Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP),
36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in
50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07
– popr. in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni
linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne
službe
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe
javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu (v nadaljnjem
besedilu: javni linijski prevoz), zlasti pa vsebino te gospodarske javne službe
in obveznosti javne službe, ki jih ima izvajalec, pravice potnikov pri
izvajanju javne službe, financiranje te javne službe, način podelitve koncesije
te javne službe in nadzor nad njenim izvajanjem.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje javnega
linijskega prevoza.
(3) Koncesija gospodarske javne službe po tej uredbi
predstavlja koncesijsko javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem
partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), katerega predmet so storitve
(koncesija storitev).
(4) Ta uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem
prometu, razen kolikor ureja razmerje med prevozom potnikov v mestnem prometu
in javnim linijskim prevozom.
2. člen
(pristojnost)
Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v
koncesijskem razmerju izvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v
nadaljnjem besedilu: direkcija), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej
uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti ministrice ali ministra,
pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), ali Vlade Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
»avtobus« je vozilo v cestnem prometu, ki ima poleg voznikovega več kot
osem sedežev;
2.
»izročena prtljaga« so stvari, ki jih preda potnica ali potnik oziroma
druga oseba za prevoz na podlagi pogodbe o prevozu prtljage;
3.
»kompatibilna vozovnica« je vozovnica, ki ne glede na fizično obliko in
značilnosti zagotavlja imetniku prevoz na relaciji in liniji, na katero se
nanaša, ne glede na to, katera oseba (koncesionar, član konzorcija ali
podizvajalec) jo je prodala in kateri prevoznik (koncesionar, član konzorcija
ali podizvajalec) je opravil prevoz;
4.
»koncedent« je Republika Slovenija;
5.
»koncesija« je koncesija za opravljanje javne službe po tej uredbi;
6.
»koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja
naloge javnega prevoza potnikov na podlagi koncesije;
7.
»koncesijsko območje« je zaključeno prometno in geografsko območje, ki
zajema linije, ki se izvajajo na tem območju;
8.
»konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na
podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega skladno s 64.
členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej
zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati
pravice in obveznosti koncesionarja;
9.
»linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne
postaje, upoštevaje zaporedje vseh vmesnih postaj oziroma postajališč;
10.
»obveznosti javne službe« so vse obveznosti koncesionarja ali njegovih
podizvajalcev v zvezi z izvajanjem javne službe javni linijski prevoz, določene
s to uredbo in drugimi predpisi ali posamičnimi akti, ki jih prevoznik ne bi
izvajal, če bi prevoze opravljal prosto na trgu kot tržne storitve, in sicer
zlasti obveznost izvajati prevoze po liniji in določenem voznem redu ne glede
na število potnikov, obveznost izvajati prevoze po ceniku prevoznin, obveznost
prevzeti vsakega potnika in prtljago, ki izpolnjuje splošne pogoje, obveznost
zagotavljati predpisano kvaliteto storitev, obveznost obveščati javnost in
obveznost uporabe kompatibilne vozovnice, če opravlja prevoze koncesionarja več
prevoznikov (člani konzorcija ali podizvajalci);
11.
»podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik koncesionarja;
12.
»potnica ali potnik« (v nadaljnjem besedilu: »potnik«) je fizična oseba,
ki je upravičena do določenega prevoza v okviru javnega potniškega prometa;
13.
»prtljažnica« je potrdilo o prevzemu izročene prtljage;
14.
»ročna prtljaga« so stvari, ki jih je dovoljeno prinesti v vozilo in
spraviti na določen prostor in ki jih potnik sam varuje;
15.
»vozni red« so določeni časi prihodov in odhodov vozil na posamezne
postaje oziroma postajališča na liniji.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak
pomen, kot ga določata zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in zakon, ki
ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu.
II. PREDMET KONCESIJE IN OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE
1. Predmet koncesije
4. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
(1) Javna služba javni linijski prevoz obsega naslednje
storitve:
a)
prevoz potnikov na linijah po voznem redu skladno z zakonom, ki ureja
prevoze v cestnem prometu, in to uredbo;
b)
prodajo vozovnic;
c)
obveščanje uporabnikov javnega linijskega potniškega prometa o voznih
redih, prevoznih pogojih in cenah prevoza;
d)
prevoz ročne in izročene prtljage v obsegu, določenem s to uredbo.
(2) Koncesionar mora kot sestavni del javne službe opravljati
tudi naloge v zvezi z obveščanjem uporabnikov, oblikovanjem voznih redov,
vodenjem evidenc in obveščanjem koncedenta, kot to določata zakon, ki ureja
prevoze v cestnem prometu, in ta uredba.
5. člen
(dejavnosti koncesionarja)
(1) Predmet koncesije po tej uredbi je izvajanje javne službe
javni linijski prevoz na območju koncesije v času trajanja koncesije po tej
uredbi in koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi
druge prevoze ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno
evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih
odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št.
53/07 in 65/08) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.
6. člen
(območje koncesije)
(1) Koncesijska območja se oblikujejo kot skupine oziroma
paketi linij, izjemoma pa se v primerih, določenih s to uredbo, lahko podeli
koncesija tudi za posamezno linijo ali odhod na takšni liniji. Koncesijska
območja so določena v prilogi 1A, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V času trajanja koncesije ni dovoljeno podeliti druge
koncesije po tej uredbi, razen če zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu,
ali ta uredba ne določata drugače.
(3) V času trajanja koncesije se lahko podeli nova koncesija
tudi krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja zaradi zagotovitve
nepretrganega izvajanja javnih linijskih prevozov tako, da novi koncesionar
začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.
7. člen
(linije)
(1) Skupine linij, ki oblikujejo eno koncesijsko območje, so
določene v prilogi 1B, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V času trajanja koncesije se lahko posamezne linije
opustijo, spremenijo ali uvedejo dodatne linije le izjemoma, če je to potrebno
zaradi demografskih sprememb, sprememb v prometnem režimu ali če lokalna
skupnost oziroma druga oseba iz prvega odstavka 51. člena te uredbe želi spremembo
linije ali dodatno linijo in prevzame stroške, ki so s tem povezani, kot tudi
če plačevanje teh stroškov opusti. Sprememba linije pomeni tudi spremembo
njenega itinerarja.
(3) Vpliv spremembe linij na koncesijsko razmerje je določen
v 54. do 59. členu te uredbe, podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
8. člen
(standard dostopnosti in okvirni vozni red)
(1) Standard dostopnosti predstavlja splošno shemo števila
odhodov vozila na liniji v določenem časovnem okviru, upoštevaje velikost
naselja, dejstvo, da gre za naselje, kjer je sedež občine, in število
potencialnih potnikov v periodični migraciji.
(2) Standard dostopnosti je določen v prilogi 1C, ki je
sestavni del te uredbe.
(3) Število odhodov za posamezno linijo in smer vožnje v
posameznih časovnih okvirih in/ali intervalih (okvirni vozni red) določi
direkcija s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Okvirni
vozni red je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev
koncesije po tej uredbi.
(4) V času trajanja koncesije se lahko okvirni vozni red
spremeni z uvedbo novih odhodov ali opustitvijo posameznih odhodov, če je to
potrebno zaradi demografskih sprememb, sprememb v možnostih financiranja javnih
linijskih prevozov iz državnega proračuna ali če lokalna skupnost oziroma druga
oseba želi spremembo standarda dostopnosti in prevzame stroške, ki so s tem
zvezani, kot tudi če plačevanje teh stroškov opusti.
(5) Vpliv spremembe okvirnega voznega reda na koncesijsko
razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe, podrobneje pa se uredi v
koncesijski pogodbi.
9. člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli najugodnejšemu
ponudniku za tri leta (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po sklenitvi
koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek teka
roka koncesije.
(3) Rok koncesije se lahko v skladu s koncesijsko pogodbo
podaljša največ za dve leti.
10. člen
(izključna pravica)
(1) S sklenitvijo koncesijske pogodbe koncesionar pridobi
izključno pravico v času trajanja koncesije izvajati javni linijski prevoz
potnikov v Republiki Sloveniji na linijah in odhodih, za katere je dobil
koncesijo, razen izjem, določenih z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem
prometu, in to uredbo.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na vse
morebitne spremenjene linije in odhode, za katere ima pridobljeno koncesijo. V
primeru uvedbe nove linije se koncesija za to linijo podeli koncesionarju, ki
na tem območju že izvaja javno službo.
11. člen
(posebni linijski prevozi)
(1) Ne glede na izključno pravico iz prejšnjega člena lahko
posamezni prevoznik opravlja posebne linijske prevoze oseb, določene v zakonu,
ki ureja prevoze v cestnem prometu, ki so registrirani skladno z določbami
navedenega zakona. Izvajalec posebnega linijskega prevoza ne sme sprejemati
drugih potnikov razen tistih, ki so na seznamu potnikov v pogodbi, ki je v
vozilu.
