnost, za največ pet let.

(8) Organ, pristojen za jedrsko varnost, imenuje posebno strokovno komisijo za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev delavcev za opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena.

(9) Dovoljenje za opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena se izda za določen čas na podlagi poročila komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev o uspešno opravljeni preveritvi delavca v zvezi s pogoji za opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena.

(10) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odvzame dovoljenje za opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da delavec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano.

(11) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, določi dela in naloge, za katere morajo delavci izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka tega člena, podrobneje določi pogoje glede strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev način preverjanja teh pogojev, pogostost pregledov rednega preverjanja in sestavo komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev.

63. člen

(vodenje varnosti in kakovosti)

(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je objekt voden varno in v skladu z določbami tega zakona.

(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, izvajati, ocenjevati in nenehno izboljševati sistem vodenja.

(3) Upravljavec objekta iz prejšnjega odstavka mora sistem vodenja opisati v dokumentih sistema vodenja.

(4) Minister, pristojen za okolje, določi podrobnejše zahteve glede vodenja varnosti in kakovosti ter vsebine in oblike dokumentacije sistema vodenja.

4.3 Posegi v prostor

64. člen

(umestitev jedrskega objekta v prostor)

(1) Jedrski objekt se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. Za pripravo in sprejem državnega prostorskega načrta se uporabljajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, varstva okolja in drugi predpisi, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(2) Za državne prostorske načrte, s katerimi se načrtuje jedrski objekt, se izvede postopek celovite presoje vplivov načrta na okolje skladno s predpisi s področja varstva okolja.

(3) Načrtovanje jedrskega objekta mora imeti podlago v državnem strateškem prostorskem aktu.

(4) Za državne prostorske načrte, s katerimi se načrtuje jedrski objekt, je v postopku sprejemanja treba pridobiti tudi smernice in mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(5) Za pripravo smernic iz prejšnjega odstavka pripravljavec državnega prostorskega načrta organu, pristojnemu za jedrsko varnost, predloži osnutek državnega prostorskega načrta in idejno zasnovo jedrskega objekta.

(6) Za pridobitev mnenja iz četrtega odstavka tega člena pripravljavec državnega prostorskega načrta organu, pristojnemu za jedrsko varnost, predloži dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, posebno varnostno analizo iz 65. člena tega zakona in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o dejavnikih na območju za umestitev jedrskega objekta, ki lahko vplivajo na jedrsko varnost objekta, in o vplivu objekta na prebivalstvo in okolje. Hkrati z mnenjem organ, pristojen za jedrsko varnost, pripravljavcu državnega načrta predloži tudi projektne pogoje za jedrski objekt.

64.a člen

(občinski in regionalni prostorski načrt)

(1) Pripravljavec občinskega oziroma podrobnega občinskega prostorskega načrta in regionalnega prostorskega načrta mora pri načrtovanju upoštevati območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena, in omejitve rabe tega prostora.

(2) Za občinske ali podrobne občinske prostorske načrte in regionalne prostorske načrte, v katerih se načrtujejo posegi na območju omejene rabe prostora zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti, je v postopku sprejemanja treba pridobiti smernice in mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

65. člen

(analiza varnosti območja za umestitev jedrskega objekta)

(1) Presoja območja za umestitev jedrskega objekta se izvede na podlagi posebne varnostne analize, na podlagi katere se ovrednoti:

-     vse dejavnike na območju za umestitev jedrskega objekta, ki lahko vplivajo na jedrsko varnost objekta med njegovo obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju in

-     vpliv zaradi obratovanja ali razgradnje objekta na prebivalstvo in okolje, za odlagališče pa tudi vpliv po njegovem zaprtju.

(2) Podrobnejšo vsebino in obseg analize iz prejšnjega odstavka določi kot del smernic v postopku priprave državnega prostorskega načrta iz 64. člena tega zakona organ, pristojen za jedrsko varnost.

65.a člen

(okoljevarstveno soglasje)

Za sevalni ali jedrski objekt je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja. Pogoje, obseg in vsebino poročila o vplivih na okolje v delu, ki se nanaša na sevalno in jedrsko varnost, določi organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost.

65.b člen

(predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti)

(1) V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja mora organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, pred izdajo okoljevarstvenega soglasja za sevalni ali jedrski objekt pridobiti od organa, pristojnega za jedrsko varnost, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti.

(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, izda predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena v 60 dneh.

(3) Predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti iz prvega odstavka tega člena lahko vsebuje zahteve za dopolnitev ali spremembo poročila o vplivih na okolje in predloge pogojev k okoljevarstvenem soglasju.

(4) S predlogi pogojev k okoljevarstvenem soglasju se v predhodnem soglasju določijo predvsem:

-     stopnje dovoljene obremenjenosti okolja zaradi ionizirajočih sevanj,

-     obseg območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske varnosti in omejitve rabe prostora v takem območju,

-     drugi predpisani pogoji jedrske in sevalne varnosti.

66. člen

(prenehal veljati)

67. člen

(prenehal veljati)

4.4 Gradnje oziroma izvedbe rudarskih del

68. člen

(soglasje h gradnjam, ki vplivajo na jedrsko varnost)

(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izvedbo rudarskih del, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe jedrske varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(2) Gradnja  ali izvedba rudarskih del iz prejšnjega odstavka je:

-     gradnja jedrskega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,

-     gradnja ali sprememba namembnosti objekta ali izvedba rudarskih del na območju omejene rabe prostora jedrskega objekta, ki vplivajo na jedrsko varnost,

-     gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja jedrskega objekta.

(3) Vlada določi merila za določitev območij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, merila za prepovedi gradenj na teh območjih in vrste objektov po enotni klasifikaciji, ki se smejo graditi na teh območjih in za katere je treba k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za izvedbo rudarskih del priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

69. člen

(soglasje h gradnjam, ki vplivajo na sevalno varnost)

(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za izvedbo rudarskih del, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe sevalne varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za manj pomemben sevalni objekt, namenjen izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, za katerega se mora priložiti soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje.

(2) Gradnja objekta oziroma izvedba gradbenih ali rudarskih del iz prejšnjega odstavka je:

-     gradnja  sevalnega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,

-     izvedba rudarskih del zaradi izkoriščanja ali opustitve izkoriščanja jedrskih mineralnih surovin,

-     gradnja objekta za pridobivanje, predelavo ali obogatitev jedrskih mineralnih surovin,

-     gradnja odlagališča za rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastane pri pridobivanju jedrskih surovin,

-     gradnja manj pomembnega sevalnega objekta,

-     gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja sevalnega objekta.

(3) (črtan)

70. člen

(projektni pogoji za gradnje, ki vplivajo na sevalno
in jedrsko varnost)

(1) Za gradnje ali izvajanje rudarskih del iz 68. in 69. člena tega zakona, za katere organ, pristojen za izdajo soglasja po tem zakonu, ni podal mnenja in projektnih pogojev iz 64. člena tega zakona, mora investitor pridobiti projektne pogoje.

(2) K vlogi za pridobitev projektnih pogojev je treba priložiti idejno zasnovo.

71. člen

(varnostno poročilo)

(1) K vlogi za pridobitev soglasja iz 68. in 69. člena tega zakona mora investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt ali izvajati rudarska dela, priložiti projektno dokumentacijo, varnostno poročilo in mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi vseh priloženih dokumentov.

(2) Varnostno poročilo za objekt, ki se gradi, mora prikazati:

-     temeljne varnostne in projektne rešitve objekta,

-     lokacijo objekta z analizo lokacije glede sevalne in jedrske varnosti,

-     tehnične karakteristike objekta, vključno z opisom radioaktivnih snovi oziroma jedrskih snovi in drugih virov sevanja,

-     varstvo pred ionizirajočimi sevanji, vključno z oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji,

-     oceno izpostavljenosti prebivalstva in okolja,

-     organizacijo dela, vključno s programi strokovnega usposabljanja in organiziranostjo varstva pred sevanji,

-     ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,

-     fizično varovanje objekta,

-     načrt zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma navodila za ukrepanje ob izrednih dogodkih objekta, če gre za objekt, za katerega načrta zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ni treba izdelati,

-     programe poskusnega obratovanja, če gre za gradnjo objekta,

-     varnostno analizo, obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje za čas poskusnega obratovanja in med rednim obratovanjem,

-     vodenje varnosti in kakovosti,

-     predvidene izpuste radioaktivnih snovi v okolje,

-     program meteoroloških meritev in obratovalnega monitoringa radioaktivnosti,

-     predvideno razgradnjo objekta,

-     opis objekta in načrt dolgoročnega nadzora po zaprtju, če gre za odlagališče.

(3) Oseba, ki namerava graditi objekt, mora zagotoviti, da se varnostno poročilo dopolni, če pride med gradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja do sprememb stanja, na katerega se nanaša varnostno poročilo.

(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri varnostno poročilo v postopku izdaje soglasja iz 68. in 69. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino projektne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena in vsebino varnostnega poročila.

72. člen

(načrt fizičnega varovanja)

K varnostnemu poročilu iz prejšnjega člena mora investitor priložiti načrt fizičnega varovanja iz 119. člena tega zakona kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi o tajnosti podatkov.

73. člen

(odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov)

(1) Če se vloga za pridobitev soglasja nanaša na gradnjo objekta za odlaganje izrabljenega goriva ali za odlaganje radioaktivnih odpadkov, mora investitor, poleg projektne dokumentacije, mnenja pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta in varnostnega poročila iz 71. člena tega zakona, k vlogi priložiti tudi overjeno listino o brezplačnem prenosu zemljišč, ki jih zajema območje odlaganja, v last države in načrt prenosa.

(2) Z varnostnimi analizami odlagališča se oceni vsa možna tveganja zaradi izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov in oceni izpostavljenost delavcev in prebivalstva med obratovanjem in po zaprtju odlagališča ter med vzdrževanjem odlagališča in izvajanjem dolgoročnega nadzora objekta odlagališča po njegovem zaprtju.

(3) Z načrtom dolgoročnega nadzora objektov odlagališča se mora prikazati:

-     obseg in vsebino obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča,

-     merila, na podlagi katerih se glede na rezultate obratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na odlagališču.

(4) (črtan)

(5) (črtan)

74. člen

(drugi predpisi in smernice)

(1) Minister, pristojen za okolje, ali minister, pristojen za zdravje, lahko sam ali v soglasju z drugimi pristojnimi ministri, če se vsebina predpisa nanaša tudi na njihovo področje dela, določi za sevalne, jedrske in za manj pomembne sevalne objekte pravila ravnanja, tehnične zahteve in oblike obveznega ravnanja v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo.

(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko skupaj ali vsak posebej na spletni strani ali na drug primeren način objavljata neobvezna navodila, priporočila ali praktične smernice v zvezi z jedrsko varnostjo in varstvom pred sevanji.

75. člen

(soglasje k rudarskim delom)

(1) Pred izdajo dovoljenja za izvedbo rudarskih del zaradi pridobivanja ali opustitve pridobivanja jedrskih mineralnih surovin in z njimi povezanimi gradnjami, mora investitor pridobiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, za:

-     gradnjo ali opustitev rudarskega objekta za pridobivanje jedrskih mineralnih surovin,

-     gradnjo ali razgradnjo rudarskega objekta za predelavo ali obogatitev jedrskih mineralnih surovin, kot je drobljenje, sejanje in ločevanje po fizikalnih ali fizikalno-kemičnih postopkih,

-     gradnjo ali zaprtje odlagališča za rudarsko ali hidrometalurško jalovino, ki nastane pri pridobivanju jedrskih mineralnih surovin.

(2) K vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka je treba priložiti predvsem:

-     dokumentacijo, določeno s predpisi o rudarstvu,

-     varnostno poročilo iz 71. člena, iz katerega je razvidno, da so pri načrtovanju rudarskih del upoštevani predpisi s področja sevalne varnosti in pogoji o sevalni varnosti iz okoljevarstvenega soglasja,

-     mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni ali jedrski varnosti objekta.

(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda k projektu za izdajo dovoljenja za izvedbo rudarskih del.

(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, podrobneje določi vsebino varnostnega poročila v predlogu pogojev k okoljevarstvenem soglasju.

76. člen

(odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine)

(1) Vlogi za pridobitev soglasja h gradnji odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju jedrskih mineralnih surovin, je treba poleg dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena priložiti tudi overjeno listino o brezplačnem prenosu zemljišč, ki jih zajema območje odlaganja, v last države in načrt njihovega prenosa.

(2) Z varnostnim poročilom o odlagališču rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine se mora oceniti vsa možna tveganja zaradi odloženih radioaktivnih snovi in oceniti izpostavljenost prebivalcev in na odlagališču zaposlenih izpostavljenih delavcev med njegovim obratovanjem in po zaprtju odlagališča.

(3) Z načrtom dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine se prikaže:

-     obseg in vsebino obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča,

-     merila, na podlagi katerih se glede na rezultate obratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na odlagališču.

(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri načrt dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine v postopku izdaje soglasja iz prvega odstavka tega člena.

(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, podrobneje določi vsebino varnostnega poročila in vsebino načrta dolgoročnega nadzora odlagališča v predlogu pogojev k okoljevarstvenem soglasju.

77. člen

(izdaja soglasja)

(1) Soglasje iz 68. in 69. člena tega zakona se izda v 90 dneh po prejemu popolne vloge.

