Na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu
(Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2011
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa natančnejše postopke v zvezi z
integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadaljnjem besedilu:
IAKS) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje:
-
Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.
julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o
označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi
Uredbe Sveta (ES) 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o
prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega
pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence,
kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne
politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih
pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje
in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL
L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
1760/2000/ES);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema
za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št.
1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004,
str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 506/2010 z dne 14.
junija 2010 o spremembi Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 glede ovc in
koz v živalskih vrtovih (UL L št. 149 z dne 15. 6. 2010, str. 3), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 21/2004/ES);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju
skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi
Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o
financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3),
(v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi
podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije
plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega
kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič
spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1034/2008 z dne 21. oktobra 2008 o
spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo
Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih
organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada
(EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št.
279 z dne 22. 10. 2008, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES);
-
Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja
kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za
razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8; v nadaljnjem besedilu:
Uredba 65/2011/EU);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih
za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o
uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES)
št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL
L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU)
št. 745/2010 z dne 18. avgusta 2010 o določitvi zgornjih meja proračuna za leto
2010 za nekatere sheme neposrednih podpor iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL
L št. 218 z dne 19. 8. 2010, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
73/2009/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi
podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo
Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo,
predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema
razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 94 z dne 8. 4. 2009, str. 38), zadnjič
spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 245/2010 z dne 23. marca 2010 o
odstopanju od Uredbe (ES) št. 288/2009 v zvezi z rokom, v katerem države članice
Komisiji sporočijo svoje strategije, in rokom, v katerem Komisija določi o
dokončni dodelitvi pomoči na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L
št. 77 z dne 24. 3. 2010, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
288/2009/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih
pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES)
št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru
skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št.
316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št.
730/2010 z dne 13. avgusta 2010 o popravku Uredbe (ES) št. 1120/2009 o
podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe
Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete
v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete
(UL L št. 214 z dne 14. 8. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
1120/2009/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami
podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009,
str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 387/2010 z dne 6. maja
2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1121/2009 o določitvi podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z minimalno predpisano površino
za predhodna plačila za sadje in zelenjavo na Cipru ter s shemo enotnega
plačila na površino za kmete na Poljskem in Slovaškem (UL L št. 114 z dne 7. 5.
2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih
pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno
skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim
sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno
uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno
skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne
2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 146/2010
z dne 23. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1122/2009 o podrobnih
pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno
skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim
sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno
uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno
skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 47 z dne
24. 2. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES).
(2) Elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se
uporabljajo za:
-
uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja neposredna
plačila v kmetijstvu;
-
uveljavljanje plačil iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa
razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (v
nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2 iz PRP 2007–2013).
(3) Posamezni elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES
se v celoti ali delno uporabijo tudi za:
-
uveljavljanje ukrepov iz predpisa, ki ureja ukrepe 1., 3. in 4. osi
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki se
nanašajo na posamezno kmetijsko gospodarstvo;
-
uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin,
podpore za zeleno trgatev in podpore za izkrčitev vinograda iz predpisa, ki
ureja trg z vinom, in predpisa, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških
površin;
-
vračila neupravičenih plačil zneskov pomoči Evropske unije za oskrbo
otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in
zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah
iz predpisa, ki ureja ureditev trga s svežim sadjem in zelenjavo;
-
ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne pomoči ob
nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki se nanašajo na posamezna kmetijska
gospodarstva, ter
-
državne pomoči s področja kmetijstva.
(4) V predpisih, ki določajo ukrepe iz prejšnjega odstavka,
se določi, kateri elementi IAKS-a in v kolikšnem obsegu se uporabijo pri
posameznem ukrepu.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
a)
navzkrižna skladnost so predpisane zahteve ravnanja ter dobri kmetijski
in okoljski pogoji, določeni v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja
ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisu, ki ureja
ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013;
b)
skupina rastlin je skupina posevkov iz 56. člena Uredbe 1122/2009/ES
oziroma 16. člena Uredbe 65/2011/EU;
c)
kmetijska parcela je enota rabe ali poljina iz 1. točke 2. člena Uredbe
1122/2009/ES in pomeni strnjeno površino zemljišča znotraj GERK-a, na kateri se
goji ena skupina rastlin. Če se zahteva ločena prijava kmetijske rastline
znotraj skupine rastlin, potem ta prijava razmeji kmetijsko parcelo;
d)
poljina je strnjena površina posamezne kmetijske rastline na njivi ali
hmeljišču v premeni znotraj enega GERK-a;
e)
kmetijsko zemljišče je orno zemljišče iz točke (a) 2. člena Uredbe
1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva
(v nadaljnjem besedilu: KZU), ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v
register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK-e z
naslednjimi vrstami dejanske rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne rastline na
njivskih površinah, 1190 – rastlinjak, 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski
travnik, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 –
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, 1240
– ostali trajni nasadi in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
drevjem;
f)
trajni travnik je trajni pašnik iz 2. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES
in vključuje GERK-e z vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik, 1321 –
barjanski travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
g)
trajni nasadi so vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki, vključno z
nasadi jagod, oljčniki in ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki, ki so
vpisani v RKG;
h)
ugotovljena površina KZU je tista površina KZU, ki je ugotovljena po
izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem, in pomeni
površino iz 23. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES;
i)
ugotovljena površina ekstenzivnega kraškega pašnika je tista površina
ekstenzivnega kraškega pašnika, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih
kontrolah in kontrolah na kraju samem;
j)
glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha ugotovljene površine
KZU in ugotovljene površine ekstenzivnega kraškega pašnika je obtežba z živino
na kmetijskem gospodarstvu za kmetijskookoljska plačila za ukrepe osi 2 iz PRP
2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: KOP);
k)
zbirna vloga je enotni zahtevek iz 10. člena Uredbe 1122/2009/ES;
l)
zapoznela vložitev je pozna predložitev iz 23. člena Uredbe 1122/2009/ES
in
m)
zapisnik o kontroli je poročilo o kontroli iz 32. in 54. člena Uredbe
1122/2009/ES oziroma 13. člena Uredbe 65/2011/EU.