(2) Direkcija z odločbo zavrne vpis posebnega linijskega
prevoza v register posebnih linijskih prevozov, če prevoz ne izpolnjuje z
zakonom določenih pogojev za posebni linijski prevoz.
(3) Dovoljenje za posebni linijski prevoz drugih oseb v kraje
in iz krajev, kjer ni javnega linijskega prevoza, izda direkcija, če z uvedbo
nove linije ali s spremembo obstoječih linij (podaljšanje ali sprememba
itinerarja linije) ni mogoče zagotoviti ustreznih javnih linijskih prevozov iz
teh krajev ali v te kraje. Pred izdajo dovoljenja direkcija pridobi tudi
neobvezujoče mnenje koncesionarja, ki na tistem območju izvaja javne linijske
prevoze potnikov. V tem primeru za sprejemanje potnikov ne velja omejitev iz
prvega odstavka tega člena.
12. člen
(linijski prevozi v mestnem prometu)
(1) Izključna pravica koncesionarja iz 10. člena te uredbe se
ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu, ki jih uvede občina kot javno
službo znotraj posameznega naselja.
(2) Izključna pravica koncesionarja se tudi ne nanaša na
linijske prevoze v mestnem prometu po linijah, ki povezujejo posamezno naselje
s sosednjimi naselji, če je občina skladno z določbami zakona, ki ureja prevoze
v cestnem prometu, pridobila dovoljenje direkcije. Pred izdajo dovoljenja
direkcija pridobi tudi neobvezujoče mnenje koncesionarja, ki na tistem območju
izvaja javne linijske prevoze potnikov.
(3) Linije iz prejšnjega odstavka, ki se izvajajo ob objavi
javnega razpisa za podelitev koncesije in za katere ima občina veljavno
dovoljenje, se navedejo v razpisni dokumentaciji.
(4) Vpliv uvedbe novih linij mestnega prometa iz drugega
odstavka tega člena ali njihovih sprememb v času trajanja koncesijskega
razmerja na koncesijsko razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe,
podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
13. člen
(prevoz potnikov v mednarodnem prometu)
(1) Izključna pravica koncesionarja iz 10. člena te uredbe se
ne nanaša na prevoze potnikov v mednarodnem prometu, uvedene in izvajane
skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(2) Linije iz prejšnjega odstavka, ki se izvajajo ob objavi
javnega razpisa za podelitev koncesije in za katere ima na ta dan prevoznik
veljavno dovoljenje direkcije ali drugega pristojnega organa, se navedejo v
razpisni dokumentaciji.
(3) Vpliv uvedbe novih linij mednarodnega prometa iz prvega
odstavka tega člena ali njihovih sprememb v času trajanja koncesijskega
razmerja na koncesijsko razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe,
podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
2. Način izvajanja javne službe in obveznosti koncesionarja v
zvezi s tem
2.1. Nepretrgano izvajanje javne službe in vozni red
14. člen
(nepretrgano izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je v času trajanja koncesije dolžan
opravljati javni linijski prevoz potnikov nepretrgano v skladu z voznim redom
na vseh linijah, določenih s to uredbo, ne glede na število potnikov.
(2) Če je mogoče zaradi časa pred prazniki ali dopusti ali iz
drugih podobnih razlogov pričakovati bistveno povečanje števila potnikov, tako
da bi moral zaradi pomanjkanja števila mest v vozilu koncesionar zavrniti
prevoz večjemu številu potnikov (praviloma več kot 50% sprejetih potnikov),
mora zagotoviti dodatna vozila po istem voznem redu (bis vožnje).
15. člen
(spremembe zaradi nepredvidenih dogodkov)
(1) Posamezen prevoz ali prevoz na posamezni liniji je lahko
začasno prekinjen (ali opuščen), če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo iz sfere
koncesionarja ali koncedenta, katerih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti
in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila), koncesionar objektivno ne
more izvesti takega prevoza.
(2) O prekinitvi ali opustitvi prevoza iz prejšnjega odstavka
mora koncesionar obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja takoj, ko
nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev oziroma opustitev, istočasno
pa tudi direkcijo, avtobusne postaje ter pomembnejša avtobusna postajališča.
(3) Če okoliščine višje sile trajajo ali bodo predvidoma
trajale več kot sedem dni, določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja
ali na lastno pobudo direkcija začasni potek linije in začasni vozni red na
njej.
16. člen
(začasne spremembe zaradi predvidenih razlogov)
(1) Če koncesionar zve za okoliščine, ki bodo povzročile
opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj
obvestiti direkcijo.
(2) Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno
zaporo državne ali lokalne ceste, ki vpliva na linije javnih potniških
prevozov, mora v postopku pridobiti mnenje koncesionarja in o času zapore obvestiti
koncesionarja, če je glede na naravo zapore to mogoče, najmanj 14 dni pred
začetkom zapore.
(3) Če bodo okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale
več kot sedem dni, določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog
koncesionarja ali na lastno pobudo direkcija začasni potek linije in začasni
vozni red na njej.
(4) O začasnem poteku linije in začasnem voznem redu mora
koncesionar pravočasno obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja in
avtobusne postaje ter pomembnejša avtobusna postajališča.
17. člen
(podrobni vozni red)
(1) Podrobni vozni red določa za posamezne postaje in
postajališča na posamezni liniji odhod vozila, za postaje pa tudi prihod
vozila, in sicer na minuto natančno. Če je za posamezno linijo v določenem
obdobju zahtevana v okvirnem voznem redu uporaba določenega časovnega intervala
med posameznimi vožnjami (intervalni vozni red), mora podrobni vozni red
upoštevati ta interval.
(2) Predlog podrobnega voznega reda pripravi koncesionar, pri
čemer mora upoštevati standard dostopnosti in okvirni vozni red iz 8. člena te
uredbe, in ga predloži direkciji v sprejem.
(3) Predlog podrobnega voznega reda predloži koncesionar
direkciji najkasneje v naslednjih rokih:
-
30 dni pred začetkom izvajanja prevozov na podlagi nove sklenjene koncesijske
pogodbe, razen če je bil predlog voznega reda že sestavni del vloge za
podelitev koncesije;
-
deset dni po določitvi nove linije ali spremembi obstoječe linije
skladno s 7. členom te uredbe;
-
deset dni po spremembi okvirnega voznega reda na obstoječi liniji ali
linijah skladno s četrtim odstavkom 8. člena te uredbe.
(4) Če koncesionar ne predloži predloga podrobnega voznega
reda v roku iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko meni, da
je potrebno spremeniti podrobni vozni red, določi podrobni vozni red direkcija
brez predloga koncesionarja.
(5) Če koncesionar meni, da je potrebno na določeni liniji
spremeniti podrobni vozni red, lahko direkciji predlaga njegovo spremembo ne
glede na roke iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Direkcija določi podrobni vozni red s sklepom, ki ga mora
v primeru odločanja na podlagi predloga izdati v enem mesecu po sprejemu
popolnega predloga, pri čemer ni vezana na predlog koncesionarja.
(7) Podrobni vozni red se začne uporabljati petnajsti dan po
vročitvi sklepa koncesionarju, razen če ni v sklepu o določitvi voznega reda
določen poznejši datum začetka njegove uporabe. V postopek dokončne določitve
voznega reda lahko direkcija vključi tudi predstavnike zainteresiranih lokalnih
skupnosti.
(8) Koncesionar je dolžan objaviti vozni red najkasneje z
začetkom njegove uporabe v sredstvih javnega obveščanja, na svetovnem spletu pa
na način, določen v 24. členu te uredbe. Na posamezni postaji ali postajališču
mora koncesionar razobesiti tisti del voznega reda, ki se nanaša na to postajo
ali postajališče, v kolikor je ustrezno opremljeno, na avtobusnih postajah pa z
vizualnimi in zvočnimi sporočili zagotoviti tudi čimbolj jasno obveščanje
potnikov o prihodih in odhodih avtobusov.
18. člen
(točnost izvajanja voznega reda)
(1) Koncesionar mora, razen v primerih iz 15. in 16. člena te
uredbe, v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej zagotavljati čim
večjo točnost voženj vozil po voznem redu, pri čemer ne sme biti noben odhod s
postaje in pomembnejšega postajališča pred uro in minuto, določeno s podrobnim
voznim redom. Podrobneje se zahteve glede točnosti izvajanja voznega reda
določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar ali upravljavec avtobusne postaje je dolžan
voditi evidenco prihodov in odhodov vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O
odstopanjih od voznega reda je koncesionar dolžan poročati koncedentu na
njegovo zahtevo, pri čemer pridobi tudi podatke upravljavcev avtobusnih postaj.