(2) Če gre za soglasje k gradnji objekta, se v soglasju lahko določijo tudi pogoji poskusnega obratovanja in način ter čas njegovega trajanja.

(3) Če gre za gradnjo nove jedrske elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, se soglasje iz prvega odstavka tega člena izda v 24 mesecih.

(4) Soglasje preneha veljati, če v treh letih od dneva pravnomočnosti soglasja ni bila začeta gradnja ali razgradnja objekta iz 68. in 69. člena tega zakona ali niso bila začeta rudarska dela iz 75. člena tega zakona.

(5) Soglasje se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ 24 mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili potrebni za njegovo izdajo.

4.5 Poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih
objektov

78. člen

(poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih objektov)

(1) Vsak sevalni in jedrski objekt mora po zaključku gradnje najprej poskusno obratovati.

(2) Za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(3) K vlogi za pridobitev soglasja k začetku poskusnega obratovanja je treba predložiti varnostno poročilo, ki mora biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo v času gradnje, mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta in drugo predpisano dokumentacijo.

(4) Varnostno poročilo in predloženo dokumentacijo iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri v postopku izdaje soglasja k začetku poskusnega obratovanja.

(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja in vsebino dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri poskusno obratovanje za določen čas, vendar ne za več kot dve leti.

(7) Soglasje za poskusno obratovanje se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ šest mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so po izteku veljavnosti soglasja predpisani za njegovo izdajo.

(8) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi soglasja k začetku poskusnega obratovanja ni pritožbe.

4.6 Obratovanje sevalnih in jedrskih objektov

79. člen

(dovoljenje za obratovanje, razgradnjo, odlaganje, zaprtje in dolgoročni nadzor odlagališča )

(1) Investitor oziroma upravljavec objekta, ki namerava:

1.     začeti ali prenehati z obratovanjem jedrskega objekta,

2.     začeti ali prenehati z obratovanjem sevalnega objekta,

3.     začeti z odlaganjem izrabljenega goriva na odlagališču izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov na odlagališču radioaktivnih odpadkov,

4.     zapreti odlagališče izrabljenega goriva ali odlagališče radioaktivnih odpadkov,

5.     začeti ali zaključiti razgradnjo jedrskega objekta,

6.     začeti ali zaključiti razgradnjo sevalnega objekta,

7.     zaključiti rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin,

8.     začeti z odlaganjem rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin,

9.     zapreti odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin,

10.  shranjevati sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja,

11.  izvajati dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, odlagališča radioaktivnih odpadkov ali odlagališča izrabljenega goriva,

mora pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(2) Dovoljenje za obratovanje objekta in zaključek razgradnje objekta, odlaganje, zaprtje ali dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča iz prejšnjega odstavka se izda:

-     po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za začetek obratovanja iz 1. in 2. točke ali začetek odlaganja iz 3. točke prejšnjega odstavka,

-     po izpolnitvi vseh pogojev za prenehanje obratovanja objekta ali odlagališča, če gre za prenehanje obratovanja iz 1. in 2. točke ali zaprtja odlagališča iz 4. točke prejšnjega odstavka,

-     po izpolnitvi vseh pogojev razgradnje objekta, če gre za razgradnjo objekta iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka,

-     po izpolnitvi vseh pogojev za končanje rudarskih del, če gre za zaključitev rudarskih del iz 7. točke in za zaprtje odlagališča iz 9. točke prejšnjega odstavka,

-     po pridobljenem uporabnem dovoljenju za objekt za shranjevanje svežega goriva, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za shranjevanje svežega goriva iz 10. točke prejšnjega odstavka,

-     po pridobljenem dovoljenju za zaprtje, če gre za odlagališča.

(3) Pogoje iz prejšnjega odstavka določi organ, pristojen za jedrsko varnost, v soglasjih iz 68., 69., 75. ali 76. člena tega zakona.

(4) Za sevalne in jedrske objekte se šteje, da je s pridobitvijo soglasja iz prejšnjega člena ali dovoljenja iz tega člena izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo ali obratovanje in vzdrževanje objekta po zakonu, ki ureja graditev objektov.

(5) Pri zaključitvi rudarskih del iz 7. točke in pri zaprtju odlagališča iz 9. točke prvega odstavka tega člena je dovoljenje iz prvega odstavka tega člena pogoj za pridobitev končne odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po predpisih o rudarstvu.

80. člen

(vloga za pridobitev dovoljenja)

(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja iz 79. člena tega zakona je treba predložiti varnostno poročilo, mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta ter drugo predpisano dokumentacijo.

(2) Če gre za razgradnjo objekta, se vsebina varnostnega poročila nanaša na razgradnjo objekta in z njo povezanimi ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.

(3) Varnostno poročilo mora biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo med poskusnim obratovanjem in v času gradnje oziroma razgradnje objekta, ali v času izvajanja rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih surovin.

(4) Dovoljenje izda organ, pristojen za jedrsko varnost, v 90 dneh po prejemu popolne vloge, če iz predloženih poročil, načrtov in druge predpisane dokumentacije ter iz podatkov o poskusnem obratovanju ugotovi, da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma jedrske varnosti.

(5) Oseba, ki je pridobila dovoljenje za dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča mora zagotoviti vzdrževanje in nadzor odlagališča skladno s pogoji iz varnostnega poročila.

(6) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev dovoljenja in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena glede na stopnjo tveganja za posamezno skupino objektov.

80.a člen

(obratovanje objekta)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v obratovalni dobi objekta zagotoviti, da:

1.     obratuje ali poskusno obratuje v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami,

2.     uporablja pisne postopke za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ki morajo zajemati vsa stanja objekta, predvidena v varnostnem poročilu,

3.     spremlja svoje in tuje obratovalne izkušnje,

4.     spremlja obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost in obratovanje objekta,

5.     spremlja procese staranja opreme in izvaja ukrepe za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov,

6.     vzdržuje, pregleduje in preizkuša sisteme in komponente objekta in s tem zagotavlja njihovo razpoložljivost, zanesljivost in zmožnost izpolnjevanja njihovih funkcij,

7.     ima izdelan in po potrebi izvaja načrt zaščite in reševanja, ki je usklajen in se izvaja v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, pristojnimi za ravnanje v primeru jedrske nesreče,

8.     zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih izvajalcev v sevalnem ali jedrskem objektu,

9.     ravna z radioaktivnimi odpadki tako, da nastaja čim manj radioaktivnih odpadkov in njihovih izpustov v okolje po aktivnosti in po obsegu ter da se jih obdela in skladišči na način, ki je primeren za odlaganje in skladen z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,

10.  zagotavlja obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.

(2) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi zahteve glede obratovanja in poskusnega obratovanja jedrskega ali sevalnega objekta, uporabe pisnih postopkov, spremljanja obratovalnih izkušenj, spremljanja obratovalnih kazalnikov, spremljanja procesov staranja in izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov, vzdrževanja, pregledovanja in preizkušanja sistemov in komponent objekta,  zagotavljanja usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih in zunanjih izvajalcev v objektu, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in zagotavljanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.

(3) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko podrobno določi tudi zahteve za izdelavo načrtov zaščite in reševanja za jedrske ali sevalne objekte.

81. člen

(občasni varnostni pregled)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec objekta) mora zagotavljati redno, celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne oziroma jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi.

(2) Upravljavec objekta mora najpozneje 40 mesecev pred iztekom veljavnosti obratovalnega dovoljenja predložiti vsebino, obseg in časovni načrt izvedbe občasnega varnostnega pregleda v odobritev organu, pristojnemu za jedrsko varnost.

(3) Upravljavec objekta mora med izvajanjem občasnega varnostnega pregleda o poteku in izvajanju pregleda poročati organu, pristojnemu za jedrsko varnost.

(4) Minister, pristojen za okolje, določi pogostost, merila za vsebino, obseg in čas trajanja, način izvajanja občasnih varnostnih pregledov ter način poročanja o teh pregledih.

(5) V predpisu iz prejšnjega odstavka se določijo tudi primeri, v katerih organ, pristojen za jedrsko varnost, samo odredi izvedbo občasnega varnostnega pregleda, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o sevalni ali jedrski varnosti objekta.

(6) Proti odločbi o izvedbi občasnega varnostnega pregleda iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

82. člen

(poročilo o občasnem varnostnem pregledu)

(1) Upravljavec objekta mora o občasnem varnostnem pregledu objekta sestaviti poročilo in ga oddati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, v potrditev.

(2) Če iz poročila o občasnem varnostnem pregledu izhaja, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec objekta pripraviti predlog teh sprememb in sprememb varnostnega poročila ter ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.

(3) K vlogi za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu mora upravljavec objekta priložiti tudi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o izvedbi in rezultatih občasnega varnostnega pregleda ter o vplivih predlaganih ukrepov na sevalno in jedrsko varnost objekta.

(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, potrdi poročilo o občasnem varnostnem pregledu v šestdesetih dneh od prejema popolne vloge.

(5) Upravljavec objekta mora v petih letih od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti spremembe iz drugega odstavka tega člena.

(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko na predlog upravljavca objekta, rok iz prejšnjega odstavka tega člena za posamezne spremembe izjemoma podaljša za največ tri leta.

(7) Potrjeno poročilo o občasnem varnostnem pregledu je pogoj za podaljšanje dovoljenja za obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona.

83. člen

(odobritev sprememb)

(1) Upravljavec objekta mora vsako nameravano spremembo v zvezi z objektom ali načinom upravljanja z njim ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli (v nadaljnjem besedilu: sprememba), ki vpliva ali bi posredno lahko vplivala na vsebino varnostnega poročila, oceniti glede na njen pomen za sevalno ali jedrsko varnost.

(2) Spremembe so glede na pomen za sevalno ali jedrsko varnost lahko spremembe:

1.     o katerih je treba organ, pristojen za jedrsko varnost le obvestiti,

2.     katerih izvedbo je treba organu, pristojnemu za jedrsko varnost, priglasiti,

3.     ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost in za katerih izvedbo je treba pridobiti odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(3) K predlogu sprememb iz 3. točke prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta priložiti predlog spremembe varnostnega poročila, oceno iz prvega odstavka tega člena in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta.

(4) Upravljavec objekta lahko začne uvajati predlagane spremembe iz 2. točke drugega odstavka tega člena potem, ko je organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena pisno potrdil, da ni treba pridobiti odobritve sprememb.

(5) Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi obvestila predloga sprememb iz prve točke drugega odstavka tega člena, mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, o izvedenih spremembah.

(6) Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi priglasitve predloga sprememb iz druge točke drugega odstavka tega člena, mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih posredovati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, tudi spremembo varnostnega poročila.

(7) Minister, pristojen za okolje, določi metodologijo ocenjevanja in razvrščanja sprememb ter način in obliko obveščanja, priglasitve ali vloge za odobritev teh sprememb.

84. člen

(odobritev pomembnih sprememb)

(1) Če iz predloženih dokazil izhaja, da so izpolnjeni pogoji sevalne ali jedrske varnosti, organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri predlog sprememb iz 3. točke drugega odstavka 83. člena v 90 dneh po prejemu popolne vloge z odločbo, v kateri tudi odredi izdelavo sprememb varnostnega poročila, in če je treba, določi tudi način, obseg in roke uvajanja sprememb iz varnostnega poročila.

(2) Upravljavec objekta začne z uvajanjem sprememb iz prejšnjega odstavka, ko mu ministrstvo, pristojno za okolje, odobri spremembe varnostnega poročila.

(3) Upravljavec lahko v vlogi za odobritev spremembe zaprosi za izvajanje posameznih del, ki pomenijo pripravo na uvajanje te spremembe, pred odobritvijo predloga spremembe iz prvega odstavka tega člena. Če iz predloženih dokazil izhaja, da sevalna in jedrska varnost med takimi deli ne bosta ogroženi in da ne bi bili ogroženi tudi ob morebitni zavrnitvi predlagane spremembe, lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, z začasno odločbo odobri taka dela še pred pridobitvijo strokovnega mnenja pooblaščenega izvedenca iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.

(4) Če po odobritvi spremembe iz prvega odstavka tega člena nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih bi bilo uvajanje te spremembe neprimerno ali bi imelo negativen vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, na predlog upravljavca razveljavi odobritev te spremembe.

(5) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi predloga sprememb, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost, ni pritožbe.

85. člen

(črtan)

86. člen

(izjemni pregled varnostnega poročila)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora oceniti in preveriti varnost objekta in zagotoviti pregled skladnosti varnostnega poročila z zaključki ocenjevanja in preverjanja varnosti:

-     neposredno po izrednem dogodku na objektu in

-     po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.

(2) Če iz ocenjevanja in preverjanja varnosti sledi, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec objekta izdelati predlog sprememb in sprememb varnostnega poročila in ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.

87. člen

(poročanje o obratovanju objektov)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora organu, pristojnemu za jedrsko varnost, redno poročati o obratovanju objekta.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora upravljavec objekta organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izredno poročati o:

-     okvarah opreme, ki bi lahko povzročile izredni dogodek, in izrednih dogodkih ter o sprejetih ukrepih za odpravo posledic okvar ali izrednih dogodkov,

-     napakah delavcev pri ravnanju oziroma obratovanju z objektom, ki bi lahko povzročile izredni dogodek,

-     odstopanjih od obratovalnih pogojev in omejitev,

-     vseh drugih dogodkih ali obratovalnih okoliščinah, ki pomembno vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost objekta.