3. člen
(pristojni organ)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za izvajanje
IAKS-a, vključno s kontrolo upravičenosti in navzkrižne skladnosti.
4. člen
(nosilec kmetijskega gospodarstva)
(1) Za kmetijsko gospodarstvo vlaga zbirno vlogo in zahtevke
za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) nosilec
kmetijskega gospodarstva, ki je tudi prejemnik sredstev, razen če je s predpisi
iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe določeno drugače.
(2) Vsa kmetijska gospodarstva morajo pri izpolnjevanju
zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (v
nadaljnjem besedilu: KMG-MID).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe
1122/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je hkrati tudi nosilec
kmetijskega gospodarstva – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali
kmetijskega gospodarstva – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni
pašnik), v posameznem letu vloži zbirne vloge za vsa kmetijska gospodarstva, na
katerih je v RKG določen za nosilca kmetijskega gospodarstva.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku
izbrisa iz RKG in je v letu 2010 na nekaterih površinah uveljavljal ukrepe KOP,
v letu 2011 pa iste površine uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo,
elektronsko izpolni obrazec F iz petega odstavka 12. člena te uredbe in ga
pošlje agenciji praviloma v elektronski obliki od 1. marca do vključno 31.
avgusta 2011.
(5) Agencija nakazila sredstev za ukrepe kmetijske politike
iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe nakazuje nosilcu kmetijskega
gospodarstva na transakcijski račun, ki ga nosilec navede na obrazcu A iz točke
a) četrtega odstavka 10. člena te uredbe.
5. člen
(identifikacijski sistem za zemljišča)
(1) Identifikacijski sistem za zemljišča, ki se uporablja v
okviru IAKS-a, temelji na GERK-ih. GERK je referenčna parcela za IAKS in je
enolično določen z identifikacijsko oznako GERK-PID.
(2) Na zbirni vlogi in zahtevkih se za posamezen GERK obvezno
navajajo GERK-PID, domače ime GERK-a, vrsta dejanske rabe in površina.
(3) Če je na GERK-u z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva ali
1160 – hmeljišče, ki je v premeni, več poljin, se meje med njimi pri vnosu v
zbirno vlogo vnesejo grafično. Površina tako opredeljene poljine je osnova za
uveljavljanje zahtevkov.
(4) Površina poljine se izračunana iz ravninskih koordinat
točk, ki določajo mejo poljine, in je izražena v m2.
(5) Podatki o površinah zahtevkov se navajajo v hektarjih na
dve decimalki tako, da se tretje in četrto decimalno mesto odrežeta.
6. člen
(splošna načela v zvezi s kmetijskimi zemljišči)
(1) Za izvajanje devetega odstavka 13. člena Uredbe
1122/2009/ES je minimalna površina kmetijske parcele, za katero se lahko
uveljavlja zahtevek, 0,1 hektarja, razen če je v predpisih, ki urejajo ukrepe
iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, določeno drugače.
(2) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi članici
Evropske unije in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri
obravnavi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe za KOP, pri izračunu letnega
vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo
ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, če leži v
neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in če nosilec kmetijskega
gospodarstva priloži izjavo, da za to zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji
državi članici Evropske unije.
(3) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi, ki ni
članica Evropske unije, in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva,
se pri obravnavi zahtevkov ne upošteva pri izračunu obtežbe za KOP, pri
izračunu vnosa dušika in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno
rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(4) Če ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na trajnih
travnikih v skupni rabi vsaj 80 dni na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik,
se mu sorazmerni delež površin v skupni rabi upošteva pri izračunu obtežbe za
dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja
neposredna plačila v kmetijstvu. Sorazmerni delež površin trajnih travnikov, ki
se priključijo kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva delež
površine, ki ga na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik uporabljajo živali
posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o
površinah trajnih travnikov z obrazca D – Prijava površin kmetijskih rastlin in
zahtevkov na površino za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik ter vse živali,
navedene na obrazcu Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni
pašnik, z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem
obrazcu.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za
kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča KMG – planina v individualni rabi.
(6) Površina avtohtonih in
tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po enačbi:
površina avtohtonih in
tradicionalnih sort
|
=
|
površina GERK-a X
število sadik avtohtonih in tradicionalnih sort
|
število vseh sadik
v trajnem nasadu
|
7. člen
(letni vnos dušika)
(1) Pri izračunu GVŽ se upoštevajo podatki o številu živali
posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali.
Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem
besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar 2011 in na štiri reprezentativne
naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne
prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se
upoštevajo na dan 1. februar 2011, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega
odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Če
prašiče in perutnino redi v turnusih, na obrazcu B iz točke b) četrtega
odstavka 10. člena te uredbe navede tudi povprečno število živali v turnusu in
skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu.
(2) Na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te
uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva v razpredelku »drugo« lahko navede samo
naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave,
činčile, lame in drugo rastlinojedo divjad za prirejo mesa.
(3) Pri izračunu letnega vnosa dušika se upoštevajo podatki o
številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih
rejnih živali. GVŽ posameznega kmetijskega gospodarstva je seštevek GVŽ goveda
in GVŽ drugih rejnih živali. GVŽ goveda se izračuna kot zmnožek aritmetičnega
povprečja števila posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov iz prvega
odstavka tega člena in ustreznih koeficientov GVŽ iz priloge 1, ki je sestavni
del te uredbe. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih
rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz priloge 1 te uredbe.