Koncedent ugotavlja točnost izvajanja voznega reda v okviru nadzora v skladu s
to uredbo.
(3) Kršitev standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena
je vsak primer odhoda avtobusa s postaje ali pomembnejšega postajališča, ki ne
ustreza zahtevam iz prvega odstavka in ni nastal zaradi višje sile ali
razlogov, ki niso na strani koncesionarja ali njegovega podizvajalca. Za
kršitev šteje tudi opustitev zagotovitve drugega vozila skladno s petim
odstavkom tega člena.
(4) V koncesijski pogodbi se določijo pogodbene kazni za
kršitve standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena, upoštevaje njihovo
število v posameznem obdobju.
(5) V primeru okvare vozil ali nesreče, pri katerih ne bi
bilo moč nadaljevati vožnje oziroma bi nastala zamuda, večja od ene ure, je
koncesionar dolžan zagotoviti drugo vozilo in nadaljevati vožnjo v roku ene ure
od nastanka okvare ali nastanka nesreče.
2.2. Avtobusi in druga vozila
19. člen
(vrsta in videz vozil)
(1) Koncesionar mora javni linijski prevoz opravljati z
avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu potnikov na posamezni
liniji in posameznih vožnjah voznega reda. Za novo nabavljena vozila mora
koncesionar zagotoviti, da so prilagojena gibalno in senzorno oviranim osebam,
v skladu s standardi in normativi, ki urejajo to področje, in izpolnjujejo vsaj
standard Euro 4.
(2) Koncesionar lahko na posameznih linijah in v določenih
obdobjih, ko je število potnikov tako majhno, da ni potrebno opraviti prevoza z
avtobusom, opravi prevoz z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža najmanj
osem sedežev.
(3) Avtobus mora biti v času vožnje po liniji označen v
skladu z določbami predpisa, ki določa oznake in opremo vozil, s katerimi se
opravljajo prevozi v cestnem prometu.
20. člen
(čistoča avtobusov)
(1) Koncesionar mora ves čas zagotavljati, da so avtobusi
zunaj in znotraj primerno očiščeni.
(2) Vsak avtobus mora koncesionar oprati zunaj in izvesti
notranje čiščenje najmanj enkrat na sedem dni, najmanj enkrat mesečno pa ga
znotraj tudi temeljito očistiti.
(3) Voznik mora preveriti notranjost avtobusa na vsaki končni
postaji in ga po potrebi pomesti.
(4) Koncesionar mora voditi evidenco čiščenja in pranja
avtobusov.
(5) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za
kršitev zahtev glede čiščenja iz tega člena.
21. člen
(vzdrževanje avtobusov)
(1) Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja
zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti avtobusov, mora
koncesionar zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena
potnikom, da je ta ves čas v celoti funkcionalna.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za
kršitev zahteve iz prejšnjega odstavka.
2.3. Vozno osebje
22. člen
(oblačila in oznake)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da imajo voznik in morebitne
druge osebe, ki stopajo v stik s potniki (v nadaljnjem besedilu: vozno osebje),
oznake, iz katerih izhaja, da gre za vozno osebje javnega linijskega prometa.
Na oznakah mora biti navedeno osebno ime člana voznega osebja.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za
kršitev zahteve iz tega člena.
23. člen
(naloge voznega osebja)
(1) Vozno osebje mora omogočiti potnikom varen vstop in
izstop iz vozila ter varno in udobno vožnjo. V okviru možnosti mora gibalno
oviranim potnikom zagotoviti pomoč pri vstopu in izstopu iz vozila ter sedež.
(2) Vozno osebje mora potnikom dajati podatke o liniji in
njenem poteku ter o posamezni vožnji. Skrbeti mora tudi za svoj urejen videz.
2.4. Pravice in dolžnosti potnikov
24. člen
(obveščanje potnikov)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja javne službe javni
linijski prevoz zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje potnikov in
drugih uporabnikov o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje prevoznih storitev
v okviru te javne službe in pravice ter dolžnosti potnikov.
(2) Koncesionar mora obveščati zlasti o:
-
tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti,
-
voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil,
-
linijah in morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji,
-
načinu nakupa vozovnic ter njihove uporabe,
-
prevozu potnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem potnikov v vozilu ter
možnostjo izključitve potnika,
-
načinu vstopa in izstopa iz vozil in še posebej o pravicah gibalno
oviranih potnikov v zvezi s tem,
-
prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinom
njenega sprejema ter izročitve.
(3) Če ni s to uredbo drugače določeno, mora koncesionar
obveščati potnike najmanj na naslednje načine:
-
z objavami v sredstvih javnega obveščanja, brošurami, letaki in
podobnimi pisnimi sporočili,
-
z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, kolikor je glede na
njihovo opremo to mogoče,
-
preko portala, dosegljivega s svetovnega spleta, lahko pa tudi s
posebnih terminalov.
(4) Upravljavec avtobusne postaje in pomembnejšega
postajališča je dolžan omogočiti koncesionarju izpolnjevanje obveznosti
obveščanja iz druge alinee prejšnjega odstavka, lahko pa se s koncesionarjem
dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam.
(5) Obveščanje preko svetovnega spleta mora koncesionar
zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila
ali posredovanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave
storitve, ki naj jo uporabnik opravi (rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje
izgubljene prtljage in drugih predmetov in podobno).
25. člen
(vstopanje in izstopanje)
(1) Potnik mora sam poskrbeti, da na odhodni ali vmesni
postaji oziroma postajališču vstopi v pravi avtobus in da na namembni postaji
izstopi. Potnik sme vstopiti in izstopiti samo na postaji ali postajališču,
kjer je po voznem redu predviden postanek.
(2) Vstopanje in izstopanje se izvede hitro in brez zastojev,
pri čemer se upoštevajo posebne potrebe gibalno oviranih potnikov.
26. člen
(sprejem in izključitev potnika)
(1) Koncesionar je dolžan v mejah razpoložljivih mest v
vozilu, v skladu z voznim redom, sprejeti v prevoz vsako fizično osebo in njeno
prtljago.
(2) Koncesionar ni dolžan sprejeti osebe, za katero se zaradi
njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da mu bo onemogočila izpolniti
njegove obveznosti do drugih potnikov.
(3) Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo oziroma mora
odstraniti iz vozila osebo, ki:
-
je nasilna ali nadležna do drugih potnikov,
-
s svojim vedenjem predstavlja nevarnost za vožnjo ali potnike ali
nadleguje potnike ali voznika,
-
je v umazani delovni obleki, če se ji ne more odrediti primernega, od
drugih potnikov ločenega prostora (npr. dimnikarji, pleskarji),
-
želi vstopiti v vozilo z rolerji ali drugimi nestabilnimi pripravami za
hojo,
-
želi na vozilo vnesti neprimerno prtljago ali nevarne snovi.
(4) Odstranitev potnika iz vozila se lahko opravi le na avtobusni
postaji ali postajališču.
27. člen
(vedenje potnikov)
(1) Potniki se morajo v vozilu obnašati tako, da skrbijo za
svojo varnost in varnost drugih.
(2) Potniki v vozilu ne smejo:
-
pogovarjati se s šoferjem, medtem ko vozi,
-
odpirati vrata med vožnjo,
-
metati predmetov po avtobusu ali iz avtobusa,
-
skakati iz avtobusa ali na avtobus med vožnjo,
-
ovirati ostale potnike pri vstopanju in izstopanju,
-
kaditi, uživati pijačo in/ali hrano.
(3) Potnik ne sme uničevati ali odtujevati opreme oziroma
onesnaževati avtobusa. Za kršitev te prepovedi je potnik odškodninsko odgovoren
v skladu z zakonom.
28. člen
(prevoz ročne prtljage)
Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega plačila.
Koncesionar sme preprečiti vnos ročne prtljage, ki lahko zaradi svojih
lastnosti ali stanja ogrozi varnost prevoza, v vozilo.
29. člen
(prevoz izročene prtljage)
(1) Koncesionar je dolžan prevzeti za prevoz potnikovo
izročeno prtljago in jo prepeljati od odhodnega do namembnega kraja.
Koncesionar lahko odkloni prevoz izročene prtljage, ki je zaradi njene teže ali
obsega ne more varno ali brez škodnih posledic prepeljati.
(2) Za izročeno prtljago mora potnik plačati znesek v skladu
z veljavno tarifo, koncesionar pa mu mora izdati potrdilo o prevzemu izročene
prtljage (prtljažnico), v katerem mora biti naveden podatek o številu kosov in
vrsti prtljage. Dodatno je na potrdilu tudi evidenčna številka. Prevoz koles,
ki so glede teže in dimenzij v skladu s prejšnjim odstavkom, se opravi
brezplačno, pod pogojem, da je avtobus za to ustrezno opremljen.