(3) Minister, pristojen za okolje, za posamezno vrsto jedrskega in sevalnega objekta določi vsebino, obseg in pogostost rednega poročanja ter vsebino in obseg izrednega poročanja iz prejšnjega odstavka ter roke poročanja.

4.7 Radioaktivna kontaminacija

88. člen

(mejne vrednosti)

(1) Vlada predpiše mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije zraka, površinskih in podzemnih voda, namenjenih za pripravo pitne vode, radioaktivne kontaminacije človekovega telesa, površin delovnega okolja, tal, krme, izdelkov za osebno higieno in nego, tobaka in tobačnih izdelkov, gradbenega materiala ter drugih izdelkov.

(2) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi mejne vrednosti za živila in krmo v primeru izrednega dogodka v jedrskem objektu ali drugega izrednega dogodka, ki lahko povzroči kontaminacijo živil in krme.

(3) Vlada predpiše tudi z mejnimi vrednostmi povezane pogoje uporabe vode, krme, živil in izdelkov za različne kategorije prebivalstva, obveznosti proizvajalcem posameznih vrst izdelkov ter druge obvezne ukrepe zmanjševanja uporabe radioaktivno kontaminiranega delovnega in bivalnega okolja ter živil, vode, krme in izdelkov.

89. člen

(prepoved uporabe)

(1) Namerno dodajanje radioaktivnih snovi v proizvodnji krme, živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike ter uvažati ali izvažati tako blago ni dovoljeno.

(2) Uporaba delovnih in bivalnih prostorov ter dajanje v promet in uporaba vode, živil, krme in izdelkov ni dovoljena, če so onesnaženi z radionuklidi tako, da koncentracija aktivnosti presega mejne vrednosti iz prejšnjega člena.

90. člen

(monitoring radioaktivne kontaminacije)

(1) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo in veterino, določijo zasnovo izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov, program monitoringa ter način poročanja in obveščanja javnosti.

(2) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo, določijo vsebino ter pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik dokazuje, da živila, krma, posamezni izdelki, sekundarne surovine ali odpadki niso radioaktivno kontaminirani ter pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa.

(3) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi za primere povečane radioaktivne kontaminacije način posredovanja podatkov monitoringa v sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah.

91. člen

(dekontaminacija)

(1) Če gre za radioaktivno kontaminacijo zaradi izrednega dogodka, mora dekontaminacijo zagotoviti uporabnik vira sevanja v okviru sanacije posledic izrednega dogodka na način, kot mu je bila odrejena kot izjemni ukrep iz 125. člena tega zakona.

(2) Če radioaktivna kontaminacija zaradi uporabe vira sevanja ni posledica izrednega dogodka, mora uporabnik vira sevanja izvesti dekontaminacijo sam in o tem obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma organ, pristojen za varstvo pred sevanji, če gre za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.

92. člen

(drugi ukrepi zaradi povečane radioaktivne kontaminacije)

V primeru povečane radioaktivne kontaminacije na ozemlju držav članic EU ali tretjih držav urejajo prepovedi, začasne omejitve in ostrejše pogoje nadzora prometa znotraj EU, uvoza ali izvoza živil, krme in kmetijskih proizvodov ter zasnovo in nosilce izvajanja teh ukrepov pravni akti EU, ki veljajo na ozemlju EU neposredno.

4.8 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom

93. člen

(ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom)

(1) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da se:

-     z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ravna na predpisan način in

-     v največji možni meri izogne prelaganju bremen odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na prihodnje generacije.

(2) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da odpadne radioaktivne snovi nastajajo v najmanjših možnih količinah.

(3) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora oddajati radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo v nadaljnje ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe, razen radioaktivnih odpadkov, nad katerimi je predvidena opustitev nadzora.

(4) Ne glede na obveznost iz prejšnjega odstavka lahko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen čas skladišči in obdeluje upravljavec jedrskega objekta, ki je odpadke povzročil, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(5) Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom plača povzročitelj oziroma njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali na drug način pridobil.

(6) Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan, prevzame odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom država.

(7) Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na ozemlju Republike Slovenije.

(8) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora podatke o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva posredovati v centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

(9) Minister, pristojen za okolje, razvrsti radioaktivne odpadke glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti, določi ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, določi obseg poročanja o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter način in obseg vodenja centralne evidence nastajanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva in vodenja evidenc skladiščenih in odloženih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

94. člen

(državna gospodarska javna služba ravnanja z radioaktivnimi
odpadki)

Prevzemanje, zbiranje, prevažanje, predhodna obdelava in skladiščenje pred odlaganjem ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki niso odpadki oziroma izrabljeno gorivo iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije ter dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, je obvezna državna gospodarska javna služba.

95. člen

(državna gospodarska javna služba odlaganja radioaktivnih odpadkov iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije)

(1) Obdelava radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva pred odlaganjem ter odlaganje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije ter dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je obvezna državna gospodarska javna služba.

(2) Storitve državne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev namenskega sklada, ki je ustanovljen z zakonom o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 75/94).

96. člen

(odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine)

Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin, je obvezna državna gospodarska javna služba.

97. člen

(javni gospodarski zavod)

Obvezne državne gospodarske javne službe iz 94., 95. in iz 96. člena tega zakona izvaja javni gospodarski zavod za radioaktivne odpadke.

98. člen

(nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki
in izrabljenim gorivom)

(1) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom po tem zakonu pripravi ministrstvo, pristojno za okolje, sprejme pa ga državni zbor kot del nacionalnega programa varstva okolja po predpisih o varstvu okolja.

(2) Strokovne podlage nacionalnega programa iz prejšnjega odstavka, s podrobnejšo razčlenitvijo ukrepov za zmanjšanje nastajanja radioaktivnih odpadkov, za njihovo predelavo pred odlaganjem ter njihovo odlaganje in ukrepov za predelavo in odlaganje izrabljenega goriva, pripravi javni gospodarski zavod iz prejšnjega člena in jih posreduje ministrstvu, pristojnemu za okolje.

(3) Operativne programe nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, pripravi in o njihovem izvajanju poroča javni gospodarski zavod iz prejšnjega člena sprejme pa jih vlada.

(4) Operativne programe iz prejšnjega odstavka se sprejme za obdobje največ štirih let.

99. člen

(objekti državne infrastrukture)

(1) Objekt, ki je namenjen opravljanju državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki po tem zakonu, državne gospodarske javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz jedrskih elektrarn ali odlaganja rudarske ali hidrometalurške jalovine (v nadaljnjem besedilu: objekt državne infrastrukture), je v lasti države.

(2) Gradnja objektov državne infrastrukture je v javnem interesu.

(3) Objekti državne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pred začetkom izvajanja državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena:

-     za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 94. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov;

-     za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;

-     za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 96. člena tega zakona v fazi izdaje odločbe o zaprtju odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine.

(4) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka niso v pravnem prometu.

(5) Nepremičnine, ki ne pridobijo statusa objekta državne infrastrukture po tretjem odstavku tega člena, so pa potrebne za njegovo normalno uporabo, se lahko prodajo, kako drugače odtujijo ali obremenijo le s predhodnim soglasjem vlade.

(6) Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.

(7) Če je lastnik nepremičnine iz petega odstavka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, postanejo v primeru stečaja ali likvidacije lastnika te nepremičnine last države, ne glede na določbe predpisov o stečajnem postopku. Na nepremičnine iz petega odstavka tega člena ni mogoče poseči z izvršbo.

4.9 Vnos iz in iznos v države članice EU, uvoz, izvoz ter tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov

100. člen

(dovoljenje za vnos iz in iznos v države članice EU, uvoz, izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi ter tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi)

(1) Za vnos iz držav članic EU in iznos v države članice EU jedrskih snovi ter za uvoz in izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(2) Vnos radioaktivnih snovi iz držav članic EU in iznos teh snovi v države članice EU urejajo pravni akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno.

(3) Za tranzit jedrskih snovi in virov sevanja s pomembno aktivnostjo je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(4) V postopku izdaje dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena se presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih in jedrskih snovi na ozemlju Republike Slovenije.

(5) Dovoljenje za vnos iz držav članic EU in za uvoz jedrskih snovi ter za uvoz radioaktivnih snovi se izda samo, če ima njihov prejemnik ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Če gre za vnos ali uvoz jedrskega goriva za prvo polnjenje reaktorske sredice, se dovoljenje izda, če ima prejemnik dovoljenje iz 10. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona.

101. člen

(dovoljenje ali soglasje za vnos iz in iznos v države članice EU, uvoz, izvoz ter tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva)

(1) Za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti dovoljenje ali soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(2) V postopku izdaje dovoljenja ali soglasja iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva od kraja izvora do kraja prejema pošiljke.

(3) Dovoljenje za  iznos v države članice EU in izvoz iz prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo soglasje pristojnega organa države, v katero so radioaktivni odpadki oziroma izrabljeno gorivo namenjeni in soglasja pristojnih organov držav, preko katerih potuje pošiljka, in če so pri osebi, ki iznaša radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo v države članice EU ali jih izvaža, izpolnjeni vsi pogoji za prevzem radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v primeru zavrnitve pošiljke.

(4) Dovoljenje za tranzit preko EU, ko je Republika Slovenija prva država članica tranzita izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in države, v katero je pošiljka namenjena, kakor tudi držav, preko katerih potuje pošiljka, in če ima pošiljatelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke.

(5) Dovoljenje za uvoz iz prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če uvoznik dokaže, da ima za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo dovoljenje države izvora v primeru zavrnitve pošiljke, za uvoženo pošiljko pa je ministrstvo, pristojno za okolje, pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in držav, preko katerih potuje pošiljka.

(6) Soglasje za vnos iz držav članic EU in tranzit preko območja Republike Slovenije za pošiljke znotraj EU, izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pod pogoji, ki ne smejo biti strožji od tistih, ki so določeni za podobne pošiljke znotraj Republike Slovenije.

(7) (črtan)

102. člen

(izdaja dovoljenja)

(1) Dovoljenje iz prvega odstavka 100. člena tega zakona ter dovoljenje in soglasje iz prvega odstavka prejšnjega člena se izda za eno ali več pošiljk za največ tri leta.

(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, ne dovoli izvoza raadioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva:

-     v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine; ali

-     v državo, ki je pogodbenica sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP–ES iz Cotonouja) in ki ni država članica EU; ali

-     v tretjo državo, ki nima upravnih in tehničnih zmogljivosti ter upravne strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, kakor je navedeno v skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

(3) Izdaja dovoljenja ali soglasja iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na siceršnjo odgovornost imetnika, prevoznika, lastnika ali prejemnika ali katerekoli druge osebe, udeležene pri prevozu pošiljke, glede sevalne ali jedrske varnosti po tem zakonu.

(4) Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in radioaktivne snovi se pošiljajo v embalaži, kot jo določajo predpisi s področja prevoza nevarnega blaga.

103. člen

(drugi pogoji)

(1) Minister, pristojen za okolje, določi vsebino vloge v zvezi s pošiljanjem radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, jedrskih snovi in radioaktivnih snovi, načine obveščanja pristojnih upravnih organov in organov drugih držav, ravnanje pri večkratnih pošiljkah, način in roke poročanja o izvedenih pošiljkah, pogoje glede jedrske in sevalne varnosti in druge pogoje za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit. Minister, pristojen za okolje, določi tudi vire sevanja s pomembno aktivnostjo, za katere je treba pridobiti pred tranzitom dovoljenje.

(2) Minister, pristojen za okolje, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, s predpisom podrobneje uredi posamezna vprašanja, potrebna za izvrševanje pravnih aktov EU, ki urejajo pošiljanje radioaktivnih snovi na območju EU in veljajo na območju EU neposredno.

4.10 Intervencijski ukrepi

104. člen

(izredni dogodki)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izdelati oceno ogroženosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katero se ugotavlja ali je potrebno načrtovanje intervencijskih ukrepov zunaj območja sevalnega ali jedrskega objekta. Če so potrebni taki ukrepi, mora upravljavec izdelati načrt zaščite in reševanja, v nasprotnem primeru pa navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.

(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtu zaščite in reševanja objekta prikazati razvrstitev verjetnih izrednih dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo nevarnosti izrednega dogodka načrtovati obseg intervencijskega ukrepanja.

(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov izvajati ali zagotoviti izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, na primer zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida za potrebe izvajanja intervencijskega ukrepa jodne profilakse.

(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov zagotoviti tehnične in druge pogoje, da se med izrednim dogodkom zagotovi ocenjevanje posledic izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih intervencijskih ukrepov. Usposobljenost upravljavca za izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka se prikaže v varnostnem poročilu.

105. člen

(načrt zaščite in reševanja in izvajanje intervencijskih ukrepov)

Pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje in pri izvajanju načrtovanih intervencijskih ukrepov je treba zagotoviti:

-     da zaradi intervencije zmanjšana škoda za zdravje ljudi upraviči stroške in škodo, ki jih povzročijo intervencijski ukrepi,

-     da so način, obseg in trajanje intervencijskih ukrepov optimizirani tako, da je zmanjšanje škode za zdravje ljudi čim večje v primerjavi s povečano škodo zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,

-     upoštevanje predpisanih mejnih doz za interventno izpostavljenost in intervencijskih nivojev.

106. člen

(načrtovanje intervencije)

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti z visokoaktivnim virom sevanja mora posredovati nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja in podatke iz varnostnega poročila, ki se jih rabi pri izdelavi državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja.