Kadar na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe za isto
kategorijo živali hkrati obstajata podatka o povprečnem številu živali v
turnusu in o številu rejnih živali po stanju na dan 1. februar 2011, se za
izračun letnega vnosa dušika upošteva podatek o povprečnem številu živali v
turnusu.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena se za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik GVŽ pri izračunu
letnega vnosa dušika upošteva podatke o številu živali in koeficiente GVŽ iz
Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za
kmetijsko gospodarstvo in KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero
je izvedena kontrola rejnih živali na kraju samem, pri računanju povprečja GVŽ
iz tretjega odstavka tega člena za izračun letnega vnosa dušika upošteva tudi
število vseh rejnih živali, ki jih ugotovi kontrolor.
(6) Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospodarstvu
se izračuna tako, da se najprej izračunajo letni vnosi dušika za posamezne
vrste in kategorije živali, nato se ti seštejejo in delijo z ugotovljeno
površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e z
obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Pri kmetijskih
gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila, se
pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih
ali nabavljenih živinskih gnojilih z obrazca B1 iz točke c) četrtega odstavka
10. člena te uredbe in vsebnost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja
varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(7) Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije
živali iz prejšnjega odstavka se izračuna po enačbi:
LVN (kg N) = n x LKN
(kg)
pri čemer je:
-
LVN: letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorijo rejnih živali,
-
n: število GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije živali iz tretjega
odstavka tega člena,
-
LKN: letna količina dušika za en GVŽ posamezne vrste ali kategorije
živali iz enajstega odstavka tega člena.
(8) Za vrste ali kategorije živali, ki se redijo v turnusih,
se letni vnos dušika iz enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s skupnim
številom dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu, navedenih na obrazcu B
iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe, in deli s 365.
(9) Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice, kuncev
in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg, za en GVŽ
prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice, za katere
je 105 kg.
(10) Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena se letni
vnos dušika iz sedmega odstavka tega člena za KMG – planina ali KMG – skupni
pašnik izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnjujejo
pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, in koeficientov GVŽ
iz Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik.
(11) Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svoje
živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega
vnosa dušika zmanjša za količino, ki so jo te živali prispevale k izračunu
letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, izračunanem v
skladu s prejšnjim odstavkom.
II. VLOGE IN ZAHTEVKI
1. Splošno
8. člen
(vlaganje vlog)
(1) Vloge v skladu s to uredbo so: zbirna vloga iz 10. člena
te uredbe, zahtevki iz 11. člena te uredbe, priloge iz 12. člena te uredbe,
spremembe zbirne vloge iz 13. člena te uredbe in umiki zahtevkov iz 14. člena
te uredbe.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja kateri
koli ukrep iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, mora biti vpisan
v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG, in mora imeti v RKG prijavljena vsa
KZU na območju Republike Slovenije. Podatke v RKG, ki so neusklajeni z
določbami predpisa, ki ureja RKG, mora nosilec kmetijskega gospodarstva urediti
na pristojni upravni enoti najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem
zbirne vloge.
(3) V skladu s poenostavitvami postopkov iz prvega odstavka
20. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec kmetijskega gospodarstva vloge iz prvega
odstavka tega člena izpolnjuje elektronsko ter jih praviloma pošlje agenciji v
elektronski obliki, podpisane z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim
potrdilom ali kot podpisan računalniški izpis.
(4) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog
iz prvega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na
naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se nosilec kmetijskega
gospodarstva ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev z uporabo varnega
elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem
agencije, ima dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na njegovo kmetijsko
gospodarstvo in so potrebni za izpolnitev vlog, izvede elektronski vnos,
vključno z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in vloge
vloži v informacijski sistem agencije, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi.
(5) Če vloge vlaga pooblaščenec za elektronsko vložitev, se
mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na agenciji. Šteje se, da
je pooblastilo za vlogo, ki je vložena v elektronski obliki in podpisana z
varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, dano skupaj z vlogo in
nosilcu k vlogi ni treba priložiti pooblastila v fizični obliki. Nosilec
kmetijskega gospodarstva mora hraniti pooblastilo še najmanj pet let od dneva,
ko je pridobil sredstva.
(6) S podpisom na zbirni vlogi ali na posameznem zahtevku
nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov pooblaščenec potrdi pravilnost
vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa.
(7) V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1.
člena te uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2011 upoštevajo podatki
o GERK-ih za KZU, podatki o GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki izpolnjujejo
pogoje za prijavo podukrepa KOP 214-II/10 Ohranjanje ekstenzivnih kraških
pašnikov, podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin, vinske
trte, hmelja in oljk, podatki o vrsti lupinarjev in številu dreves oziroma
grmov na hektar, podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata
območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z
dne 15. februarja 2003, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z
omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD) in
podatki o vključenosti GERK-ov v OMD, ki jih agencija na stanje en dan pred
elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski
sistem v skladu s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega
odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(8) Pri izpolnjevanju vlog iz prvega odstavka tega člena se
uporabljajo: Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, Šifrant
avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči in Šifrant
avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki so priloga te uredbe.
9. člen
(predtisk)
(1) Pred rokom za vložitev zbirne vloge agencija pošlje
nosilcem kmetijskih gospodarstev predtisk, ki vsebuje opisne podatke o
kmetijskem gospodarstvu in vključenosti GERK-a v posamezna območja. Te podatke
pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2010 oddali zbirno vlogo.
Na predtisku je stanje podatkov iz RKG na dan 16. januarja 2011. Grafični
podatki o zemljiščih, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, so
dostopni na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp,
podatki o plačilnih pravicah pa na spletni strani agencije:
http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php z navedbo KMG-MID-a.