30. člen
(ročna prtljaga)
(1) Za ročno prtljago se štejejo stvari, ki tehtajo do deset
kilogramov in so manjših dimenzij (ročne torbe, šolske torbe, manjši
nahrbtniki, nakupovalne vrečke, manjši zavoji oziroma paketi) ter se lahko
položijo na prtljažnik nad sedeži v avtobusu ali jih imajo potniki pri sebi na
sedežu oziroma pod sedežem, vendar tako da ne ovirajo drugih potnikov.
(2) Ročna prtljaga se lahko pelje s potnikom samo takrat, ko
s tem ne gre za ogrožanje varnosti in reda v vozilu in če ročna prtljaga ne
ovira ostalih potnikov.
31. člen
(izročena prtljaga)
(1) Pod izročeno prtljago se praviloma štejejo zapakirani
predmeti teže do 30 kilogramov, ki jih potnik nosi s seboj (kovčki, torbe,
košare, zaboji, potne vreče, škatle, kolesa, otroški vozički, ležalni stoli,
glasbeni instrumenti), kot tudi drugi predmeti, ki se po svojih dimenzijah in
teži lahko namestijo v prostor za prevoz prtljage in ne onemogočajo hitrega
natovora oziroma raztovora prtljage.
(2) Prtljaga iz prejšnjega odstavka se prevaža v prostoru,
določenem za namestitev izročene prtljage.
(3) Koncesionar je dolžan sprejeti izročeno prtljago in jo
prepeljati, vendar največ dva kosa. Večje število enot izročene prtljage lahko
sprejme samo v primeru, če razpolaga s potrebnim prostorom in s tem ne
obremenjuje avtobusa.
32. člen
(prepovedana prtljaga)
(1) Potnik ne sme prinesti v izročeni ali ročni prtljagi v
avtobus naslednjih stvari:
-
vnetljivih, eksplozivnih, radioaktivnih, korozivnih (jedkih), kužnih,
strupenih in drugih snovi, ki zaradi svojih lastnosti pomenijo posebno
nevarnost in lahko povzročijo hujše posledice potnikom in vozilu,
-
predmetov, katerih prevoz je prepovedan z zakonom,
-
predmetov, ki so posamezno težji od 30 kilogramov in volumna večjega od
100 x 60 x 30 cm,
-
stvari, ki niso ustrezno pakirane ali drugače zaščitene, tako, da se
lahko med vožnjo poškodujejo.
(2) Vozno osebje po potrebi opravi pregled in prevoz zavrne,
če ugotovi, da prtljaga ni primerna.
33. člen
(občutljiva prtljaga)
(1) Radijske aparate, zložljive otroške vozičke, televizorje,
razne precizne aparate, lahko lomljive in pokvarljive stvari in podobno lahko
sprejme koncesionar za prevoz kot izročeno prtljago, vendar na odgovornost
potnika z opozorilom, da za morebitne okvare ali škodo ne odgovarja.
(2) Potnik mora pri oddaji prtljage iz prejšnjega odstavka za
prevoz natančno navesti podatke o vrsti prtljage, da se vpišejo v potrdilo
(prtljažnico).
34. člen
(prevoz živali)
(1) Z vozili javnega linijskega prevoza se ne smejo prevažati
žive živali, razen:
-
policijski psi in psi gorske reševalne službe v spremstvu vodnika,
-
psi vodniki za slepe s slepo osebo,
-
manjše živali na način in pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Pes mora biti na vrvici, imeti mora nagobčnik in znamko o
veterinarskem cepljenju, veljavno za tekoče leto.
(3) Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati. V primeru
prezasedenosti vozila se psi ne smejo prevažati, razen v izjemnih primerih.
(4) Kot ročna prtljaga se smejo prevažati manjše živali v
primernih sredstvih za prevoz, vendar na vso odgovornost potnika in tako, da
zaradi tega niso ovirani, ogroženi ali moteni drugi potniki in da to ne
onesnažuje vozila.
35. člen
(pritožbe potnikov)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko potniki in drugi
uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja prevoznih
storitev. V ta namen mora koncesionar organizirati način sprejemanja pritožb in
zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora
koncesionar obveščati potnike in druge uporabnike na način, določen v 24. členu
te uredbe.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo potnika oziroma drugega
uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu, bodisi s tem da mu pisno navede
razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem da odpravi
zatrjevane pomanjkljivosti opravljene prevozne storitve oziroma navede rok in
način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil. O prejetih pritožbah in odzivih
nanje mora koncesionar poročati koncedentu na način in v rokih, določenih v
prvem in drugem odstavku 74. člena te uredbe, pri čemer mora v poročilu navesti
podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(4) Če potnik oziroma drug uporabnik ni zadovoljen z odzivom
koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave
zatrjevane pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi v okviru javnega potniškega
prometa, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja, v kolikor se
koncesionar ni odzval v predpisanem roku, ali od prejema nezadovoljivega
odgovora koncesionarja ali od ravnanja koncesionarja glede odprave
pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi vloži na direkcijo zahtevo za naložitev
ustreznega ravnanja. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma
odškodninskih zahtevkov.
(5) Direkcija po opravljenem upravnem postopku z odločbo
naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju
storitev v okviru javnega linijskega prevoza ali mu naloži drugo ravnanje, s
katerim naj koncesionar uskladi izvajanje teh storitev s to uredbo in drugimi
predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov, če ugotovi, da je
koncesionar pri opravljanju javnega linijskega prevoza ravnal v nasprotju s to
uredbo in drugimi predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov.
36. člen
(splošni pogoji)
Direkcija podrobneje uredi način izvajanja prevozov in pravic
ter obveznosti potnikov s splošnimi pogoji, ki morajo biti v skladu z zakonom,
ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonom, ki ureja prevozne pogodbe v
cestnem prometu, in to uredbo.
III. FINANCIRANJE JAVNEGA LINIJSKEGA PREVOZA
1. Splošne določbe
37. člen
(viri financiranja)
(1) Storitve v okviru javne službe javni linijski prevoz se
financirajo iz naslednjih virov:
1.
sredstev plačil potnikov za opravljene prevozne storitve – prevoznin;
2.
nadomestila iz proračuna koncedenta za izvajanje obveznosti javne
službe;
3.
sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb;
4.
drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih
predpisov in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih
kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za
invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov).
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati
izključno za opravljanje javne službe javni linijski prevoz.
38. člen
(ločene računovodske evidence)
Koncesionar mora skladno z Zakonom o preglednosti finančnih
odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št.
53/07 in 65/08) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi
in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in
virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje javne službe javni
linijski prevoz.
2. Cene prevoznih storitev
39. člen
(tarifa)
(1) Cene prevoznih storitev (prevoznina) se oblikujejo glede
na dolžino prevoza in vrsto vozovnice.
(2) Prevoznina se določi na posameznega potnika in na kos
izročene prtljage.
(3) Posamezne kategorije prevoznin in njihova medsebojna
razmerja glede na kriterije iz prvega odstavka tega člena so določena v tarifi
prevoznin, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
40. člen
(določitev višine prevoznin)
Na podlagi tarife in razdalje po daljinarju med posameznimi
postajami in postajališči določi direkcija cenik prevoznin. Direkcija določi
tudi daljinar, ki ga objavi na svojih spletnih straneh.
41. člen
(obveznost uporabe cenika)
(1) Razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega
člena koncesionar ne sme uporabljati drugačnih cen prevoznin, kot so določene s
cenikom iz prejšnjega člena.
(2) Če koncesionar za posamezne kategorije potnikov pridobiva
v skladu s predpisi državne subvencije ali druga sredstva, ki se obračunajo na
višino prevoznine, se pri izračunu višine tega nadomestila uporablja prevoznina,
določena s cenikom, posameznemu potniku, za katerega je prejel subvencijo, pa
lahko koncesionar zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in
subvencijo.
(3) Če je koncesionar na podlagi pogodbe z lokalno skupnostjo
ali drugo pravno oziroma fizično osebo po 51. členu te uredbe dolžan vse
potnike na določeni liniji ali določeno kategorijo potnikov voziti brezplačno
ali za zmanjšano prevoznino, mora tako zmanjšanje uporabljati nediskriminatorno
za vse potnike, ki ustrezajo splošnim pogojem, določenim v pogodbi.
(4) Koncesionar mora zagotoviti obveščanje potnikov in drugih
uporabnikov o ceniku in morebitnih popustih na način, določen v 24. členu te
uredbe.
3. Vozovnica
42. člen
(dolžnost izdati vozovnico)
(1) Prevoznik je potniku dolžan izdati vozovnico. Vozovnica
je lahko posamična ali skupinska ter terminska, zneskovna ali za določeno
število prevozov (kuponska vozovnica).