(2) Vlada določi:

-     intervencijske nivoje,

-     mejne doze za interventno izpostavljenost delavcev, izpostavljenih zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,

-     merila za določitev območja načrtovanja intervencijskih ukrepov glede na stopnjo nevarnosti izrednih dogodkov,

-     druge pogoje načrtovanja in izvajanja intervencijskih ukrepov v zvezi z intervencijskimi nivoji.

(3) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov, kadar uporabnik vira sevanja ni določljiv ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije.

(4) (črtan)

107. člen

(načrt zaščite in reševanja objekta)

(1) Upravljavec objekta mora vzdrževati pripravljenost na izredni dogodek in v primeru izrednega dogodka izvajati intervencijske ukrepe po načrtu zaščite in reševanja objekta in izvajati ukrepe, ki se nanj nanašajo v državnih in lokalnih načrtih zaščite in reševanja.

(2) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, podrobneje določi dodatne vsebine načrtov zaščite in reševanja s področja jedrske varnosti za sevalne in jedrske objekte.

108. člen

(obveščanje javnosti v primeru izrednih dogodkov)

(1) Upravljavec objekta ter nosilci izvajanja ukrepov po lokalnem in državnem načrtu zaščite in reševanja morajo o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja redno obveščati javnost.

(2) V primeru izrednega dogodka po tem zakonu mora upravljavec objekta zagotoviti, da je o dogodku v najkrajšem možnem času obveščen organ, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi pristojni organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na prizadetem območju o pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka.

(3) Če gre za prevoz jedrskih snovi, radioaktivnih snovi, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ima dolžnost obveščanja po prejšnjem odstavku prevoznik.

(4) Za način in obseg obveščanja splošne javnosti, prebivalstva na prizadetem območju in pristojnih ministrstev in organov po tem členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja obvestil javnosti o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se uporabljajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

109. člen

(mednarodno obveščanje in sodelovanje)

(1) V primeru izrednega dogodka, za katerega je verjetno, da bi lahko povzročil škodo za zdravje ljudi na ozemlju drugih držav, mora organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotoviti obveščanje skladno z mednarodnimi sporazumi.

(2) O sprejemanju pomoči tujih držav in Mednarodne agencije za atomsko energijo ter o dajanju pomoči tujim državam v primeru izrednih dogodkov odloči vlada.

5. IZDAJA, PODALJŠANJE, SPREMEMBE, ODVZEM
IN PRENEHANJE VELJAVNOSTI DOVOLJENJ

5.1 Izdaja in podaljšanje dovoljenja

110. člen

(vsebina dovoljenja)

(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti iz 11. člena tega zakona mora vsebovati:

-     podatke o imetniku dovoljenja,

-     natančen opis sevalne dejavnosti,

-     čas veljavnosti dovoljenja,

-     ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,

-     druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2) Dovoljenje za uporabo vira sevanja iz 13. člena tega zakona mora vsebovati:

-     podatke o imetniku dovoljenja,

-     natančen opis vrste, velikosti ter namena uporabe vira sevanja, in evidenčne oznake iz registra vira sevanja,

-     čas veljavnosti dovoljenja,

-     način uporabe vira sevanja,

-     obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja vira sevanja,

-     ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,

-     druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3) Dovoljenje za obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona mora vsebovati:

-     podatke o upravljavcu objekta,

-     natančen opis vrste, velikosti ter namena uporabe objekta in evidenčne oznake iz registra sevalnih in jedrskih objektov,

-     čas veljavnosti dovoljenja,

-     obratovalne pogoje in omejitve iz varnostnega poročila,

-     obveznosti v zvezi z občasnimi varnostnimi pregledi,

-     ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,

-     dokazila o ustreznosti zagotavljanja finančnih sredstev, višine in oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev,

-     roke in pogoje za ponoven pregled načrta ukrepov zaščite in reševanja,

-     druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(4) Odločba o statusu objekta iz 56. in 99. člena tega zakona mora vsebovati:

-     podatke o investitorju ali upravljavcu objekta,

-     opis vrste, velikosti in namena uporabe objekta,

-     pričakovano obratovalno dobo ali dobo vzdrževanja objekta,

-     evidenčno oznako iz registra sevalnih in jedrskih objektov,

-     grafično situacijo objekta z vrisanimi mejami lokacije jedrskega ali sevalnega ali objekta državne infrastrukture in območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske varnosti,

-     koordinate oglišč poligonov, ki omejujejo območje jedrskega ali sevalnega objekta ali objekta državne infrastrukture in območje omejene rabe prostora.

(5) Imetnik dovoljenja mora vsako spremembo svojih podatkov nemudoma sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje, kot podlago za spremembo dovoljenja po drugem odstavku 112. člena.

111. člen

(izdaja in podaljšanje dovoljenja)

(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda organ, ki je pristojen za zadevo po tem zakonu, za čas največ 10 let, razen če gre za dovoljenje za zaključek razgradnje objekta ali za zaprtje odlagališča.

(2) Merila za določitev časa veljavnosti posameznega dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi vlada in pri tem upošteva predvsem tehnološko dobo naprav ali objektov in čas, v katerem se pričakuje, da se bo za enako uporabo virov sevanja zaradi tehnoloških izboljšav jedrska oziroma sevalna varnost bistveno izboljšala.

(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.

(4) Za postopek podaljšanja dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za njegovo izdajo.

5.2 Sprememba dovoljenja

112. člen

(sprememba dovoljenja)

(1) Dovoljenje se lahko spremeni na predlog njegovega imetnika ali po uradni dolžnosti.

(2) Predlogu imetnika dovoljenja za spremembo dovoljenja mora biti poleg sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo dovoljenja, priloženo tudi veljavno dovoljenje, ki naj bi se spremenilo, ter predlog, v katerem delu naj se dovoljenje spremeni.

(3) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je treba o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(4) Dovoljenje se po uradni dolžnosti spremeni:

-     če se spremenijo predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred sevanji,

-     če to zahteva varstvo okolja ali življenja ali zdravja ljudi v javno korist,

-     če je zaradi zunanjih vplivov ali naravnih pojavov ogrožen vir sevanja tako, da je bistveno zmanjšana jedrska ali sevalna varnost.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka se izda novo dovoljenje, v katerem lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve novim predpisanim pogojem jedrske varnosti ali varstva pred sevanji.

(6) V primerih iz četrtega odstavka tega člena lahko pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, skladno z določbami 114. člena tega zakona:

-     dovoljenje tudi odvzame, če gre za dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali za dovoljenje za uporabo vira sevanja, ali

-     odredi zaustavitev obratovanja objekta, če gre za sevalni objekt ali jedrski objekt.

113. člen

(postopek spremembe dovoljenja)

Glede postopka za spremembo dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za njegovo izdajo.

5.3 Odvzem dovoljenja

114. člen

(odvzem dovoljenja)

(1) Kadar se postopek za odvzem dovoljenja začne po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja po tem zakonu, o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(2) Pristojni organ odvzame dovoljenje po uradni dolžnosti, če imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali za uporabo vira sevanja več kot šest mesecev izvaja sevalno dejavnost ali uporablja vir sevanja brez potrjene ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.

(3) Pristojni organ odvzame dovoljenje na predlog pristojnega inšpektorja, če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred sevanji, imetnik pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.

115. člen

(postopek za zaustavitev obratovanja objekta)

(1) Kadar se postopek za odreditev zaustavitve obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta začne po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, je organ, pristojen za jedrsko varnost, dolžno o tem in o razlogih za začetek postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta na pobudo pristojnega inšpektorja, če iz pobude sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji sevalne ali jedrske varnosti, imetnik dovoljenja pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.

(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta po uradni dolžnosti:

-     če imetnik dovoljenja ni dostavil v odobritev spremembe in dopolnitve ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji v predpisanem roku,

-     če je imetnik dovoljenja za obratovanje objekta pričel z vzdrževalnimi deli, preskušanjem ali z uvajanjem sprememb iz 83. člena tega zakona, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost objekta, ne da bi organ, pristojen za jedrsko varnost, to predhodno odobrilo.

116. člen

(posledice odvzema dovoljenja in odreditve o zaustavitvi obratovanja)

(1) Odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti in odreditev zaustavitve obratovanja objekta iz prejšnjega člena učinkujeta od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje odvzeto oziroma zaustavitev obratovanja odrejena.

(2) Proti odločbi iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

(3) V primerih kršitev svojih obveznosti, katerih posledica je odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti ali odreditev zaustavitve obratovanja, je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren.

5.4 Prenehanje dovoljenja

117. člen

(prenehanje dovoljenja)

(1) Dovoljenje preneha:

-     ko izteče rok, za katerega je bilo dovoljenje izdano, če se ne podaljša,

-     zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,

-     če imetnik preneha izvajati sevalno dejavnost,

-     če imetnik preneha uporabljati rentgensko napravo.

(2) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka izda organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3) V primerih iz tretje alinee prvega odstavka izda organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo, če je imetnik prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti prijavil in izpolnil vse pogoje za prenehanje sevalne dejavnosti, predpisane po tem zakonu.

(4) Če po prenehanju uporabe rentgenske naprave imetnik to obdrži kot rezervo, organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, v odločbi odredi zapečatenje rentgenske naprave.

(5) Proti odločbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni pritožbe.

(6) Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

6. FIZIČNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI

118. člen

(zavezanci)

(1) Upravljavec objekta, v katerem so jedrske ali radioaktivne snovi, in prevoznik jedrskih snovi, morata zagotoviti izdelavo programa in načrta fizičnega varovanja ter zagotoviti izvajanje ukrepov fizičnega varovanja objektov ali snovi v skladu z načrtom.

(2) Vlada določi radioaktivne snovi, za katere veljajo obveznosti upravljavca iz prejšnjega odstavka.

(3) Če gre za prevoz radioaktivnih snovi iz prejšnjega odstavka, se glede fizičnega varovanja upoštevajo določila predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

119. člen

(načrt fizičnega varovanja)

(1) Načrt fizičnega varovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena potrdi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(2) K vlogi za potrditev načrta fizičnega varovanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta ali prevoznik jedrskih snovi priložiti soglasje pristojnega organa iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(3) Če gre za sevalni ali jedrski objekt, se za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka za spremembo načrta fizičnega varovanja smiselno uporabljajo določila 83. člena tega zakona.

(4) Načrtu fizičnega varovanja se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.

(5) Vrsto in obseg fizičnega varovanja je treba v načrtu fizičnega varovanja določiti na podlagi ocene ogroženosti, razvrstitve jedrskih in radioaktivnih snovi ter možnih učinkov in posledic zaradi zlorab.

(6) Ocena ogroženosti se prvič izdela v fazi projektiranja jedrskega objekta ali pred namestitvijo radioaktivnih snovi v objekt in se nato vsako leto posodablja do odstranitve jedrskih in radioaktivnih snovi iz objekta ali ob nenadni spremembi varnostnih razmer. Ocena ogroženosti se izdela tudi za prevoz jedrske snovi.

(7) Oceno ogroženosti iz prejšnjega odstavka izdela Policija na podlagi varnostno pomembnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo, organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, upravljavcev jedrskih objektov in imetnikov jedrskih ali radioaktivnih snovi, ter jo posreduje komisiji iz 119.b člena v predhodno mnenje. Oceni ogroženosti se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.

(8) Upravljavec objekta in prevoznik iz prvega odstavka prejšnjega člena, morata sproti dopolnjevati načrt fizičnega varovanja glede na spremembo ocene ogroženosti. Vsako spremembo ali dopolnitev načrta fizičnega varovanja morata posredovati v soglasje in potrditev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

119.a člen

(predpisi v zvezi s fizičnim varovanjem)

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, ter ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše razvrstitev jedrskih objektov in jedrskih ter radioaktivnih snovi in njihove uporabe glede na možne učinke in posledice ob zlorabah in glede na to razvrstitev tudi obseg fizičnega varovanja.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, in ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše pogoje za osebe, ki izvajajo fizično varovanje, pogoje za osebe, ki imajo dostop do jedrskih in radioaktivnih snovi, vsebino ocene ogroženosti in načrtov fizičnega varovanja, način in obseg poročanja ter druge pogoje za izvajanje ukrepov fizičnega varovanja.

119.b člen

(komisija za fizično varovanje jedrskih objektov
ter jedrskih in radioaktivnih snovi)

(1) Za usklajevanje in spremljanje izvajanja nalog s področja fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, imenuje komisijo za fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstev, drugih organov državne uprave in agencij, ki so zaradi svojega delovnega področja vključeni v fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi, ter predstavniki upravljavcev jedrskih objektov.

(3) Pristojnosti komisije iz prvega odstavka tega člena so:

-     dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov s  področja fizičnega varovanja,

-     dajanje mnenj o oceni ogroženosti,

-     spremljanje in usklajevanje izvajanja ukrepov fizičnega varovanja,

-     dajanje priporočil za izboljšanje ukrepov fizičnega varovanja.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, in ministrom, pristojnim za zdravje, s poslovnikom natančneje določi naloge komisije in način njenega delovanja.

119.c člen

(fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih
in radioaktivnih snovi)

(1) Za izvajanje fizičnega varovanja objektov iz prvega odstavka 118. člena tega zakona se poleg predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, posest in nošenje orožja ter varovanje tajnih podatkov.

(2) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 118. člena mora izvajati fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih snovi ali radioaktivnih snovi v skladu s potrjenim načrtom fizičnega varovanja.

(3) Za jedrski objekt mora upravljavec zagotavljati ukrepe fizičnega varovanja od začetka izgradnje do trajne odstranitve jedrskih snovi.