(2) Predtiskani opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu
vključujejo:
a)
podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva;
b)
podatke o vrsti kmetijskega gospodarstva;
c)
podatke o KZU:
-
GERK-PID,
-
domače ime GERK-a,
-
vrsto dejanske rabe GERK-a,
-
površino GERK-a,
-
podatek o povprečnem nagibu njiv, če je ta večji od 20 odstotkov;
d)
podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi
možnostmi za kmetijsko dejavnost;
e)
podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Elaborata
območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z
dne 15. februarja 2003 in
f)
podatek o vključenosti GERK-a v območja, za katera veljajo določene
zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo (vodovarstvena območja (VVO_11),
najožja vodovarstvena območja (VVO_1_11) in območje NATURA 2000 (NATURA_07)).
(3) Če so podatki v RKG neusklajeni, je na predtisku tudi
informacija o neusklajenosti.
(4) Neusklajene podatke iz prejšnjega odstavka nosilec
kmetijskega gospodarstva uredi na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred
elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
2. Zbirna vloga in zahtevki
10. člen
(zbirna vloga)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci KMG –
planina in KMG – skupni pašnik, morajo od 1. marca do 6. maja 2011 pri agenciji
vložiti zbirno vlogo, če:
-
uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz drugega odstavka
1. člena te uredbe ali imajo petletno obveznost za KOP ter v tem letu ne
uveljavljajo KOP,
-
uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka
1. člena te uredbe in izvajajo kmetijsko dejavnost na KZU v skladu s točko (c)
2. člena Uredbe 73/2009/ES oziroma na ekstenzivnih kraških pašnikih ali redijo
živali,
-
so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti ali
-
dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodarstvom.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nosilcem
kmetijskih gospodarstev, ki nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč in vzrejajo
samo čebele ter uveljavljajo le ukrepe iz programa na področju čebelarstva, ni
treba vložiti zbirne vloge.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena nosilcem
kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena
te uredbe, ni treba vložiti zbirne vloge, če je v predpisih, ki urejajo te
ukrepe, določeno, da se za administrativno kontrolo posameznega ukrepa lahko
uporabijo podatki iz RKG ali drugih evidenc.
(4) Zbirno vlogo sestavljajo:
a)
obrazec A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem
besedilu: obrazec A);
b)
obrazec B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem
besedilu: obrazec B);
c)
obrazec B1 – Oddaja/nabava živinskih gnojil (v nadaljnjem besedilu:
obrazec B1);
d)
obrazec D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino
(v nadaljnjem besedilu: obrazec D), ki vključuje:
-
zahtevek za pomoč za stročnice;
-
zahtevek za podporo za pridelovanje lupinarjev;
-
zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013;
-
prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic;
e)
obrazec Zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma
kmetijska gospodarstva za leto 2011 in Zahtevek za izplačilo plačilnih pravic
za leto 2011;
f)
obrazec G – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – reja avtohtonih in
tradicionalnih pasem domačih živali (v nadaljnjem besedilu: obrazec G);
g)
obrazec E – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – ozelenitev njivskih
površin (v nadaljnjem besedilu: obrazec E);
h)
obrazec H – Zahtevek za kmetijskookoljska plačila – pridelava avtohtonih
in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za neprezimne strniščne posevke (v
nadaljnjem besedilu: obrazec H).
(5) Če po izvedenih kontrolah iz III. poglavja te uredbe
agencija v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, ugotovi,
da se je nosilec kmetijskega gospodarstva z vložitvijo zahtevka za podukrep KOP
prvič vključil v izvajanje tega podukrepa, se v skladu z izjavo pod točko 6 iz
obrazca A šteje, da se nosilec z letom 2011 obveže za prevzem nove petletne
obveznosti za izvajanje tega podukrepa v skladu s predpisanimi pogoji.
(6) Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazec A, obrazec B,
obrazec B1 in na obrazcu D prijava vseh površin ter kmetijskih rastlin in sort,
če tako določajo predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te
uredbe. Oddaja obrazca B1 je obvezna, če kmetijsko gospodarstvo oddaja živinska
gnojila.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obrazec B ne
izpolnjuje, če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali. V tem primeru se ob
vnosu zbirne vloge v evidenco o finančnih pomočeh navede, da kmetijsko
gospodarstvo ne redi živali.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se
obrazec D ne izpolnjuje, če kmetijsko gospodarstvo nima KZU in/ali ekstenzivnih
kraških pašnikov.
(9) Obrazec B1 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki
oddaja živinska gnojila, prejemnik živinskih gnojil pa s podpisom
računalniškega izpisa obrazca B1 potrdi prejem gnojil. Podatki iz tega obrazca
se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike
za kmetijsko gospodarstvo, ki oddaja živinska gnojila, in za kmetijsko
gospodarstvo, ki je prejemnik živinskih gnojil.
(10) Ne glede na rok za oddajo zbirne vloge iz prvega
odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva obrazec B1 vloži na
agencijo najpozneje do 31. avgusta 2011.
(11) Zbirna vloga mora biti v celoti pravilno izpolnjena. Na
obrazec B se ob vnosu zbirne vloge prevzamejo podatki o govedu iz CRG po stanju
na dan 1. februar 2011. Na obrazcu D nosilec kmetijskega gospodarstva navede
kmetijske rastline in, če je predpisano, tudi sorte rastlin, ki jih poseje jeseni
leta 2010 ali spomladi leta 2011, na obrazcu E pa kmetijske rastline, za katere
uveljavlja podukrep ozelenitve njivskih površin iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 in ki jih poseje v obdobju od 1.
julija do 25. oktobra 2011.
11. člen
(zahtevki za živali, ki niso sestavni del zbirne vloge)
(1) Zahtevki za pomoči za živali se vlagajo v skladu s 16.
členom Uredbe 1122/2009/ES, predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1.
člena te uredbe, določbami tega člena in določbami tretjega do šestega odstavka
8. člena te uredbe.
(2) Zahtevek za posebno premijo za bike in vole vlagajo
nosilci kmetijskih gospodarstev na obrazcu Zahtevek za posebno premijo za bike
in vole v rokih, določenih v predpisu, ki ureja neposredna plačila v
kmetijstvu.