(2) Vozovnica se praviloma glasi na prinositelja, lahko pa se
glasi tudi na ime. Če se vozovnica glasi na ime, se brez privolitve prevoznika
ne sme prenesti na drugega potnika.
(3) Vozovnica mora znotraj koncesijskega območja zagotavljati
potniku prevoz na relaciji in liniji, za katero je kupljena, ne glede na to,
kateri prevoznik opravi prevozno storitev.
(4) Koncesionar mora v primeru uvedbe enotne vozovnice na
celotnem območju Republike Slovenije zagotoviti, da so vse vozovnice javnih
linijskih prevozov kompatibilne in da je po uvedbi elektronske registracije
vstopa potnika v vozilo elektronski zapis na njih poenoten.
(5) Minister, pristojen za promet, določi tehnične pogoje in
karakteristike za zagotavljanje interoperabilnosti elektronske vozovnice.
43. člen
(integriran javni potniški promet)
(1) Če se v času trajanja koncesije po tej uredbi skladno s
predpisi uvede uporaba vozovnice, ki jo morajo različni prevozniki uporabljati
za več vrst prevoza in vključuje javne linijske prevoze po tej uredbi (enotna
vozovnica), mora koncesionar začeti uporabljati to vozovnico.
(2) Če enotne vozovnice potnikom po njeni uvedbi ne prodaja
več koncesionar, ne glede na določbe te uredbe in koncesijske pogodbe
koncesionar ni več upravičen prodajati vozovnic potnikom.
(3) Če se zaradi uvedbe enotne vozovnice spremenijo prihodki
koncesionarja iz prevoznin, se opravi prilagoditev v skladu z določbami od 54.
do 59. člena te uredbe. Kot prihodek iz prevoznin se štejejo sredstva, ki jih
prejme koncesionar bodisi od potnikov bodisi od tretje osebe ali oseb, ki v
sistemu enotne vozovnice prodajajo te vozovnice, in sicer kot njegov delež na
skupnem plačilu prevoznin v integriranem javnem potniškem prometu. V tem
primeru se med upravičene stroške izvajanja javne službe javni linijski prevoz
štejejo tudi nujni stroški in odhodki, vključno s prestrukturiranjem zaposlenih
in dezinvestiranjem sredstev, ki so povezani s prestrukturiranjem koncesionarja
zaradi uvedbe integriranega potniškega prometa, kot so na primer stroški zaradi
opustitve določene dejavnosti oziroma nalog (prodaja vstopnic, obveščanje,…),
prilagoditev na enotno vozovnico integriranega potniškega prometa, prilagoditev
na usklajene vozne rede in podobno.
44. člen
(dolžnost predložitve vozovnice)
(1) Potnik mora imeti vozovnico ves čas prevoza pri sebi in
jo na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali koncesionarjevega
kontrolorja predložiti na vpogled.
(2) Potnik, ki ima vozovnico “na vpogled”, jo mora pokazati
brez zahteve pri vstopu v vozilo, med vožnjo pa na zahtevo voznega osebja,
koncesionarjevega kontrolorja ali pristojnega inšpektorja.
(3) Kjer se uporabljajo elektronske vozovnice (kontaktne in
brezkontaktne), ki so prilagojene posebnim avtomatom za registracijo, je
vozovnica veljavna šele, ko je registrirana.
(4) Kuponska vozovnica je veljavna z izročitvijo kupona
prevozniku.
45. člen
(nakup vozovnice)
(1) Potnik lahko kupi vozovnico v predprodaji na avtobusnih
postajah in avtobusnih postajališčih ali drugih prodajnih mestih, kjer je
predprodaja vozovnic organizirana. V predprodaji lahko kupi potnik vozovnico in
rezervacijo za sedež največ za 30 dni vnaprej. Koncesionar mora omogočiti, da
potnik lahko kupi vozovnico tudi na avtobusu.
(2) Če se prevoznina spremeni, velja v predprodaji kupljena
vozovnica pred povečanjem cene, brez doplačila razlike med novo in staro višino
prevoznine.
46. člen
(prevoz brez vozovnice)
(1) Potnik, ki pri sebi nima veljavne vozovnice ali uporablja
vozovnico, ki ni veljavna ali se ne glasi nanj, mora plačati koncesionarju
nadomestno prevoznino v višini petkratne vrednosti prevoznine na celotni
liniji.
(2) Če potnik uporablja ponarejeno terminsko vozovnico ali
terminsko vozovnico, ki je bila preklicana, jo mora vozno osebje, kontrolor
koncesionarja ali pristojni inšpektor odvzeti.
(3) O pritožbah glede odvzema vozovnice oziroma izreka
nadomestne prevoznine odloča koncesionar v skladu s to uredbo.
47. člen
(preklic vozovnice in izdaja nove)
(1) V primeru izgube, kraje ali uničenja mesečne ali druge
večkratne vozovnice uporabnik vozovnico prekliče pri koncesionarju. Poleg
dokazila o preklicu pri predložitvi vloge za izdajo nove vozovnice uporabnik
(za mladoletne osebe pa njihovi starši oziroma skrbniki) poda tudi pisno izjavo
o razlogih za preklic vozovnice.
(2) Koncesionar na podlagi preklica in pisne izjave iz
prejšnjega odstavka o razlogih za preklic izda dvojnik vozovnice in pri tem
zaračuna strošek izdaje nove vozovnice.
(3) Nova vozovnica se lahko izda tudi v primeru, ko se
ugotovi, da je mesečna oziroma druga večkratna vozovnica poškodovana.
Koncesionar pri tem obdrži poškodovano vozovnico (vključno z nalepko) in
uporabniku zaračuna stroške izdaje nove vozovnice. Pri elektronskih vozovnicah
se v primeru poškodbe (razmagnetenje in drugo) ne zaračuna izdaja novih
vozovnic, razen v primeru poškodbe, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja.
48. člen
(doplačilo ali preplačilo)
(1) Če je prevoznina zaračunana nepravilno, mora potnik
znesek, ki je premalo zaračunan, doplačati, preveč zaračunan znesek pa mora
koncesionar potniku vrniti. Povračilo lahko uveljavi potnik na podlagi pisnega
zahtevka pri prevozniku najkasneje v 30 dneh po opravljenem prevozu.
(2) Potnik, ki želi podaljšati potovanje prek postaje, do
katere ima izdano vozovnico, plača redno prevoznino od prvotne do nove namembne
postaje pred odhodom s prvotne namembne postaje.
4. Nadomestilo za izvajanje obveznosti javne službe
49. člen
(plačevanje nadomestila)
(1) Koncedent plačuje koncesionarju za izvajanje obveznosti
javne službe po tej uredbi nadomestilo iz sredstev proračuna.
(2) Nadomestilo se določi v letnem znesku in se plačuje
koncesionarju mesečno na podlagi izstavljenega računa.
(3) Če koncesionarja sestavlja več pravnih ali fizičnih oseb
(konzorcij), se nadomestilo plačuje enemu od njih ali na račun, ki ga določijo.
(4) Podrobneje se plačevanje nadomestila uredi v koncesijski
pogodbi.
50. člen
(višina nadomestila)
(1) Znesek nadomestila ne sme presegati zneska, potrebnega za
pokrivanje upravičenih stroškov, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti
javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in primernega dobička.
(2) Višina nadomestila se določi tako, da se stroškom, ki
nastanejo z izvajanjem javne službe, prištejejo primeren dobiček in stroški
financiranja ter odštejejo vsi prihodki pri izvajanju javne službe. Razlika
predstavlja višino nadomestila.
(3) Primeren dobiček iz prvega odstavka tega člena
predstavlja največ višino obrestne mere na državne vrednostne papirje
primerljive ročnosti glede na koncesijsko pogodbo, povečano za največ 2%.
(4) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so:
a)
neposredni stroški v zvezi z izvajanjem javne službe:
-
energija,
-
amortizacija vozil in opreme,
-
amortizacija opreme v vozilih,
-
vzdrževanje vozil,
-
stroški dela voznega osebja,
-
zavarovanja vozil,
-
parkiranje in avtobusne postaje;
b)
splošni stroški:
-
stroški dela (brez voznega osebja),
-
stroški materiala,
-
stroški storitev,
-
amortizacija osnovnih sredstev (brez vozil in opreme v vozilih),
-
stroški financiranja in primeren dobiček.
(5) Glede delitve splošnih stroškov in presojanja objektivne
upravičenosti sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in
obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega
računovodstva, je potrebno upoštevati določbe tretjega odstavka 8. člena Zakona
o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08).
(6) Višina letnega nadomestila se določi v koncesijski
pogodbi na podlagi zneska, ki ga je navedel koncesionar v svoji vlogi in je bil
usklajen v postopku pogajanj.
(7) Tako določena višina letnega nadomestila se prilagodi le
iz razlogov in na način, določen v 54. do 59. členu te uredbe.