(4) Fizično varovanje jedrskega objekta je treba izvajati na vstopu, izstopu, znotraj objekta in na varovanem območju.

(5) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 118. člena tega zakona mora zaradi zagotavljanja varnosti preprečiti nenadzorovan dostop do objekta in do jedrskih ali radioaktivnih snovi. Za nadzor dostopa do objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi upravljavec lahko uporabi tehnična sredstva za registracijo vstopa in tehničnega varovanja ter izvaja druge ustrezne ukrepe iz načrta fizičnega varovanja. Če gre za jedrski objekt, upravljavec za nadzor dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali tehnična sredstva kot so: za nadzor vstopa in izstopa, za videonadzor, naprave in sredstva za protibombni pregled oseb, prtljage, tovora in prevoznih sredstev, sisteme protivlomnega varovanja, biometrične naprave za vstop in izstop, senzorske sisteme, sisteme fizičnih preprek, sredstva za kontrolo pristopnih in komunikacijskih poti, ter izvaja druge ustrezne ukrepe fizičnega varovanja. Upravljavec objekta podatke, pridobljene z biometričnim nadzorom hrani 2 leti, potem jih uniči.

(6) Upravljavec jedrskega objekta mora voditi za osebe, ki niso varnostno preverjene v skladu s 120. členom tega zakona, evidenco vstopa in gibanja v objektu. Evidenca vstopa in gibanja vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča (država, kraj, ulica in hišna številka), vrsta in številka osebnega identifikacijskega dokumenta, spol, državljanstvo in razlog vstopa. Upravljavec mora iz varnostnih razlogov zagotoviti petletno varno hrambo podatkov iz evidence vstopov od dneva vstopa v objekt v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(7) Osebi, ki zavrne posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka, se vstop v jedrski objekt ne dovoli.

(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi pri prevozu jedrskih snovi.

120. člen

(varnostno preverjanje oseb, ki se zaposlujejo)

(1) V kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem in vitalnem območju jedrskega objekta lahko delajo samo osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom in splošnimi akti delodajalca in za katere ne obstajajo varnostni zadržki. Varnostni zadržki se ugotavljajo z varnostnim preverjanjem. Varnostno preverjanje opravi pravna oseba, pri kateri bo oseba zaposlena, pred začetkom dela v jedrskem objektu, nato pa vsakih pet let dokler dela v tem objektu. Pred začetkom dela delavcev zunanjega izvajalca v jedrskem objektu mora upravljavec jedrskega objekta preveriti pri zunanjem izvajalcu, ali je ta res izvedel varnostno preverjanje zaposlenih oseb v skladu s tem zakonom.

(2) Za potrebe varnostnega preverjanja oseba izpolni vprašalnik z naslednjimi podatki:

-     ime in priimek, vključno s spremembami osebnega imena,

-     datum in kraj rojstva,

-     državljanstvo, vključno s prejšnjimi državljanstvi in dvojnimi državljanstvi,

-     naslov in vrsta prebivališča,

-     trenutna zaposlitev in prejšnje zaposlitve,

-     neizbrisane pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,

-     neizbrisane pravnomočne odločbe ali sodbe o prekrških zoper javni red in mir z elementi nasilja,

-     tekočem kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja, ki se ga preganja po uradni dolžnosti,

-     odvisnost od alkohola, drog ali druge zasvojenosti,

-     finančne obveznosti oziroma prevzeta jamstva z navedbo vrste (npr.:krediti, hipoteke), višine finančne obveznosti in razloge za dolgove,

-     članstvo v organizacijah, ki ogrožajo nacionalno varnost in vitalne interese Republike Slovenije, držav članic političnih in obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,

-     ali ima osebne stike s tujimi obveščevalnimi službami.

(3) Navedba lažnih podatkov iz drugega odstavka tega člena ter podatki o tekočih kazenskih postopkih, pravnomočnih obsodbah in odločbah ter odvisnostih in zasvojenostih, navedenih od šeste do devete alinee drugega odstavka tega člena,  hujše kršitve iz delovnega razmerja, članstvo v organizacijah, ki ogrožajo nacionalno varnost in vitalne interese Republike Slovenije, držav članic političnih, obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija, pomenijo varnostni zadržek.  Varnostni zadržek je lahko tudi prekomerno finančno zadolževanje, kjer oseba ne more redno odplačevati svojih finančnih obveznosti.

(4) Oseba iz drugega odstavka tega člena mora pravni osebi, ki je izvedla varnostno preverjanje, sporočiti vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka tega člena, dokler je zaposlena pri njej.

(5) Verodostojnost podatkov iz šeste do osme alineje drugega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti, ki jih izdajo pristojni organi, verodostojnost podatkov iz devete alinee drugega odstavka pa z zdravniškim spričevalom. Če delavec delodajalca ali delavec zunanjega izvajalca ni državljan Republike Slovenije, se dokazuje verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena s potrdilom o nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je delavec.

(6) Delodajalec pridobi za varnostno preverjanje osebne podatke od upravljavcev naslednjih zbirk osebnih podatkov:

-     Ministrstva za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče, državo bivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, podatke o izrednem dovoljenju z prebivanje tujca, serijsko številko in vrsto dovoljenja, razlog in namen izdaje in obdobje veljavnosti in podatek o tem ali dovoljenje za prebivanje velja ali je prenehalo veljati),

-     Davčne uprave RS skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek podatke o poravnanih davčnih obveznostih,

-     Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o obdobju in o firmi oziroma imenu ter sedežu zavezanca za plačilo prispevka, vključenem v obvezno zdravstveno zavarovanje, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

-     Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti - podatke o zdravstvenem stanju (podatke o duševnem zdravju in vseh odvisnostih),

-     kazenske evidence (obsodbe zaradi naklepnih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti),

-     evidence pravnomočnih sodb ali sklepov o prekrških zoper javni red in mir z elementi nasilja,

-     vpisnikov ali evidenc o tekočih kazenskih postopkih - postopki zaradi suma kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

-     kreditnih institucij - podatke o prometu na transakcijskih računih,

-     Policija - podatek o morebitnem varnostnem zadržku za dostop ali delo na jedrskem objektu ali z jedrskimi materiali, ki ga Policija opravi v skladu z zakonom, ki ureja policijo,

-     Slovensko obveščevalne varnostne agencije - podatke, ali je oseba  član organizacij ali skupin, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost in vitalne interese Republike Slovenije, držav članic političnih ali obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija in podatke o stikih osebe s tujimi obveščevalnimi službami.

(7) Če upravljavec objekta pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, mu morajo organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve, kjer je navedena ustrezna pravna podlaga za posredovanje podatkov, ter ustrezna številka ali druga oznaka zahteve, posredovati zahtevane osebne in druge podatke.

(8) Delodajalec mora voditi evidenco vseh pridobljenih osebnih podatkov o osebi iz tega člena in hraniti pridobljene osebne podatke pet let po prenehanju dela osebe v jedrskem objektu, in posredovati podatke iz evidence osebnih podatkov organom, pristojnim za nadzor nad fizičnim varovanjem jedrskega objekta, če to zahtevajo.

(9) Oseba, ki namerava delati v jedrskem objektu, mora s pisno izjavo potrditi, da je seznanjena s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje jedrskega objekta ter radioaktivnih snovi, in se zavezati, da omogoči delodajalcu varnostno preverjanje v skladu s tem členom. Če izjave ne podpiše, se ji delo v območju in prostorih iz prvega odstavka tega člena ne dovoli.

(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki sodelujejo pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in pri fizičnem varovanju prevoza in prevozu jedrskih snovi.

(11) Če se v časovnem intervalu med posameznimi varnostnimi preverjanji pojavi utemeljen sum obstoja varnostnega zadržka iz tretjega odstavka tega člena, mora delodajalec, pri kateri je oseba zaposlena, izvesti postopek vmesnega varnostnega preverjanja v skladu z določbami tega zakona.

(12) Če oseba odkloni vmesno varnostno preverjanje, ga delodajalec premesti na drugo delovno mesto. Če se oseba s tem ne strinja, mu delovno razmerje preneha.

7. NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKEGA BLAGA

121. člen

(prepoved uporabe jedrskega blaga)

(1) Jedrskega blaga ni dovoljeno uporabljati za jedrsko orožje ali za druge eksplozivne naprave ali za raziskave in razvoj jedrskega orožja ali takih naprav.

(2) Jedrsko blago lahko poseduje le oseba, ki ima za to jedrsko blago dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti po tem zakonu.

(3) Osebe, ki posedujejo jedrsko blago, morajo dovoliti pregled predstavnikom mednarodnih organizacij, če ga ti opravljajo skladno z mednarodnimi sporazumi, ter sodelovati s predstavniki teh organizacij pri pregledu jedrskih snovi v skladu z mednarodnimi sporazumi.

122. člen

(evidence jedrskih snovi)

(1) Zaradi nadzora nad možnimi zlorabami jedrskih snovi, vodi organ, pristojen za jedrsko varnost, centralno evidenco jedrskih snovi.

(2) Centralno evidenco jedrskih snovi sestavljajo zbirke podatkov o jedrskih snoveh ter z njimi povezane zbirke listin.

(3) V centralno evidenco jedrskih snovi se vnašajo podatki iz evidenc jedrskih snovi, ki jih morajo voditi imetniki jedrskih snovi v skladu s pravnimi akti EU.

(4) Podatki iz centralne evidence jedrskih snovi in z njimi povezane zbirke listin niso javni.

(5) Do podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le pristojni uradniki organa, pristojnega za jedrsko varnost, in pristojni inšpektorji iz 138. člena tega zakona. Imetnik jedrskih snovi lahko dostopa do tistih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na njegove jedrske snovi.

(6) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti varovanje jedrskih snovi in organizirati njihovo hranjenje po območjih materialnih bilanc in za vsako območje materialnih bilanc zase voditi evidenco jedrskih snovi.

(7) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti nemoteno delovanje opreme za trajni nadzor varovanja in za vodenje evidence jedrskih snovi ob neposrednem inšpekcijskem pregledu mednarodnih organizacij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(8) O vsaki izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi mora imetnik jedrskih snovi takoj obvestiti policijo in organ, pristojen za jedrsko varnost, in izvesti vse, da ponovno vzpostavi celovit nadzor nad jedrskimi snovmi.

(9) Vlada podrobneje določi seznam tistih jedrskih snovi, za katere veljajo določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ter obveznosti imetnikov jedrskih snovi v zvezi z obveščanjem o jedrskih snoveh. Vlada določi tudi način določanja območij materialnih bilanc, način, obliko in obseg vodenja evidenc jedrskih snovi po posameznih območjih materialnih bilanc v objektu z jedrskimi snovmi, obliko notranjega nadzora nad prometom teh snovi, in način ter obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi.

8. SPREMLJANJE STANJA RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA

123. člen

(monitoring radioaktivnosti v okolju)

(1) Monitoring radioaktivnosti okolja zagotavljajo:

-     organ, pristojen za jedrsko varnost, za zrak, vode in tla ter posameznih izdelkov,

-     organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za živila in pitno vodo,

-     ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za krmo.

(2) Na podlagi rezultatov monitoringa radioaktivnosti okolja se:

-     ugotavljajo trendi izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja,

-     zagotavlja pridobivanje podatkov za zgodnje ukrepanje v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti v okolju,

-     izdela ocena prejete doze za prebivalstvo.

(3) Monitoring radioaktivnosti okolja obsega trajno in občasno merjenje:

-     radioaktivnosti v zunanjem zraku,

-     zunanjega gama sevanja,

-     vsebnosti radionuklidov v površinskih vodah in podzemnih voda,

-     radioaktivnosti tal ter padavin,

-     radioaktivnosti krme, pitne vode, živil in posameznih izdelkov,

-     radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin.

(4) Poročilo o monitoringu radioaktivnosti okolja vsebuje podatke o radioaktivnosti zraka, voda, tal, krme in posameznih izdelkov iz prejšnjega odstavka in podatke izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, določijo zasnovo monitoringa radioaktivnosti okolja, pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa, metodologijo za izvajanje meritev in vzorčenja ter merila za usposobljenost izvajalcev monitoringa, kakovost opreme, način rednega obveščanja javnosti ter obseg in način priprave in sprejema letnega programa izvajanja monitoringa.

124. člen

(obratovalni monitoring radioaktivnosti)

(1) Obratovalni monitoring radioaktivnosti je:

-     emisijski monitoring radioaktivnosti sevalnega ali jedrskega objekta vključno z monitoringom dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje in

-     imisijski monitoring radioaktivnosti ter monitoring radioaktivnosti živil in krme kot posledico obremenitev v okolju zaradi sevanja sevalnega ali jedrskega objekta.

(2) Obratovalni monitoring radioaktivnosti mora zagotavljati upravljavec sevalnega objekta ali jedrskega objekta.

(3) Upravljavec objekta iz prejšnjega odstavka mora opraviti tudi monitoring učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka.

(4) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in obseg obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, metodologijo vzorčenja, merjenja in poročanja podatkov obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, kakovost opreme ter pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa po tem členu, in potrebne akreditive.

9. SANACIJA POSLEDIC IZREDNEGA DOGODKA

125. člen

(odreditev sanacije)

(1) Sanacijo posledic izrednega dogodka odredi kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, zaradi katerega je nastal izredni dogodek.

(2) Sanacijo posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi izreče kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, če prenehanje uporabe vira sevanja ali upravljanja objekta ni bilo izvedeno skladno s predpisi.