(3) Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih
govedi vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev na obrazcu Zahtevek za dodatno
plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi v rokih, določenih v predpisu, ki
ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
12. člen
(priloge zbirne vloge)
(1) Kadar je na obrazcu D prijavljena konoplja, nosilec
kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna
dokazila za pridelavo konoplje iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES
agencija pridobi na ministrstvu najpozneje do 31. julija 2011.
(2) Kadar je na obrazcu D prijavljen vrtni mak, nosilec
kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna
dokazila za pridelavo vrtnega maka agencija pridobi na ministrstvu najpozneje
do 31. julija 2011.
(3) Pri uveljavljanju ukrepov izravnalnih plačil za OMD in
KOP za planinsko pašo nosilec kmetijskega gospodarstva za KMG – planina ali KMG
– skupni pašnik najpozneje do 30. junija 2011 pošlje agenciji Zapisnik o
prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik in, če uveljavlja dodatek
za pastirja, tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
(4) Podatki z obrazca Zapisnik o prigonu živali na pašo na
planino ali skupni pašnik se v skladu z Odločbo Komisije 2001/672/ES z dne 20.
avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v
gorskih območjih (UL L št. 235 z dne 4. 9. 2001, str. 23), zadnjič spremenjene
s Sklepom Komisije 2010/300/EU z dne 25. maja 2010 (UL L št. 127 z dne 26. 5.
2010, str. 19), uporabijo za sporočanje podatkov o premiku govedi. V tem
primeru mora nosilec KMG – planina ali KMG – skupni pašnik poslati en izvod
tega obrazca pooblaščenemu veterinarju najpozneje v sedmih dneh po prigonu
živali na pašo.
(5) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2010 na
določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavljali KOP, v letu 2011 pa
iste površine uporabljajo druga kmetijska gospodarstva, vložijo kot prilogo zbirne
vloge obrazec F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijskookoljska
plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu.
(6) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v skladu s Programom
razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 na določeni površini
uveljavljajo spremembo pri podukrepu KOP sonaravna reja domačih živali (REJ)
zaradi pojava koruznega hrošča, priložijo k zbirni vlogi tudi obrazec Vloga za
uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijskookoljskih plačil (podukrepov
KOP) zaradi pojava koruznega hrošča.
(7) Priloge iz tega člena nosilci kmetijskih gospodarstev
pošljejo agenciji na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.
13. člen
(spremembe zbirne vloge)
(1) Spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje iz
prvega odstavka 10. člena te uredbe vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na
agencijo v skladu s tretjim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe in ob
upoštevanju določb 14. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ob upoštevanju rokov iz prvega odstavka tega člena ter
določb 22. in 23. člena Uredbe 1122/2009/ES je nosilec kmetijskega gospodarstva
dolžan vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge le,
če spremenjena kmetijska rastlina vpliva na izpolnjevanje pogojev za podukrep
KOP ekološko kmetovanje (EK), podukrep KOP pokritost tal na vodovarstvenem
območju (VVO), pomoč za stročnice in podporo za pridelavo lupinarjev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora nosilec
kmetijskega gospodarstva vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po
oddaji zbirne vloge, če gre za konopljo ali vrtni mak. Vlogo za spremembo
kmetijske rastline mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vedno tudi,
kadar katero koli drugo kmetijsko rastlino nadomesti s konopljo ali vrtnim makom.
14. člen
(umik zahtevkov)
Umik zahtevka za pomoč iz 25. člena Uredbe 1122/2009/ES
nosilec pošlje elektronsko na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te
uredbe.
15. člen
(pooblaščenec za vlaganje zahtevkov)
Če zahtevke za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike vlaga
pooblaščenec nosilca kmetijskega gospodarstva, se sredstva nakažejo neposredno
nosilcu kmetijskega gospodarstva.
16. člen
(kmetijska svetovalna služba)
(1) Če kmetijska svetovalna služba elektronsko izpolni in
vloži zbirno vlogo iz 10. člena te uredbe oziroma zahtevke iz 11. člena te
uredbe, nosilec kmetijskega gospodarstva sofinancira stroške vnosa v višini
12,52 eura na uro vnosa.
(2) Kmetijski svetovalec ima za opravljanje nalog iz te
uredbe in nalog, določenih v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena
te uredbe, možnost vpogleda v:
-
podatke iz RKG,
-
podatke iz evidence o finančnih pomočeh za tekoče in predhodna leta,
-
podatke o individualnih referenčnih količinah mleka,
-
podatke iz CRG,
-
podatke iz centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD),
-
podatke iz centralnega registra prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPŠ),
-
evidence, ki se uporabljajo za navzkrižno skladnost in kontrolo KOP,
-
podatke zemljiškega katastra in
-
druge grafične podatke: zemljiškokatastrski prikaz, ortofoto in dejansko
rabo iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
III. KONTROLE
1. Splošno
17. člen
(kontrole)
(1) Agencija v skladu z akreditacijskimi merili za kontrole,
določenimi v Uredbi 885/2006/ES, za posamezna kmetijska gospodarstva, za katera
je bila v tekočem letu izvedena kontrola na kraju samem, opravi dodatno
preverjanje v skladu s točko C. (vi) priloge I Uredbe 885/2006/ES za
preprečevanje in odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti (v nadaljnjem
besedilu: superkontrola). S superkontrolo se delno ali v celoti ponovijo že
izvedene kontrole na kraju samem zaradi dodatnega preverjanja dela posameznih
kontrolorjev in za izboljšanje učinkovitosti kontrole.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec
prepreči izvedbo kontrole navzkrižne skladnosti na kraju samem, se vsi njegovi
zahtevki zmanjšajo za 25 odstotkov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, ko
nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo
kontrole navzkrižne skladnosti, ki se izvaja le za standard identifikacije in
registracije govedi ali le za standard identifikacije in registracije drobnice,
vsi njegovi zahtevki zmanjšajo za 15 odstotkov.