5. Sredstva sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih
pravnih ali fizičnih oseb
51. člen
(sofinanciranje lokalne skupnosti in drugih pravnih ali
fizičnih oseb)
(1) Lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba
lahko na podlagi pogodbe zagotavlja dodatna sredstva za izvajanje obveznosti
javne službe javni linijski prevoz, s tem da:
-
zagotavlja sredstva za prevoz določene skupine ali kategorije potnikov v
okviru vožnje po liniji, kar lahko vključuje tudi posebna postajališča za te
potnike (šoloobvezni otroci, delavci, …),
-
zagotavlja sredstva za večje število odhodov na posamezni liniji,
-
zagotavlja sredstva za dodatne postaje oziroma postajališča na liniji,
-
zagotavlja sredstva za dodatno linijo ali njeno podaljšanje,
-
zagotavlja sredstva za nižjo prevoznino na posamezni liniji ali delu
linije znotraj posamezne lokalne skupnosti.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka ne sme biti sklenjena
tako, da bi se zaradi dodatnih stroškov koncesionarja, ki niso v celoti
povrnjeni s plačili, ki jih prejme po pogodbi koncesionar, moralo povečati
nadomestilo iz 49. člena te uredbe. Prilagoditev nadomestila se kljub povečanim
stroškom koncesionarja v takem primeru ne opravi.
(3) Če ima kandidat za koncesijo oziroma njegovi podizvajalci
ob vložitvi vloge za koncesijo na javnem razpisu sklenjene pogodbe iz prvega
odstavka tega člena, mora to v vlogi navesti in priložiti kopije pogodb. Če
kandidira za koncesijo konzorcij, se ta določba nanaša na vse člane konzorcija
in podizvajalce. Sredstva po teh pogodbah mora kandidat navesti v okviru lastne
cene po 55. členu te uredbe.
(4) Koncesionar mora takoj po sklenitvi pogodbe o
zagotavljanju sredstev iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti direkcijo.
V obvestilu mora koncesionar navesti čas sklenitve pogodbe, stranko ali
stranke, s katerimi je sklenjena, trajanje pogodbe, njen predmet z natančnim
opisom morebitnih dodatnih obveznosti v zvezi s prevozi ali drugih obveznosti,
ki vplivajo na stroške in prihodke koncesionarja, ter izračun predvidenih
sprememb stroškov koncesionarja in njegovih prihodkov, povezanih s koncesijo.
(5) Lokalne skupnosti in druge pravne oziroma fizične osebe,
ki s koncesionarjem sklenejo pogodbo iz prvega odstavka tega člena, morajo
takoj po sklenitvi pogodbe o tem obvestiti direkcijo in v obvestilu navesti
podatke iz prejšnjega odstavka.
6. Drugi viri sredstev
52. člen
(subvencije za potnike)
(1) Koncesionar je dolžan uporabiti za izvajanje javne službe
sredstva, ki jih pridobi na podlagi posebnih predpisov in so namenjena
financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij potnikov
(subvencije za prevoze dijakov, subvencije za prevoze študentov, subvencije za
invalidne osebe, …). Ta določba se nanaša tudi na vse člane konzorcija, kadar
je koncesionar konzorcij več oseb, in podizvajalce koncesionarja.
(2) Subvencije iz prejšnjega odstavka ne smejo presegati
višine prevoznine, določene s cenikom. Če koncesionar ne prejema sredstev
subvencije v višini prevoznine, zaračuna razliko potniku.
(3) Pristojna ministrstva so dolžna omogočiti, da je
direkcija z elektronsko izmenjavo podatkov obveščena o višini sredstev, ki jih
izplačajo koncesionarju oziroma članom konzorcija ter njegovim podizvajalcem
kot subvencijo za prevoze določenih kategorij potnikov.
(4) O višini prihodkov iz tega člena mora koncesionar
poročati koncedentu na način, določen v 74. členu te uredbe.
53. člen
(druga sredstva)
(1) Če koncesionar prejema kakršnakoli druga sredstva za
izvajanje javnih linijskih prevozov, ki niso navedena v 37. členu te uredbe,
mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim
pridobivanjem, uporabiti za izvajanje te javne službe.
(2) O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora
koncesionar poročati koncedentu na način, določen v 74. členu te uredbe.
7. Prilagoditev finančnih razmerij v zvezi s koncesijo
54. člen
(splošna določba)
(1) Prilagoditev finančnih razmerij med koncedentom in
koncesionarjem se izvede iz razlogov, določenih v 56. členu te uredbe, kadar je
to potrebno zaradi spremembe prihodkov ali odhodkov, ki jih ima koncesionar z
izvajanjem javne službe.
(2) Prilagoditev se ne izvede, če je do sprememb iz
prejšnjega odstavka prišlo po krivdi koncesionarja. Ta določba ne velja za
pravne akte, dejanja in odločitve koncesionarja, ki so potrebni in upravičeni
za pravilno in redno izvajanje javne službe javni linijski prevoz.
(3) Prilagoditev se opravi le pod pogoji, na način in v
obsegu, kot to določa ta uredba. V ostalem obsegu koncesionar nosi tveganja
izvajanja prevozov v okviru javne službe.
(4) Podrobneje se način prilagoditve finančnih razmerij uredi
s koncesijsko pogodbo.
55. člen
(lastna cena)
(1) Lastna cena so odhodki in stroški, ki jih ima koncesionar
z izvajanjem javne službe, vključno s primernim dobičkom, preračunani na
kilometer opravljenega prevoza.
(2) Izhodiščno lastno ceno po strukturi odhodkov in stroškov
navede koncesionar v vlogi za pridobitev koncesije na obrazcu, ki je sestavni
del razpisne dokumentacije. V okviru izhodiščne lastne cene koncesionar navede
tudi strukturo prihodkov za pokrivanje izhodiščne lastne cene. Kandidat mora v
okviru izhodiščne lastne cene navesti tudi povprečni delež uporabe vozil za
tržne prevoze in delež uporabe vozil za javne linijske prevoze glede na
prevožene kilometre enih in drugih voženj in vračunati stroške amortizacije in
vzdrževanja vozil v obseg izhodiščne lastne cene le v ustreznem deležu.
(3) Vpliv spremembe posameznih odhodkov in stroškov ter
prihodkov na finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se ugotavlja
na podlagi izhodiščne lastne cene in strukture prihodkov za njeno pokrivanje.
(4) Izhodiščna lastna cena se lahko spremeni samo, če se
spremenijo cene, ki vplivajo na stroške in odhodke, za več kot 5%.
56. člen
(razlogi za prilagoditev finančnih razmerij)
(1) Finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se
prilagodijo le iz naslednjih razlogov:
-
če pride do povečanja ali zmanjšanja upravičenih odhodkov in stroškov,
ki jih ima koncesionar z izvajanjem prevozov v okviru javne službe, tako, da se
spremeni lastna cena koncesionarja;
-
če na podlagi zahteve koncedenta pride do spremenjenega obsega
kilometrov, ki vpliva na število angažiranih voznikov in vozil za izvajanje
javne službe;
-
če se zaradi povečanja ali zmanjšanja števila potnikov povečajo ali
zmanjšajo prihodki, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru javne službe,
za več kot 5%;
-
če se zaradi uvedbe enotne vozovnice v okviru integriranega potniškega
prometa zmanjšajo ali povečajo prihodki, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v
okviru javne službe;
-
če se zaradi odločitve vlade o zvišanju ali zmanjšanju višine prevoznin
spremenijo prihodki koncesionarja iz prevoznin;
-
če se iz javnofinančnih razlogov spremeni višina nadomestila iz 49.
člena te uredbe.
(2) Povečanje ali zmanjšanje veljavnega nadomestila se
izračuna glede na veljavno izhodiščno lastno ceno koncesionarja.
57. člen
(prilagoditev nadomestila)
(1) Prilagoditev finančnih razmerij se praviloma izvede s
spremembo nadomestila iz 49. člena te uredbe. Višina nadomestila se spremeni
tako, da skupaj z novimi prihodki koncesionarja pokriva novo lastno ceno.
(2) Izračun nove lastne cene in novega nadomestila v
posameznem koledarskem letu pripravi direkcija do 28. februarja v tekočem letu
na obrazložen in izkazan predlog ter obračun koncesionarja, ki ga le-ta
predloži direkciji najkasneje do 31. januarja v tekočem letu.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka se izjemoma opravi
sprememba nadomestila tudi tekom leta, če se cena dizelskega goriva od zadnje
prilagoditve spremeni za več kot 10%.
(4) Če direkcija na podlagi revidiranega letnega poročila iz
74. člena te uredbe ugotovi, da je v prejšnjem koledarskem letu znesek
prekomernega nadomestila presegel 10% zneska letnega nadomestila, koncesionar
prekomerno nadomestilo vrne v obliki zmanjšane akontacije nadomestila.