(3) Če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu in se ga ne uporablja v sevalnem objektu ali če gre za izredni dogodek pri radioloških posegih, odredi izjemna ukrepa iz prejšnjih odstavkov minister, pristojen za zdravje.

(4) Minister, pristojen za okolje, odredi izjemni ukrep na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost, minister, pristojen za zdravje, pa na podlagi predloga organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.

126. člen

(subsidiarna odgovornost države)

(1) Če upravljavec objekta ali uporabnik visokoaktivnega vira sevanja zaradi stečaja ali drugega razloga ne more zagotoviti izvedbe odrejene sanacije posledic izrednega dogodka ali posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, ali če upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja ni določljiv, ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije, država v celoti zagotovi izvedbo sanacijskih del, ki jih je odredil pristojni minister.

(2) Država krije stroške odrejenih izjemnih ukrepov iz prejšnjega člena, če za kritje teh stroškov ne zadoščajo finančna jamstva, ki jih je za izvajanje sevalne dejavnosti zagotovil upravljavec objekta ali uporabnik visokoaktivnega vira sevanja, sam pa tudi nima sredstev za kritje teh stroškov.

(3) Če prenehajo razlogi iz prejšnjih odstavkov, mora država zahtevati od upravljavca objekta ali uporabnika visokoaktivnega vira sevanja vračilo stroškov, ki jih je plačala namesto njega za kritje stroškov odrejenih izjemnih ukrepov.

127. člen

(sanacija v primeru trajne izpostavljenosti)

(1) Vlada določi za območje, ki je trajno izpostavljeno zaradi izrednega dogodka, pretekle sevalne dejavnosti ali odlaganja industrijskih odpadkov ali rudarske jalovine pretekle gospodarske dejavnosti, status ogroženega območja in določi zanj režim celovite sanacije po predpisih na področju varstva okolja.

(2) Vlada določi z režimom celovite sanacije tudi nosilce in ukrepe preprečevanja škodljivih vplivov sevanja na območju države, ki so nastali zaradi izrednega dogodka, ki ga je povzročil vir sevanja v tujini.

10. POROČILO O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI
SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI

128. člen

(poročilo)

(1) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo pred sevanji, ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, ministrstvom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vsako leto do 31. julija pripravi poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za preteklo leto.

(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka obravnava in sprejme vlada in ga posreduje v državni zbor.

(3) Po sprejetju na vladi se poročilo objavi tako, da je dostopno javnosti.

129. člen

(podatki za poročilo)

(1) Poročilo iz prejšnjega člena vsebuje podatke o:

-     obratovanju objektov, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost,

-     radioaktivnosti v okolju iz poročila o monitoringu radioaktivnosti okolja vključno s podatki monitoringa radioaktivne kontaminacije zraka v bivalnem in delovnem okolju, živil in krme,

-     prejetih dozah iz poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo vključno s podatki o izpostavljenosti zaradi naravnih virov sevanja,

-     izpostavljenosti pacientov iz poročila o izpostavljenosti zaradi radioloških posegov,

-     vnosu iz držav članic EU, iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu radioaktivnih odpadkov in radioaktivnih snovi,

-     ravnanju z radioaktivnimi odpadki,

-     škodljivih vplivih radioaktivnosti na zdravje ljudi,

-     izvajanju ukrepov sevalne in jedrske varnosti,

-     mednarodnem sodelovanju na področju sevalne in jedrske varnosti,

-     delu po določbah tega zakona imenovanih svetov in pooblaščenih izvedencev,

-     izvajanju sevalnih dejavnosti ter uporabi jedrske energije v svetu,

-     usposabljanju pooblaščencev, razvojnih študijah, strokovnih preverjanjih in mednarodnem strokovnem sodelovanju na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti.

(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti tudi oceno o delovanju državnih organov ter o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nedovoljeni uporabi jedrskega blaga ter predloge nujnih in prednostnih nalog za izboljšanje stanja sevalne in jedrske varnosti.

11. ZBIRKE PODATKOV O VIRIH SEVANJA IN SEVALNIH DEJAVNOSTI

130. člen

(zbirke podatkov)

(1) Kot zbirke podatkov se vodijo po tem zakonu register sevalnih dejavnosti, register virov sevanja in register sevalnih in jedrskih objektov.

(2) Registre iz prejšnjega odstavka vodi kot javno knjigo organ, pristojen za jedrsko varnost, razen registra sevalnih dejavnosti in virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu, ki ju vodi kot javno knjigo organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(3) Podatki iz registra virov sevanja o visokoaktivnih virih sevanja in virih, ki so pomembni glede varovanja, niso javni.

(4) Vsakdo ima pravico do vpogleda v registre iz prvega odstavka tega člena in pridobiti izpiske iz teh registrov, razen podatkov in prejšnjega odstavka, proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih stroškov posredovanih informacij.

(5) Do podatkov iz tretjega odstavka tega člena lahko dostopajo le pristojni uradniki organov iz drugega odstavka tega člena, ministrstva za notranje zadeve in policije in pristojni inšpektorji iz 138. člena tega zakona. Lastnik in imetnik vira sevanja lahko dostopa do tistih podatkov iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na njegov vir sevanja.

(6) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, določita vrste virov iz tretjega odstavka tega člena, za katere podatki v registrih niso javni ter kateri podatki o virih niso javni.

131. člen

(vsebine registrov)

(1) Register sevalnih dejavnosti sestavlja evidenca o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezana zbirka listin.

(2) Register virov sevanja sestavlja evidenca o priglašenih virih sevanja, virih sevanja, za katere je bilo izdano potrdilo o vpisu v register in virih sevanja, za katere je bilo izdano dovoljenje za uporabo, in z njimi povezana zbirka listin.

(3) Register sevalnih objektov in jedrskih objektov sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status sevalnega objekta ali status jedrskega objekta in z njimi povezana zbirka listin.

(4) Evidence iz prejšnjih odstavkov vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa:

-     firmo in sedež ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti, prijavitelja vira sevanja, oziroma uporabnika vira sevanja,

-     opis sevalne dejavnosti oziroma opis vira sevanja,

-     pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja,

-     podatke o geolokaciji vira sevanja.

(5) Zbirko listin iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sestavljajo listine o priglasitvi namere, o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, o izdaji odločbe o statusu sevalnega objekta ali jedrskega objekta, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta.

(6) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino registrov, obliko in način vodenja registrov, način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij ter način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo registre.

12. FINANCIRANJE VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI
SEVANJI IN JEDRSKE VARNOSTI

12.1. Redni in izredni stroški uporabnika vira sevanja

132. člen

(stroški uporabnika vira sevanja)

Izvajalec sevalne dejavnosti in upravljavec ali uporabnik vira sevanja krije stroške:

-     lastnih ukrepov sevalne in jedrske varnosti po tem zakonu,

-     obveznega posvetovanja s pooblaščenimi izvedenci,

-     izdelave ocene upravičenosti (18. člen),

-     izvedbe ukrepov varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem ali nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji (23. člen),

-     izdelave ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji (24. člen),

-     obveznega posvetovanja in drugih storitev pooblaščenih izvedencev in organizacij varstva pred sevanji (27. člen),

-     storitev pooblaščenih izvajalcev dozimetrije (29. člen),

-     vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev (33. člen),

-     delovanja organizacijske enote ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji (34. in 35. člen),

-     opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji zaposlenih v organizacijskih enotah in odgovornih oseb za varstvo pred sevanji (36. člen),

-     zdravstvenega nadzora, ki ga izvajajo pooblaščeni zdravniki (39. in 40. člen),

-     izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov zaradi naravnih virov sevanja (46. člen),

-     izdelave programa radioloških posegov (48. člen),

-     ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),

-     vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah zaradi radioloških posegov (53. člen),

-     storitev pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),

-     vodenja programa spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov (60. člen),

-     zagotavljanja zadostnega števila kvalificiranih delavcev pri obratovanju sevalnega in jedrskega objekta (62. člen),

-     izvajanja sistema vodenja (63. člen),

-     rednega, celovitega in sistematičnega ocenjevanja in preverjanja sevalne oziroma jedrske varnosti (81. člen),

-     izjemnega pregleda varnostnega poročila (86. člen),

-     poročanja o obratovanju objektov (87. člen),

-     nadzora v primeru povečane radioaktivne kontaminacije izdelkov (92. člen),

-     storitev javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (94. člen),

-     storitev odlaganja odpadkov in izrabljenega goriva iz jedrskega objekta za proizvodnjo energije (95. člen),

-     načrtovanja in izvajanja ukrepov zaščite in reševanja (104. člen),

-     storitev služb za fizično varovanje (118. člen),

-     varnostnega preverjanja oseb, ki se zaposlujejo (120. člen),

-     vodenja evidenc in izvajanje nadzora jedrskih snoveh po območjih materialnih bilanc (122. člen),

-     storitev izvajalcev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti okolja (124. člen),

-     odrejenih izjemnih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, vključno s stroški spremljanja in nadzora učinkov sanacije (125. člen).

12.2. Javni stroški

133. člen

(javni stroški varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti)

Država zagotavlja sredstva za financiranje:

-     upravnih, strokovnih in nadzornih nalog države na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti,

-     delovanje strokovnih svetov (5. člen),

-     vodenja centralne evidence doz (33. člen),

-     delovanja zdravniške komisije za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora (42. člen),

-     zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka (44. člen),

-     programa sistematičnega pregledovanja delovnih prostorov zaradi varstva pred sevanji naravnih virov sevanja (45. člen),

-     izvedbe ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega in izobraževalnega programa (46. člen),

-     izdelave poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo (54. člen),

-     komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev kvalificiranih delavcev in priprave programov za preverjanje strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti delavcev in razpoložljivosti v zvezi z odsotnostjo alkohola in mamil kvalificiranih delavcev v jedrskem objektu (62. člen),

-     monitoringa radioaktivne kontaminacije okolja in izdelkov (90. člen),

-     vodenja centralne evidence radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (93. člen),

-     delovanja javnega gospodarskega zavoda ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke (97. člen),

-     načrtovanja intervencijskih ukrepov, če uporabnik sevanja ni določljiv, ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije (106. člen),

-     vodenja evidenc jedrskih snovi (122. člen),

-     monitoringa radioaktivnosti v okolju (123. člen),

-     odrejenih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki ni določljiva ali, če posledic ni mogoče drugače odpraviti (126. člen),

-     državne javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, s katero se zagotavlja storitve, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva (126. člen),

-     režima celovite sanacije na območju trajne izpostavljenosti (127. člen),

-     izdelave poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (128. člen),

-     vodenja registrov sevalnih dejavnosti, virov sevanja in sevalnih ter jedrskih objektov kot javne knjige (131. člen),

-     intervencijskega načrtovanja in izvajanja ukrepov po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-     drugih ukrepov sevalne in jedrske varnosti, kadar jih zaradi javnih koristi zagotavlja država po tem zakonu.

134. člen

(zagotavljanje usposabljanja pooblaščenih izvedencev
in pristojnih organov)

(1) Država zagotavlja sredstva za financiranje:

-     usposabljanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,

-     usposabljanja pooblaščenih izvedencev medicinske fizike,

-     usposabljanja pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost,

-     razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega strokovnega sodelovanja na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji ter jedrske varnosti.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.

(3) (črtan)

13. NADOMESTILO ZA OMEJENO RABO PROSTORA
ZARADI JEDRSKEGA OBJEKTA

135. člen

(območje omejene rabe prostora)

(1) Območje omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je območje, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena.

(2) Ukrepi sevalne in jedrske varnosti, ki omejujejo rabo prostora v bližini jedrskega objekta so omejitve pri posegih v prostor, s katerimi se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesreče izven jedrskega objekta, ki bi lahko imela vpliv na jedrsko varnost, in omejitve v zvezi z gostoto poselitve ter zahteve v zvezi z objekti lokalne infrastrukture zaradi zmanjšanja možnosti nastanka škode za zdravje ljudi, če bi v jedrskem objektu nastal izredni dogodek.

(3) Obseg območja omejene rabe prostora in omejitve rabe prostora na tem območju se določijo v okoljevarstvenem soglasju iz 65.a člena tega zakona in v lokalnem oziroma državnem načrtu zaščite in reševanja.

136. člen

(upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora)

(1) Upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora je lokalna skupnost, na območju katere se nahaja območje omejene rabe prostora.

(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se upravičencu plača kot nadomestilo zaradi zmanjšanja finančnih virov lokalne skupnosti in kot nadomestilo zaradi zmanjšanja uporabne vrednosti objektov lokalne infrastrukture.

(3) Vlada podrobneje predpiše merila za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora.

137. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravljavec jedrskega objekta.

(2) Če se zavezanec za plačilo in upravičenec do plačila o plačilu nadomestila ne dogovorita, ima upravičenec do nadomestila pravico zahtevati nadomestilo v pravdnem postopku.

(3) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se plačuje mesečno.

14. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

138. člen

(inšpekcijsko nadzorstvo)

(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter odrejenih ukrepov po tem zakonu.

(2) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu vsak na svojem delovnem področju izvajajo inšpektorji organa, pristojnega za jedrsko varnost, in inšpektorji organa, pristojnega za varstvo pred sevanji. Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem izvajajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve. Inšpekcijsko nadzorstvo nad načrti zaščite in reševanja za jedrske in sevalne objekte izvaja inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja graditev objektov, so poleg inšpektorjev, pristojnih po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, za nadzor gradnje sevalnega ali jedrskega objekta z vidika jedrske in sevalne varnosti objekta pristojni inšpektorji organa, pristojnega za jedrsko varnost.