(4) Šteje se, da nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov
pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali
njegov pooblaščenec kontrolorju ne dovoli izvedbe kontrole oziroma mu ne
omogoči izvedbe kontrole na kraju samem.
2. Kontrole upravičenosti
18. člen
(administrativne kontrole)
Agencija navzkrižno preverjanje iz 28. člena Uredbe
1122/2009/ES, administrativne kontrole za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja
ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 iz 11. člena Uredbe 65/2011/EU, in
administrativne kontrole posebnih podpor iz 29. člena Uredbe 1122/2009/ES
izvaja tako, da preverja podatke iz zbirnih vlog in drugih zahtevkov ter
predpisanih prilog glede na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih
državnih organov, in sicer:
-
podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke o GERK-ih iz
RKG-ja;
-
podatke o lokaciji nasadov trte za drugo rabo glede na predpis, ki
določa vinogradniška območja v Republiki Sloveniji;
-
podatke o plačilnih pravicah, za katere se zahteva izplačilo plačilnih
pravic glede na podatke iz registra plačilnih pravic;
-
pri zahtevkih za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin se
preveri GVŽ iz referenčnih obdobij glede na GVŽ na kmetijskem gospodarstvu za
leto 2011 tako, kot je določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v
kmetijstvu, pri čemer se za govedo uporabijo podatki iz CRG, za drobnico pa
podatki z obrazca B;
-
zahtevke za posebno premijo za bike in vole glede na podatke iz CRG;
-
zahtevke za ekstenzivno rejo ženskih govedi glede na podatke iz CRG in
podatke o individualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april
2011;
-
zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma
kmetijska gospodarstva glede na podatke o individualnih referenčnih količinah
mleka po stanju na dan 1. april 2011 in podatke o razvrstitvi kmetijskih
gospodarstev na podlagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za
kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003;
-
obtežbo za zahtevke KOP glede na podatke iz CRG, obrazca B, obrazca D in
Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik;
-
zahtevke za izravnalna plačila za OMD glede na podatke o razvrstitvi
kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za
kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatke o vključenosti
GERK-ov v OMD in podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v OMD iz predpisa,
ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;
-
posamezne zahtevke za KOP glede na podatke iz naslednjih uradnih
evidenc: evidence območij grbinastih travnikov (GRB_08), evidence osrednjega
območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih območij
– ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB_07), evidence ekološko
pomembnih območij – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET_07), evidence
ekološko pomembnih območij – ohranjanje območja steljnikov (STE_07), evidence
osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območju
NATURA 2000 (VTR_07) in evidence najožjih vodovarstvenih območij (VVO-1_11);
-
zahtevke za integrirano in ekološko pridelavo glede na evidenco
pridelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
-
zahtevke za ukrepe KOP glede na evidenco izobraževanj;
-
dovoljenja uporabnikom blata iz čistilnih naprav glede na podatke o
izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav, ki jih izda
Ministrstvo za okolje in prostor;
-
podatke iz zahtevkov, če to zahtevajo predpisi iz drugega in tretjega
odstavka 1. člena te uredbe, glede na evidenco o finančnih podporah in
ugotovitve inšpekcijskega nadzora RKG;
-
ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno številko ter
naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in članov kmetije glede na podatke iz
RKG;
-
podatke o poslovnih subjektih glede na podatke iz poslovnega registra
Slovenije.
19. člen
(kontrole na kraju samem za živali)
(1) Kontrole na kraju samem za živali se izvajajo v skladu z
42. do 45. členom Uredbe 1122/2009/ES in hkrati tudi za namene, določene v:
-
Uredbi Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih
pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta
o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za
identifikacijo in registracijo govedi (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, str. 9),
zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1034/2010 z dne 15. novembra
2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2003 o pregledih glede zahtev za
identifikacijo in registracijo goveda (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str.
7);
-
Uredbi Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju
Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba
opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 280 z
dne 12. 10. 2006, str. 3), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št.
1033/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1505/2006 glede
letnih poročil držav članic o rezultatih pregledov opravljenih v zvezi z
identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010,
str. 5);
-
predpisu, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013.
(2) Po končanem tretjem obdobju vlaganja zahtevkov za posebno
premijo in dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, določenem v
predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se za govedo, ki med
kontrolo na kraju samem še ni bilo v zahtevku, preveri, ali je bil zahtevek za
posamezno žival vložen v katerem od treh obdobji. Če je bil zahtevek vložen po
kontroli na kraju samem, se za to žival upoštevajo tudi ugotovitve kontrole na
kraju samem.
(3) Pri izvajanju kontrol za ukrepe kmetijske politike za
govedo in kontrol za navzkrižno skladnost se za posamezna kmetijska
gospodarstva uporabijo tudi podatki o nadzoru, ki ga izvedejo uradni
veterinarji Veterinarske uprave Republike Slovenije, in podatki o nadzoru, ki
ga izvede inšpektorat.
20. člen
(kontrole v klavnicah)
(1) Agencija kontrole na kraju samem v zvezi s posebno
premijo za bike in vole izvede v skladu s 43. členom Uredbe 1122/2009/ES v vsaj
30 odstotkih vseh klavnic, izbranih na podlagi analize tveganja, pri čemer
kontrole zajemajo vzorec petih odstotkov skupnega števila goveda, ki je bilo
zaklano v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem.
(2) Fizični pregledi postopkov zakola v izbranih klavnicah se
izvedejo za pet odstotkov živali, zaklanih na dan, ko se izvaja kontrola.
21. člen
(kontrola na kraju samem za površine)
Kontrole na kraju samem za sheme pomoči na površino in
ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skladu s 33. in 34. členom
Uredbe 1122/2009/ES oziroma 14. in 15. členom Uredbe 65/2011/EU, pri čemer
upošteva tudi določbe predpisa, ki ureja RKG.