(5) Če v proračunu ni na razpolago sredstev za prilagoditev
nadomestila, se prilagoditev izvede v naslednjem proračunskem obdobju, če v tem
proračunu zagotovljena sredstva zadoščajo, sicer se izvede prilagoditev v
skladu z 58. členom te uredbe.
(6) Prilagoditev nadomestila v tekočem letu se ne izvede, v
kolikor niso bili realizirani planirani prihodki, ki so bili osnova za izračun
nadomestila. Prilagoditev nadomestila se izvede v naslednjem letu, v kolikor se
pokaže razlika med realiziranimi prihodki v dveh zaporednih letih.
(7) Ključi za razporejanje splošnih stroškov za potrebe
ugotavljanja lastne cene in revidiranega letnega poročila se določijo v
koncesijski pogodbi.
58. člen
(druga prilagoditev finančnih razmerij)
(1) V primeru, ko s prilagajanjem nadomestila ni mogoče
izvesti prilagoditve ali je ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede
z ustrezno spremembo višine prevoznin tako, da koncesionar s prihodki za
financiranje javne službe po tej uredbi pokriva novo lastno ceno.
(2) Če prilagoditev iz prejšnjega odstavka ni mogoča ali je
ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z ustrezno spremembo
standarda dostopnosti, spremembo linij ali na drug način.
59. člen
(način prilagoditve)
(1) Vsaka stranka mora drugo stranko nemudoma obvestiti o
okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo prilagoditve finančnih razmerij v zvezi
s koncesijo.
(2) Prilagoditev nadomestila iz 57. člena te uredbe se izvede
z usklajenim izračunom novega nadomestila in sklenitvijo aneksa h koncesijski
pogodbi.
(3) Prilagoditev iz prejšnjega člena se izvede s sklenitvijo
aneksa h koncesijski pogodbi.
(4) Če do sklenitve aneksa h koncesijski pogodbi ne pride, se
uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava o spremenjenih okoliščinah.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar skladno
s predpisi opravljati javne linijske prevoze, ima pa pravico do povrnitve
potrebnih stroškov v zvezi z njihovim izvajanjem, ob upoštevanju primernega
dobička.
8. Druga finančna vprašanja
60. člen
(garancija)
(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi
pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj dve leti, v višini
0,5% od letne vrednosti sklenjene koncesijske pogodbe, glede na izhodiščno
lastno ceno in predvideno število prevoženih kilometrov. Garancijo mora
koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za
najmanj dve leti oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti v primeru, ko
koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih
obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega
razmerja.
61. člen
(zavarovanja)
(1) Koncesionar mora imeti za vsa vozila sklenjena obvezna
zavarovanja za povzročeno škodo potnikom in drugim osebam.
(2) Najkasneje v desetih dneh po sklenitvi koncesijske
pogodbe mora koncesionar skleniti tudi zavarovanje za škodo, ki bi jo z
opravljanjem dejavnosti javnega linijskega prevoza povzročil potnikom ali
tretji osebi (odgovornost prevoznika).
IV. PODELITEV KONCESIJE
62. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncedent bo podelil koncesijo v postopku sklenitve
koncesijskega javno-zasebnega partnerstva po določbah zakona, ki ureja
javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Direkcija vodi postopek podelitve koncesije in izda akt
izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri). Pred
odločitvijo o izbiri se lahko izvede tudi pogajanje s kandidati, ki
izpolnjujejo pogoje.
(3) Vsak kandidat lahko za eno koncesijsko območje predloži
le eno vlogo. Če en kandidat vloži več pravočasnih vlog, se vloge, ki so
prispele prej, zavržejo.
(4) Vlogo lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj
(konzorcij).
(5) Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član
konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo na istem koncesijskem območju.
Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah na istem
koncesijskem območju, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že
kandidira samostojno, na istem koncesijskem območju, ne more kandidirati še kot
član konzorcija.
63. člen
(pogoji za koncesionarja)
(1) Kandidat za koncesionarja mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
-
da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za
dejavnosti, ki so predmet koncesije;
-
da ima licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem
prometu oziroma je v drugi državi članici Evropske skupnosti, v kateri je
ustanovljen ali ima sedež, pooblaščen za opravljanje linijskih prevozov;
-
da kandidat ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za
kaznivo dejanje, določeno v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08);
-
da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z
njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče ali da ni opustil
poslovne dejavnosti;
-
da nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za
socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež;
-
da nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v
skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež;
-
da mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov na
njegovi strani;
-
da je v zadnjih petih letih opravljal dejavnost javnih linijskih
prevozov;
-
da razpolaga s potrebnim številom avtobusov in voznikov za izvajanje
predvidenega obsega prevozov.
(2) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz
prve in druge alinee prejšnjega odstavka izpolnjevati osebe, ki bodo izvajale
prevoze v okviru javne službe javni linijski prevoz, pogoje iz tretje do osme
alinee morajo izpolnjevati vsi člani konzorcija, pogoj iz devete alinee pa
lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi, pri
čemer mora biti za vsakega člana konzorcija navedeno, s kakšnim številom
avtobusov in voznikov kandidira v posameznem konzorciju oziroma koncesijskem
območju.
(3) Način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena
se določi v razpisni dokumentaciji.
(4) Kandidat mora vlogi za pridobitev koncesije priložiti
izdelan program izvajanja javnih linijskih prevozov v okviru koncesije
(organizacija izvajanja prevozov glede na število avtobusov, število voznikov,
kvaliteta vozil, predvideni vozni red ipd.).
64. člen
(skupna vloga več oseb)
Kadar predloži skupno vlogo več pravnih ali fizičnih oseb
(konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih
razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
-
člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
-
vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v
zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane
konzorcija;
-
ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z
izvajanjem koncesije, zlasti glede izvajanja prevozov v okviru koncesije;
-
medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po
koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
65. člen
(prevzem zaposlenih)
(1) Vsak kandidat se mora v vlogi za pridobitev koncesije
zavezati, da bo v primeru sklenitve koncesijske pogodbe najkasneje do pričetka
izvajanja koncesije zaposlil voznike in druge osebe, ki so bile v zadnjem letu
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposlene s polnim delovnim časom pri
dosedanjem koncesionarju ali koncesionarjih na tem koncesijskem območju in so
delale poln delovni čas na izvajanju javne službe, če in v kolikor te osebe
želijo, da jih zaposli.
(2) Zaposlitev oseb iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu
s pravili o spremembi delodajalca.
(3) Način prevzema delavcev iz prvega odstavka tega člena,
trajanje zaposlitve in pogodbena kazen za kršitev te obveznosti se podrobneje
uredijo v koncesijski pogodbi.
66. člen
(merilo za izbiro)
(1) Merilo za izbiro koncesionarja je najnižje letno
nadomestilo iz 49. člena te uredbe.
(2) Število točk za posamezno vlogo se določi tako, da
najnižje nadomestilo prinese največje možno število točk, najvišje nadomestilo
prinese nič točk, točke, ki jih prinesejo vmesne višine nadomestila, pa se
izračunajo po metodi linearne interpolacije med najvišjim in najnižjim
nadomestilom.
V. KONCESIJSKO RAZMERJE
67. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene
direkcija z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je
določen v odločbi o izbiri, ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent
sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici.
68. člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita
vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora
urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za
primer kršitev obveznosti koncesionarja.
69. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in
obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega
koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem direkcije. Ta
določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike
koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo
odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta
odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s
prenosom koncesije.
(3) Direkcija lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v
primeru, da:
-
prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje
koncesije;
-
je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 79. člena te
uredbe.
(4) Če se prenaša koncesija, ki je sklenjena s člani
konzorcija, na prevzemnika koncesije, je potrebno pred dovoljenjem direkcije
pridobiti soglasje vseh članov konzorcija. Prav tako je potrebno pridobiti
soglasje vseh članov konzorcija, če se koncesija prenaša na enega izmed njih
ali na več njih.
(5) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent
in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je
sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije
po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno
razveže.
70. člen
(podizvajalci)
(1) Koncesionar je dolžan na koncesijskem območju oddati
podizvajalcem, ki so mala ali srednje velika podjetja, v smislu četrtega
odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 1370/2007 in so dosedanji koncesionarji ali
podizvajalci na tem koncesijskem območju, najmanj 10% prevozov v okviru
koncesije oziroma manj, če so dosedanji koncesionarji ali podizvajalci izvajali
manj kot 10% prevozov. Pogoji glede plačila podizvajalcem morajo biti v skladu
s petim odstavkom tega člena. Izjemoma se ta delež lahko zmanjša, če
koncesionar v svoji vlogi izkaže, da pod pogoji iz tega člena kljub resnim
ponudbam ni mogel za podizvajalce pridobiti takih podjetij v Republiki
Sloveniji. V tem primeru mora vlogi priložiti svoje ponudbe, ki jih je ponudil
podizvajalcem, ki morajo vsebovati osnovne podatke o podizvajalcu in pogojih,
pod katerimi je bila ponudba dana. Priložiti mora tudi odgovor podizvajalca, ki
je sodelovanje zavrnil. V primeru, da koncedent ugotovi, da koncesionar ni
ravnal v skladu s tem členom, mu določi rok, v katerem lahko koncesionar to
pomanjkljivost odpravi. V nasprotnem primeru se njegova vloga zavrže.