(4) Inšpekcijski organi iz drugega odstavka morajo delovati usklajeno po načelu sodelovanja inšpekcijskih organov zaradi primarnega pomena zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti.

(5) O nameravanem inšpekcijskemu pregledu s področja fizičnega varovanja po tem zakonu mora inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, obvestiti organ, ki je izdal soglasje k načrtu fizičnega varovanja po drugem odstavku 119. člena tega zakona.

(6) V okviru inšpekcijskega nadzora inšpektor lahko:

-     izdaja odločbe in sklepe ter odreja ukrepe po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor,

-     odreja ukrepe varstva pred sevanji, ukrepe sevalne in jedrske varnosti ter ukrepe na področju fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi po tem zakonu,

-     odreja prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja, če ugotovi, da za izvajanje dejavnosti ali za uporabo vira sevanja niso izdana dovoljenja po tem zakonu oziroma je prišlo do opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki,

-     zapečati radiološko napravo, če ta ne izpolnjuje kriterijev sprejemljivosti za pravilno delovanje,

-     v skladu s predpisi o tajnih podatkih izvaja vpogled v oceno ogroženosti in dokumente fizičnega varovanja s tajnimi podatki.

(7) Inšpekcijski ukrep za posamezno zadevo varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti izreče tisti izmed inšpektorjev, katerega organ ali ministrstvo je za zadevo pristojno po tem zakonu.

(8) Pristojni inšpektor lahko pred predlogom za uvedbo postopka o prekršku zaseže vire sevanja, če oceni, da bi zaradi ravnanja z njimi nastala škoda za zdravje ljudi in okolje.

(9) Zapisniki o inšpekcijskem nadzoru na področju fizičnega varovanja so tajni in se jim stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.

(10) Z zapisnikom iz prejšnjega odstavka mora biti poleg upravljavca objekta ali prevoznika seznanjen tudi organ, ki je dal soglasje k načrtu fizičnega varovanja iz 119. člena.

(11) Pritožba zoper odločbo inšpektorja za prenehanje izvajanja dejavnosti ali uporabe vira sevanja iz petega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

(12) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše opremo inšpektorjev, ki izvajajo nadzorstvo nad fizičnim varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi in objektov.

138.a člen

(posebni delovni pogoji)

(1) Za delovna razmerja in plače javnih uslužbencev organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ter inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom ni urejeno drugače.

(2) Zaradi stalnega zagotavljanja jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi se v aktu o sistemizaciji določijo delovna mesta, na katerih so javni uslužbenci v stalni pripravljenosti na domu.

(3) Javni uslužbenci, ki jih določi predstojnik in ki so v stalni pripravljenosti na domu, morajo nositi pri sebi tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvesti o nevarnostih ali dogodkih iz petega odstavka tega člena. Nošenje tehničnih naprav je v času stalne pripravljenosti na domu obvezno.

(4) Stalna pripravljenost na domu se ne všteva v število tedenske ali mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec v času stalne pripravljenosti dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske ali mesečne delovne obveznosti ali kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.

(5) Delo preko polnega delovnega časa se, poleg primerov, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi:

-     neposredne nevarnosti izrednega dogodka po tem zakonu;

-     izrednega dogodka po tem zakonu;

-     jedrske ali radiološke nesreče v drugih državah;

-     vaje za primere iz prejšnjih alinej tega odstavka.

(6) Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno.

(7) Javni uslužbenec mora na podlagi odločitve predstojnika nadaljevati z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do nevarnosti ali dogodka iz petega odstavka tega člena, pa po izteku rednega delovnega časa izvajanje intervencijskih ali drugih ukrepov ni končano, pri čemer se upoštevajo časovne omejitve, določene s splošnimi predpisi. Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.

(8) Javni uslužbenci so za delo preko polnega časa in za stalno pripravljenost na domu upravičeni do dodatka.

138.b člen

(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)

(1) Tuje fizične osebe iz držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali iz držav, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum lahko v Republiki Sloveniji opravljajo regulirane poklice iz 28., 36. in 49. člena tega zakona pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za osebe v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvaja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.

(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka, ima vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

138.c člen

(stalno opravljanje reguliranih poklicev
za državljane držav pogodbenic)

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri organu, pristojnem za varstvo pred sevanji, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 28., 36. in 49. člena tega zakona.

(3) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda organ, pristojen za varstvo pred sevanji, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

138.d člen

(občasno opravljanje reguliranih poklicev
za državljane držav pogodbenic)

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 28., 36. in 49. člena tega zakona.

(2) Pri reguliranih poklicih organ, pristojen za varstvo pred sevanji, pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(3) V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih poklicev se ne uporablja določba o pravni domnevi iz zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.

(4) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri organu, pristojnem za varstvo pred sevanji, in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.

15. KAZENSKE DOLOČBE

139. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 5.000 do 250.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se ta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo, znaša globa od 10.000 do 500.000 evrov:

1.     če je začela izvajati sevalno dejavnost, ne da bi pridobila dovoljenje (11. člen),

2.     če je začela uporabljati vir sevanja brez dovoljenja za njegovo uporabo ali preden so izpolnjeni pogoji za uporabo po tem zakonu (13. člen),

3.     če odpravi nadzor nad radioaktivnimi snovmi brez dovoljenja pristojnega organa (16.a člen)

4.     če kot imetnik dovoljenja za uporabo vira sevanja povzroči čezmerno obsevanost delavcev, praktikantov, študentov ali posameznikov iz prebivalstva (17. člen),

5.     če kot delodajalec zaposli osebo, mlajšo od 18 let na delovno mesto, na katerem bi postala izpostavljeni delavec ali če kot delodajalec noseče ženske, ki sama ne želi še naprej delati z viri sevanja, ne premesti takoj, ko ga ta obvesti o nosečnosti, na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja ali če doječe ženske takoj, ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno ne premesti na delovno mesto, kjer ni tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa ali če s premestitvijo noseče ali doječe ženske tej s pogoji dela povzroči manj ugoden položaj (20. člen),

6.     če kot delodajalec razporedi delavca proti njegovi volji na delovno mesto za opravljanje specifičnih nalog (21. člen),

7.     če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ali izdelave načrta optimizacije varstva ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih pogojih (23. člen),

8.     če kot delodajalec ne zagotovi predhodnega pregleda načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji (23. člen),

9.     če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve delovišč na opazovana in nadzorovana območja ter njihove označitve glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti (23. člen),

10.  če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti (23. člen),

11.  če kot delodajalec ne zagotovi izvajanja pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira sevanja (23. člen),

12.  če kot delodajalec ne zagotovi usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji ali (23. člen),

13.  če ne zagotovi seznanitve izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja ali o tveganjih za zdravje, zlasti seznanitve žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja (23. člen),

14.  če kot delodajalec ne zagotovi izvajanja nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na delovnih mestih na različnih področjih in ob različnih delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo (23. člen),

15.  če kot delodajalec ne zagotovi zaščitne opreme ali preverjanja učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja ali rednega umerjanja merilne opreme, preverjanja njene uporabnosti in pravilne uporabe (23. člen),

16.  če kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov (23. člen),

17.  če kot delodajalec ne zagotovi takojšnjega obveščanja pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka (23. člen),

18.  če kot delodajalec izvaja usposabljanje prek oseb, ki nimajo pooblastila za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji (23. člen),

19.  če posreduje pooblaščenemu zdravniku v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco doz podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev brez pisne privolitve izpostavljenega delavca ali če brez pisne privolitve razporedi delavca, praktikanta ali študenta na delovno mesto, ki je izpostavljeno ionizirajočemu sevanju (32. člen),

20.  če ne zagotovi delovanja posebne organizacijske enote za izvajanje varstva pred sevanji ali če ne zagotovi, da organizacijska enota za varstvo pred sevanji deluje ločeno od drugih organizacijskih enot ali če organizacijska zasnova enote varstva pred sevanji ali če kakovost opreme, obseg in vsebina njenega dela ni skladna s predpisanimi pogoji (34. člen),

21.  če kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da doze delavcev zunanjega izvajalca ne presežejo predpisanih mejnih doz ali če ne zagotovi, da so delavci zunanjega izvajalca primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji, ali če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona, če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona (37. člen),

22.  če kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da se za izpostavljene delavce zunanjega izvajalca sporočajo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz ali če za izpostavljene delavce zunanjega izvajalca ne zagotovi zdravstvenega nadzora v predpisanem obsegu (37. člen),

23.  če kot zunanji izvajalec upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju ne sporoči osebnih podatkov, ocene zdravstvene delazmožnosti, datuma zadnjega zdravstvenega pregleda ali vrednosti prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativne doze ali če kot upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti teh podatkov o izpostavljenih delavcih zunanjega izvajalca, ki je tuja pravna oseba, ne sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji (37. člen),

24.  če kot izvajalec sevalne dejavnosti začne z deli z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, čeprav mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ali če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni bil vpisan v centralni evidenci osebnih doz, ali če je iz posredovanih podatkov bilo razvidno, da delavec zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne more opravljati del v nadzorovanem območju (37. člen),

25.  če kot delodajalec ne zagotavlja zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev ali ga ne zagotavlja v predpisanem obsegu ali če ne zagotovi izrednega zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz, ali na zahtevo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (39. člen),

26.  če razporedi na delovno mesto delavca, kljub temu, da po ugotovitvah zdravstvenega nadzora ni zmožen za to delovno mesto (39. člen),

27.  če kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora po prenehanju dela delavca (40. člen),

28.  če opravlja radiološke posege brez odobrenega programa radioloških posegov ali v nasprotju z odobrenim programom radioloških posegov (47. člen),

29.  če je izvedel radiološki poseg, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo (50. člen),

30.  če izvaja posege v prostor brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost, ali organa, pristojnega za varstvo pred sevanji( 65.b, 68. in 69. člen),

31.  če začne s poskusnim obratovanjem objekta brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (78. člen),

32.  če začne ali preneha z obratovanjem jedrskega ali sevalnega objekta ali če začne z odlaganjem izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če zapre odlagališče izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če začne ali zaključi razgradnjo jedrskega ali sevalnega objekta ali če zaključi rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin ali če začne z odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine ali če zapre odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost, ali če shranjuje sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost, ali če izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, odlagališča radioaktivnih odpadkov ali odlagališča izrabljenega goriva brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (79. člen),

33.  če kot upravljavec objekta uvaja spremembe in dopolnitve brez predhodne odobritve organa, pristojnega za jedrsko varnost (83. in 84. člen),

34.  če namerno dodaja radioaktivne snovi živilom, igračam, osebnemu nakitu, kozmetiki ali vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža ali izvaža tako blago (89. člen),

35.  če daje v promet izdelke in materiale, ki so čezmerno radioaktivno kontaminirani z radionuklidi (89. člen),

36.  če skladišči ali obdeluje radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo na kraju nastanka brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (93. člen),

37.  če vnaša iz držav članic EU ali iznaša v države članice EU radioaktivne snovi v nasprotju s pravnimi akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno, ali če uvaža ali izvaža radioaktivne snovi brez dovoljenja (100. člen),

38.  če vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža, izvaža ali izvaja tranzit jedrskih snovi in radioaktivnih odpadkov ali jedrskega goriva brez dovoljenja ali soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (100. in 101. člen),

39.  če ne zagotovi načrtovanja ali izvajanja ukrepov fizičnega varovanja (118., 119. in 119.c člen),

40.  če uporablja jedrsko blago ali ga poseduje v nasprotju z določbami 121. člena tega zakona,

41.  če ne zagotavlja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti ali če ne opravi monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka (124. člen).

(2) Z globo od 5.000 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 1.000 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena:

-     pravno osebo kaznuje z globo od 15.000 do 750.000 evrov, oziroma, če se ta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo, znaša globa od 30.000 do 1.500.000 evrov;

-     samostojnega podjetnika posameznik ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost kaznuje z globo od 15.000 do 450.000 evrov;

-     odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost z globo od 3.000 do 30.000 evrov.