22. člen
(preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri konoplji)
Agencija v skladu s 40. členom Uredbe 1122/2009/ES preverja
vsebnost tetrahidrokanabinola v konoplji, prijavljeni na zbirni vlogi.
23. člen
(stopnja kontrole in izbira vzorca za kontrolo na kraju
samem)
(1) Agencija skupno število kontrol na kraju samem določi v
skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES, za ukrep KOP in OMD v skladu z 12.
členom Uredbe 65/2011/EU in v skladu z določbami tega člena.
(2) Skupno število kontrol vključuje vsaj:
-
20 odstotkov površin s konopljo v skladu z 39. členom Uredbe 73/2009/ES;
-
pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebno
premijo za bike in vole;
-
pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno
plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi;
-
pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno
plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva;
-
pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebne
plačilne pravice brez upravičenih površin.
(3) Kontrola iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka
vključuje kontrolo vseh govedi na kmetijskem gospodarstvu.
(4) Agencija vzorec za kontrolo na kraju samem izbere v
skladu z 31. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri čemer dejavnike za izbiro vzorca
kmetijskih gospodarstev za kontrolo na kraju samem in postopke kontrol določi v
soglasju z ministrstvom.
(5) Ugotovitve administrativne kontrole iz četrtega odstavka
30. člena te uredbe se uporabijo tudi za kontrolo pravočasnosti priglašanja
dogodkov v CRG pri kmetijskih gospodarstvih iz druge in tretje alinee drugega
odstavka tega člena.
24. člen
(daljinsko zaznavanje)
(1) Agencija kontrolo površin na kraju samem v določenem
obsegu izvede z daljinskim zaznavanjem v skladu s 35. členom Uredbe
1122/2009/ES.
(2) Kontrola z daljinskim zaznavanjem vključuje
fotointerpretacijo prijavljenih zahtevkov na ortofotih, narejenih iz
satelitskih ali letalskih posnetkov tekočega leta z namenom ugotavljanja vrste
dejanske rabe, vrste kmetijskih rastlin in merjenja površin.
(3) Če s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi
pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali površine
zahtevkov na posameznem GERK-u, je treba za zadevni GERK opraviti hiter
terenski ogled, ki je sestavni del kontrole z daljinskim zaznavanjem. Kontrolor
o izvedbi hitrega terenskega ogleda na kraju samem ne obvešča nosilca
kmetijskega gospodarstva in lahko opravi ogled brez njegove navzočnosti.
25. člen
(zapisnik o kontroli)
(1) Kontrolor ob izvajanju kontrole vse ugotovitve kontrol na
kraju samem navede v zapisnik v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES
oziroma 13. in 19. členom Uredbe 65/2011/EU ter določbami tega člena. Zapisnik
o kontroli podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki
je bil navzoč pri izvedbi kontrole.
(2) Pri kontroli z daljinskim zaznavanjem iz prejšnjega
člena, pri kateri niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti oziroma ni bila
ugotovljena neustrezno prijavljena dejanska raba GERK-a, podpis nosilca
kmetijskega gospodarstva v zapisniku o kontroli ni potreben.
(3) Če je ugotovitev neskladja pri kontroli na kraju samem,
ki se nanaša na posamezen GERK, prostorsko opredeljena, je sestavni del
zapisnika tudi grafični podatek o GERK-u, vključno z umestitvijo v prostor s
koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu.
(4) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno
izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za preveritev
izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep iz drugega odstavka 1. člena te
uredbe, se v skladu s pogoji za posamezen ukrep upoštevajo ugotovitve vseh
izvedenih kontrol, razen pri kontroli površine in vrste dejanske rabe GERK-a,
pri katerih se upošteva ugotovitev zadnje izvedene kontrole za posamezno
površino.
(5) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno
izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za izpolnjevanje zahtev
in standardov navzkrižne skladnosti, se v skladu z zahtevami navzkrižne
skladnosti upoštevajo ugotovitve vseh kontrol.
(6) Če sta na kraju samem opravljeni dve kontroli skladiščnih
kapacitet za organska gnojila, od katerih eno izvede kontrolor, drugo pa
pristojni inšpektorat, se upošteva ugotovitev inšpektorata.
3. Kontrole in način izračuna za posebne podpore
26. člen
(kontrola zahtevkov za posebne podpore)
(1) Za izvajanje 46. člena Uredbe 1122/2009/ES se kontrola
zahtevkov za posebne podpore iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v
kmetijstvu, izvaja z uporabo določb, ki se nanašajo na kontrolo živali iz 17.,
18., 19., 20., 23. in 25. člena te uredbe, in določb tega člena. Kontrola se
izvede pred izplačilom zahtevkov za posebne podpore.
(2) Za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih
govedi se upošteva kontrola izpolnjevanja pogojev v zvezi s KZU, ki se izvede
na kraju samem hkrati s kontrolo površin. Pri izbiri vzorca kmetijskih parcel v
skladu s 33. členom Uredbe 1122/2009/ES se za kontrolo na kraju samem vključi
vsaj en GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik,
1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče,
poraslo z gozdnim drevjem.
(3) Za ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in
strma kmetijska gospodarstva se kontrola na kraju samem izvede v sklopu
kontrole mlečnih kvot za kvotno leto 2010/11.
(4) Kontrolo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije o
povprečni mlečnosti kmetijskega gospodarstva za ukrep ekstenzivne reje ženskih
govedi izvede agencija na Kmetijskem inštitutu Slovenije za izbran kontrolni
vzorec.
27. člen
(izračuni za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih
govedi)
(1) Zgornja meja obtežbe iz predpisa, ki ureja neposredna
plačila v kmetijstvu, se za posamezno kmetijsko gospodarstvo preveri tako, da
se ta meja pomnoži z ugotovljenimi površinami KZU in primerja z GVŽ, ki se
izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Če je
zgornja meja obtežbe presežena, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo
znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Če posamezno kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje deleža
ugotovljenih kmetijskih zemljišč iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v
kmetijstvu, se zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi
zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu
Uredbe 1122/2009/ES.