(2) V svoji vlogi za pridobitev koncesije mora kandidat
navesti vse podizvajalce iz prejšnjega odstavka, kakor tudi druge podizvajalce
za izvajanje koncesije. Obseg prevozov podizvajalcev in način njihove navedbe
se podrobneje določi v razpisni dokumentaciji.
(3) Podizvajalec, ki izvaja prevozne storitve, mora
izpolnjevati pogoje iz prve do sedme alinee prvega odstavka 63. člena te
uredbe.
(4) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu
koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(5) V pogodbi med koncesionarjem in podizvajalcem, katere
predmet je opravljanje prevoznih storitev, morajo biti opredeljeni seznam linij
ali posameznih voženj podizvajalca ter ostali pogoji za opravljanje prevozov.
Pogodba mora biti sklenjena za čas koncesije in jo lahko stranka odpove le
zaradi bistvenih kršitev druge stranke. V pogodbi mora biti določen tudi delež
lastne cene koncesionarja, ki za opravljene prevoze pripade podizvajalcu, ki ne
sme biti manjši od 85%. V kolikor je delež manjši od lastne cene koncesionarja,
mora koncesionar zagotoviti, da so podizvajalčeva vozila glede na število
prevoženih kilometrov izkoriščena vsaj v povprečni izkoriščenosti
koncesionarjevih vozil, ki jih uporablja za izvajanje javne službe.
(6) Koncesionar mora plačila po pogodbi s podizvajalci
izvrševati najkasneje v osmih dneh po prejemu nakazila od koncedenta in računa
podizvajalca. Račun podizvajalec izda do petega dne v mesecu za storitve,
opravljene v preteklem mesecu.
(7) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom,
lahko podizvajalec zahteva plačilo neplačane storitve neposredno od direkcije.
(8) Za delo podizvajalcev odgovarja koncedentu koncesionar,
kot da bi ga opravljal sam.
VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE
KONCESIONARJA
71. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja direkcija.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javnih linijskih
prevozov potnikov v cestnem prometu izvajajo inšpektorji Prometnega
inšpektorata Republike Slovenije.
72. člen
(izvajanje nadzora direkcije)
(1) Koncesionar je direkciji dolžan omogočiti nadzor nad
izvajanjem koncesije in uradnim osebam direkcije predložiti vso potrebno
dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z
izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi
z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor direkcije se lahko izvaja v prostorih
koncesionarja, v vozilih, s katerimi opravlja javne linijske prevoze, ali na postajah
oziroma postajališčih in drugje na linijah.
(3) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s
koncesijo, nadzor izvajanja dejavnosti in nadzor nad ustreznostjo uporabe
prevoznih sredstev in naprav ter ostalih sredstev za izvajanje javne službe.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora
potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v
poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom
direkcije. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju
koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi
zapisnik.
73. člen
(spremljanje kakovosti)
Koncedent pri koncesionarju spremlja in ocenjuje kakovost
opravljenih storitev. V primeru, da ugotovi odstopanje kvalitete storitve od
standardov, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo, lahko uporabi
pogodbene kazni in druge sankcije, določene v koncesijski pogodbi.
74. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora enkrat mesečno do desetega dne v mesecu
poročati o:
-
številu prepeljanih potnikov na posamezni liniji v preteklem mesecu;
-
številu prevoženih kilometrov;
-
prejetih pritožbah potnikov in odzivih nanje;
-
prihodkih iz prevoznin za pretekli mesec;
-
drugih prihodkih za izvajanje javnih linijskih prevozov, prejetih v preteklem
mesecu.
(2) Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka
pošiljati direkciji v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov
določi direkcija.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati periodično
poročilo o opravljenih storitvah vsakih šest mesecev, in sicer do 28. februarja
in do 31. avgusta, letno poročilo pa do 30. aprila tekočega leta za preteklo
leto. V kolikor koncesionar do predpisanega roka za oddajo letnega poročila ne
more zagotoviti revidiranih podatkov, poroča nerevidirane podatke. Te kasneje,
po pridobitvi revizijske potrditve, vendar pa najkasneje do 30. junija tekočega
leta, s posebno pisno izjavo koncedentu dokončno potrdi ali nadomesti z
revidiranimi podatki, če se ti v bistvenih sestavinah poročila razlikujejo od
nerevidiranih.
(4) Periodično in letno poročilo mora obsegati podatke iz
prvega odstavka v pisni in elektronski obliki, poleg tega pa še podatke o
doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s to uredbo in koncesijsko
pogodbo. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze,
izdelane skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem
evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) in
predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, ter opisno oceno izvajanja javnih
linijskih prevozov v preteklem letu.
75. člen
(začasni ukrep zadržanja izplačil)
Če koncesionar ne posreduje pravočasno poročila iz prvega
odstavka prejšnjega člena ali posreduje nepopolno poročilo, koncedent opozori
koncesionarja in mu določi rok za dostavo ali dopolnitev poročila. Če
koncesionar v tako določenem roku ne posreduje popolnega poročila, mu lahko
koncedent začasno zadrži izplačilo odprtih zahtevkov koncesionarja iz naslova
izvajanja koncesijske pogodbe, dokler koncesionar ne dostavi popolnega
poročila.
VII. PRENEHANJE KONCESIJE
76. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
-
zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
-
zaradi prenehanja koncesionarja;
-
zaradi stečaja koncesionarja;
-
z odvzemom koncesije;
-
z odkupom koncesije.
77. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste
stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se
odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem
pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi
sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje
najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda
mora biti dana v pisni obliki.
78. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja,
če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja
koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika
skladno z določbami 69. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu
nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih
sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent
izločitveno pravico skladno z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja
enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko
razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.
79. člen
(odvzem koncesije)
(1) Direkcija z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja,
če koncesionar:
-
izgubi licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem
prometu;
-
ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko
pogodbo;
-
po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri
izvajanju storitev;
-
pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam
namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
-
v primeru prostih kapacitet vozila neupravičeno odklanja opravljanje
prevoza zainteresiranim potnikom;
-
krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja
koncesije;
-
ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe direkcije
izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
-
ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru
inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem
pri izvajanju koncesije.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali
predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske
pogodbe.
(3) Direkcija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so
razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga
opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev
posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
80. člen
(odkup koncesije)
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko
ugotovi, da bi bilo javno službo javni linijski prevoz možno učinkoviteje
opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati
dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzema koncedent naslednje obveznosti:
-
izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja;
-
povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do
rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
(3) Vrednost koncesije na dan odkupa oceni pooblaščeni
ocenjevalec, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem
inštitutu za revizijo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
(rok objave razpisa)
Direkcija mora objaviti javni razpis za podelitev koncesije
najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve te uredbe.
82. člen
(prehodno obdobje)
(1) Ne glede na določbe 19. člena te uredbe so lahko vozila
koncesionarja v prvem letu po podpisu koncesijske pogodbe brez oznak, da gre za
vozilo javnega linijskega potniškega prometa.
(2) Koncesionar mora zagotoviti vozovnice v skladu s tretjim
odstavkom 42. člena te uredbe najkasneje do 1. julija 2010.
(3) Koncesionar je dolžan zagotoviti, da dijaki in študentje,
ki so v letu 2009 kupili letno vozovnico za prevoze v šolskem oziroma
študijskem letu 2009/2010, lahko to vozovnico uporabljajo še naprej v letu 2010
do poteka njene veljavnosti.
83. člen
(prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati
Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega
linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št.
88/04).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe od 8.
do 11. člena, 15. člena, od 18. do 35. člena, 43. in 44. člena Uredbe o
koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega
prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04) še
naprej uporabljajo za koncesijska razmerja, glede katerih je sklenjena veljavna
koncesijska pogodba na dan uveljavitve te uredbe.
84. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00721-15/2009/8
Ljubljana, dne 10. septembra 2009
EVA 2009-2411-0039
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister
Priloga
1A: Koncesijska območja
Priloga
1B: Linije, ki so predmet koncesije
Priloga
1C: Standard dostopnosti
Priloga
2: Tarifa prevoznin (tarifna lestvica)