(5) Z globo od 1.800 do 250.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.500 do 500.000 evrov:

1.     če ne priglasi namere o izvajanju sevalne dejavnosti (9. člen),

2.     če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji (24. člen),

3.     če ne zagotovi pregleda ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ali če ne uvede odobrenih sprememb ukrepov varstva pred sevanji (26. člen),

4.     če se ne posvetuje glede varstva izpostavljenih delavcev s pooblaščenimi izvedenci in organizacijami varstva pred sevanji (27. člen),

5.     če ne zagotavlja rednega ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in merjenja sevanja na delovnem mestu (29. člen),

6.     če ne posreduje rezultatov ugotavljanja meritev doz izpostavljenih delavcev pooblaščenemu zdravniku in z njimi ne seznanja izpostavljenih delavcev ali če ne obvešča v primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti ob izrednem dogodku (31. člen),

7.     če kot pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne posreduje podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco doz v predpisanih rokih iz 33. člena tega zakona,

8.     če ne določi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ali o tem ne obvesti pristojnega organa (35. člen),

9.     če ne ravna po odredbi pristojnega organa v zvezi z varstvom izpostavljenih delavcev pred naravnimi viri sevanja (46. člen),

10.  če pri opravljanju radioloških posegov ne zagotavlja ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),

11.  če pri opravljanju radioloških posegov uvaja spremembe in dopolnitve, ne da bi mu jih odobril organ, pristojen za varstvo pred sevanji (52. člen),

12.  če kot izvajalec radioloških posegov posreduje podatke o izvedenih radioloških posegih v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco izvedenih radioloških posegov brez pisne privolitve pacienta ali njegovega zakonitega zastopnika, ali če ne posreduje pacientu na njegovo zahtevo podatkov o dozah, ki jih je pacient prejel med izvajanjem radioloških posegov (53. člen),

13.  če glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti ne pridobi mnenja pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),

14.  če ne izvaja programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov ali če ugotovitev programov ne upošteva pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti (60. člen),

15.  če kot upravljavec objekta ne zagotovi zadostnega števila usposobljenih delavcev za upravljanje tehnološkega procesa ali če ne zagotovi rednega obnavljanja strokovnega znanja usposobljenih delavcev ali preverjanja njihove usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev ali če ne hrani  zapisov o opravljenem usposabljanju, vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na zahteve za ustrezno delovno mesto za vsakega delavca, ki opravlja za varnost pomembna dela, ali če teh zapisov ne hrani še eno leto po tem, ko je delavec prenehal delati pri njem ali če dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa opravlja delavec brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (62. člen),

16.  če kot upravljavec objekta ni vzpostavil ali ne izvaja sistema vodenja (63. člen),

17.  če ne dopolnjuje varnostnega poročila, če pride med gradnjo ali razgradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja ali v času izvajanja rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih snovi, do sprememb, ki vplivajo na vsebino varnostnega poročila (71. in 80. člen),

18.  če ne zagotovi vzdrževanja in nadzora odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila (80. člen),

19.  če ne zagotavlja obratovanja ali poskusnega obratovanja v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami, ali uporabe pisnih postopkov za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ali spremljanja svojih in tujih obratovalnih izkušenj, obratovalnih kazalnikov, procesov staranja opreme ali izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov procesov staranja, ali vzdrževanja, pregledovanja ali preizkušanja sistemov in komponent objekta (80.a člen),

20.  če ne pripravi poročila o občasnem varnostnem pregledu ali če na podlagi poročila o občasnem varnostnem pregledu ne pripravi predloga potrebnih sprememb (82. člen),

21.  če kot upravljavec objekta o spremembah ne obvesti organa, pristojnega za jedrsko varnost ali sprememb ne priglasi organu, pristojnemu za jedrsko varnost (83. člen),

22.  če ne zagotovi izjemnega pregleda varnostnega poročila ali če na podlagi ocenjevanja in preverjanja varnosti ne izdela predloga sprememb varnostnega poročila (86. člen),

23.  če ne poroča o obratovanju objekta na predpisan način (87. člen),

24.  če ne zagotovi dekontaminacije v okviru sanacije posledic izrednega dogodka ali če ne izvede dekontaminacije na predpisan način, kadar radioaktivna kontaminacija ni posledica izrednega dogodka in o tem ne obvesti pristojnega organa (91. člen),

25.  če ne ravna z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom na predpisan način (93. člen),

26.  če ne izdela ocene ogroženosti ali če ne izdela načrta zaščite in reševanja ali navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku ali če ne izvaja ali zagotavlja izvajanja preventivnih zaščitnih ukrepov (104. člen),

27.  če ne posreduje nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vseh predpisanih podatkov, potrebnih za izdelavo državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja (106. člen),

28.  če ob izrednem dogodku ne izvaja ukrepov po načrtu zaščite in reševanja in ne izvaja ukrepov v skladu z določbami državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja (107. člen),

29.  če ob izrednem dogodku ne obvešča javnosti in pristojnih organov (108. člen),

30.  če v kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem in vitalnem območju jedrskega objekta delajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali za katere obstajajo varnostni zadržki (120. člen).

31.  če ne vodi evidence jedrskih snovi ali če ne zagotavlja nemotenega delovanja opreme za vodenje evidenc ali če ne varuje jedrskih snovi in ne organizira njihove hrambe na predpisan način  ali o izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi takoj ne obvesti policije in organa, pristojnega za jedrsko varnost (122. člen),

32.  ne izvaja sanacije posledic izrednega dogodka, ki mu je bila odrejena kot izjemni ukrep (125. člen).

(6) Z globo od 1.800 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(7) Z globo od 350 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek iz četrtega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(8) Z globo od 500 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če pravni osebi, ki je izvedla varnostno preverjanje in pri kateri je zaposlen, ne sporoči spremembe podatkov, pomembnih za varnostno preverjanje (četrti odstavek 120. člena).

139.a člen

(črtan)

Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV (Uradni list RS, št. 67/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»16. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

140. člen

(postopki in pooblastila)

(1) Postopki za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenja za uporabo vira sevanja, soglasja h gradnji objekta oziroma izvedbi gradbenih ali rudarskih del in dovoljenja za obratovanje, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili dokončani oziroma glede katerih je bilo ob uveljavitvi tega zakona že vloženo pravno sredstvo, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2) Obstoječi pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji, obstoječi pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost, obstoječi pooblaščeni izvajalci dozimetrije, obstoječi pooblaščeni zdravniki ter komisije, imenovane po določbah zakonov iz 143. člena tega zakona, opravljajo svoje delo do dne imenovanja po določbah tega zakona.

(3) Obstoječim sevalnim objektom in obstoječim jedrskim objektom izda po uradni dolžnosti ministrstvo, pristojno za okolje, odločbo o statusu objekta devet mesecev po uveljavitvi predpisa vlade iz drugega odstavka 55. člena tega zakona.

(4) Naloge javnega gospodarskega zavoda za radioaktivne odpadke opravlja ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana.

141. člen

(predpisi vlade)

(1) Vlada najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     četrtega in petega odstavka 9. člena,

2.     šestega odstavka 11. člena,

3.     tretjega odstavka 13. člena,

4.     prvega in četrtega odstavka 19. člena,

5.     drugega odstavka 55. člena,

6.     četrtega odstavka 61. člena,

7.     prvega odstavka 104. člena,

8.     drugega odstavka 106. člena,

9.     drugega odstavka 111. člena,

10.  sedmega odstavka 122. člena,

11.  tretjega odstavka 136. člena tega zakona.

(2) Vlada najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise ali akte iz:

1.     tretjega odstavka 68. in 69. člena,

2.     88. člena,

3.     drugega odstavka 103. člena,

4.     osmega odstavka 120. člena tega zakona.

(3) Vlada najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi varstva pred naravnimi viri sevanja iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona.

142. člen

(predpisi ministrov)

(1) Minister, pristojen za okolje, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     tretjega odstavka 63. člena,

2.     petega odstavka 78. člena,

3.     šestega odstavka 80. člena,

4.     drugega odstavka 81. člena,

5.     sedmega odstavka 83. člena,

6.     tretjega odstavka 87. člena,

7.     sedmega odstavka 93. člena,

8.     tretjega odstavka 103. člena tega zakona.

(2) Minister, pristojen za okolje, najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     šestega odstavka 9. člena,

2.     četrtega in sedmega odstavka 59. člena,

3.     tretjega odstavka 60. člena,

4.     sedmega odstavka 71. člena tega zakona.

(3) Minister, pristojen za zdravje, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     četrtega odstavka 24. člena in šestega odstavka 26. člena,

2.     sedmega odstavka 30. člena,

3.     četrtega odstavka 31. člena,

4.     šestega odstavka 39. člena,

5.     tretjega odstavka 48. člena,

6.     osmega odstavka 50. člena,

7.     četrtega odstavka 51. člena,

8.     četrtega odstavka 54. člena tega zakona.

(4) Minister, pristojen za zdravje, najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     šestega odstavka 9. člena,

2.     drugega odstavka 16. člena,

3.     tretjega odstavka 21. člena,

4.     četrtega odstavka 30. člena,

5.     šestega odstavka 33. člena,

6.     prvega odstavka 40. člena,

7.     tretjega odstavka 41. člena,

8.     tretjega odstavka 43. člena,

9.     drugega odstavka 46. člena,

10.  četrtega odstavka 49. člena

11.  sedmega odstavka 50. člena,

12.  drugega odstavka 51. člena,

13.  desetega odstavka 53. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz četrtega odstavka 119. člena tega zakona.

(6) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, najkasneje v 9 mesecih po uveljavitvi tega zakona izdata predpise iz:

1.     petega odstavka 6. člena,

2.     drugega odstavka 10. člena,

3.     drugega odstavka 12. člena,

4.     četrtega odstavka 15. člena,

5.     prvega odstavka 16. člena tega zakona.

(7) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     devetega odstavka 62. člena,

2.     četrtega odstavka 106. člena,

3.     četrtega odstavka 124. člena tega zakona.

(8) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     22. člena,

2.     petega odstavka 23. člena,

3.     iz četrtega in sedmega odstavka 28. člena,

4.     četrtega odstavka 34. člena,

5.     devetega odstavka 37. člena tega zakona.

(9) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, izdata v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona predpis iz šestega odstavka 131. člena tega zakona.

(10) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje izdata v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona v soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje predpis iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona.

(11) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona.

(12) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, in v primeru živil in krme tudi minister, pristojen za kmetijstvo in veterino, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo predpis iz prvega in drugega odstavka 90. člena tega zakona.

(13) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred nesrečami, izda najkasneje v 18. mesecih po uveljavitvi tega zakona predpis iz tretjega odstavka 90. člena tega zakona.

(14) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred nesrečami, in ministrom, pristojnim za zdravje, najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz prvega odstavka 91. člena tega zakona.

(15) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo predpis iz petega odstavka 123. člena tega zakona.

143. člen

(prenehanje veljavnosti in uporabe zakonov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 28/80).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o posebnih varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije (Uradni list SFRJ, št. 62/84).

(3) Predpisi, izdani na podlagi zakonov iz prejšnjih odstavkov, se uporabljajo do izdaje novih po tem zakonu.

144. člen

(veljavnost določb o varnostnih zadržkih)

Za osebe zaposlene v jedrskih objektih ob uveljavitvi tega zakona začno veljati določbe o varnostnem preverjanju 24 mesecev po uveljavitvi tega zakona.

145. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2002.«.

Zakon o dopolnitvi zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-A (Uradni list RS, št. 24/03) spreminja 141. člen zakona tako, da se glasi:

»141. člen

(predpisi vlade)

(1) Vlada najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:

1.     četrtega in petega odstavka 9. člena,

2.     šestega odstavka 11. člena,

3.     tretjega odstavka 13. člena,

4.     prvega in četrtega odstavka 19. člena,

5.     drugega odstavka 55. člena,

6.     četrtega odstavka 61. člena,

7.     prvega odstavka 104. člena,

8.     drugega odstavka 106. člena,

9.     drugega odstavka 111. člena,

10.  sedmega odstavka 122. člena,

11.  tretjega odstavka 136. člena tega zakona.

(2) Vlada najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise ali akte iz:

1.     tretjega odstavka 68. in 69. člena,

2.     88. člena,

3.     drugega odstavka 103. člena,

4.     osmega odstavka 120. člena tega zakona.

(3) Vlada najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi varstva pred naravnimi viri sevanja iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona.

Vlada Republike Slovenije pripravi dopolnitev nacionalnega programa varstva okolja v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom iz 98. člena tega zakona najkasneje do konca 2004 ter ga predloži v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je treba s prioritetnimi nalogami zagotoviti, da je lokacija odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena najkasneje do 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratovanje najkasneje do 2013. Če drug zakon ali meddržavna pogodba izključuje upoštevanje tega roka ali se meddržavna pogodba izvaja na način, da roki iz tega zakona niso upoštevani, je vlada dolžna predlagati spremembo takega zakona ali začeti postopek za odpoved takšne pogodbe.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-B (Uradni list RS, št. 46/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(1) Globe, določene v 139. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:

-     pravno osebo v razponu od 300.000 do 30,000.000 tolarjev,

-     samostojnega podjetnika posameznika v razponu od 300.000 do 15,000.000 tolarjev,

-     odgovorno osebo pravne osebe v razponu od 30.000 do 1,500.000 tolarjev.

(2) Globe, določene v 139.a členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:

-     pravno osebo v razponu od 300.000 do 1,500.000 tolarjev,

-     samostojnega podjetnika posameznika v razponu od 300.000 do 1,500.000 tolarjev,

-     odgovorno osebo pravne osebe v razponu od 300.000 do 450.000 tolarjev,

-     posameznika v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev.

(3) Določbe tretjega odstavka 139. in tretjega odstavka 139.a člena zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

23. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja – ZVO-1B (Uradni list RS, št. 70/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»96. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-C (Uradni list RS, št. 60/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

112. člen

(postopki in pooblastila)

Postopki za pridobitev dovoljenj, soglasij, potrdil in pooblastil po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08 – ZVO-1B), ki do uveljavitve tega zakona še niso bili pravnomočno dokončani, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

113. člen

(predpisi vlade in ministrov)

(1) Vlada najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Uredbo o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 48/04 in 9/06) z določbo spremenjenega drugega odstavka 118. člena zakona.

(2) Minister, pristojen za okolje in minister, pristojen za zdravje, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladita Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/06) z določbami spremenjenega prvega odstavka 16. člena, tretjega odstavka novega 16.a člena in novega šestega odstavka 130. člena zakona.

(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, najkasneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz spremenjenega 138. člena zakona.

114. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.