(3) Če so na posameznem kmetijskem gospodarstvu živali, ki
spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji
telet za prirejo mesa, ter je na zahtevku ali na vseh zahtevkih več živali,
kolikor jih je na tem kmetijskem gospodarstvu v čredi, namenjeni reji telet za
prirejo mesa, se v skladu s prvim odstavkom 63. člena Uredbe 1122/2009/ES
število zahtevanih živali zniža do števila živali, namenjenih reji telet za
prirejo mesa. Zahtevki za živali, ki spadajo v čredo krav molznic, se zavrnejo
in se zanje ne upoštevajo znižanja in izključitve, določene v 65. členu Uredbe
1122/2009/ES.
(4) Število krav molznic in število krav, ki spadajo v čredo,
namenjeno reji telet za prirejo mesa, se določi po postopku, določenem v
predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se za posamezno
kmetijsko gospodarstvo upošteva povprečno število krav iz CRG tako, kot je
določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(5) Za živali iz zahtevka, ki spadajo v čredo, namenjeno reji
telet za prirejo mesa, in ne izpolnjujejo pogojev iz predpisa, ki ureja
neposredna plačila v kmetijstvu, se uporabijo znižanja in izključitve pomoči,
določene v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
28. člen
(izračuni dodatnega plačila za mleko za gorsko višinska in
strma kmetijska gospodarstva)
Če se za kmetijsko gospodarstvo, ki vloži zahtevek za dodatno
plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, pri
kontrolah ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna
plačila v kmetijstvu, se zahtevek zavrne in se zanj ne upoštevajo znižanja in
izključitve pomoči iz Uredbe 1122/2009/ES.
4. Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo
29. člen
(kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo)
(1) Agencija izvaja vse kontrole navzkrižne skladnosti v
skladu z drugim odstavkom 48. člena Uredbe 1122/2009/ES in za preverjanje
izpolnjevanja določb navzkrižne skladnosti v skladu z 22. členom Uredbe 73/2009/ES
uporablja administrativni in kontrolni sistem po tej uredbi.
(2) Pristojni organi za preverjanje izvajanja predpisov, ki
se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za navzkrižno skladnost, morajo poslati
agenciji podatke o kršitvah v skladu z medsebojnim sporazumom.
(3) Agencija pri določanju znižanj in izključitev zaradi
neizpolnjevanja navzkrižne skladnosti upošteva podatke o kršitvah iz prejšnjega
odstavka.
(4) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kontroli
posebne premije za bike in vole ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in
je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78.
členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za posebno
premijo za bike in vole ne upošteva, pač pa se upošteva pri vseh drugih shemah
pomoči tega kmetijskega gospodarstva.
(5) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kontroli
ekstenzivne reje ženskih govedi ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in
je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78.
členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za ekstenzivno
rejo ženskih govedi ne upošteva, pač pa se upošteva pri vseh drugih shemah
pomoči tega kmetijskega gospodarstva.
30. člen
(kontrola navzkrižne skladnosti)
(1) Agencija izvaja kontrolo navzkrižne skladnosti v skladu s
47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki ureja
predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, in za
ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013, tudi v skladu
z 19. in 20. členom Uredbe 65/2011/EU ter za KOP tudi v skladu s predpisom, ki
ureja minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Za kontrolo navzkrižne skladnosti se uporabljajo
naslednji podatki: vodovarstvena območja (VVO_11), najožja vodovarstvena
območja (VVO_1_11), območje NATURA 2000 (NATURA_07), podatki z obrazca B in iz
CRG, podatki z obrazca B1, podatki z Zapisnika o prigonu živali na pašo na
planino ali skupni pašnik, podatki o površini KZU z obrazca D, podatki o
uporabi blata iz čistilnih naprav z obrazca A in podatki o izdanih dovoljenjih
za uporabo blata iz čistilnih naprav, ki jih izda Ministrstvo za okolje in
prostor.
(3) Administrativne kontrole navzkrižne skladnosti za letni vnos
dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili se izvedejo za vsa kmetijska
gospodarstva, ki redijo živali in/ali nabavljajo ali oddajajo živinska gnojila.
Izračun letnega vnosa dušika se izvede po postopku iz osmega odstavka 7. člena
te uredbe.
(4) Administrativne kontrole pravočasnosti priglašanja
dogodkov v CRG se izvedejo za vsa kmetijska gospodarstva, ki redijo govedo.
(5) Administrativne kontrole navzkrižne skladnosti za
pravočasnost priglašanja dogodkov v CRD in CRPŠ se izvedejo v okviru izbranega
vzorca za kontrolo navzkrižne skladnosti.
(6) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za
leto 2011 se kontrolira za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. avgusta 2011.
(7) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPŠ za
leto 2012 se kontrolira za obdobje od 1. septembra 2011 do 31. avgusta 2012.
(8) Podatke o kršitvah pravočasnosti priglasitev dogodkov v
CRG, CRD in CRPŠ za obdobje iz šestega odstavka tega člena ministrstvo
posreduje agenciji za celoten kontrolni vzorec kmetijskih gospodarstev iz
četrtega in petega odstavka tega člena.
31. člen
(male kršitve)
(1) Za izvajanje drugega odstavka 24. člena Uredbe 73/2009/ES
in drugega odstavka 54. člena Uredbe 1122/2009/ES agencija male kršitve iz
predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske
pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na pravočasnost priglasitve govedi v CRG,
drobnice v CRD in prašičev v CRPŠ, ugotavlja z administrativno kontrolo
podatkov v CRG, CRD in CRPŠ.
(2) Nosilca kmetijskega gospodarstva o malih kršitvah iz
prejšnjega odstavka ni treba posebej obveščati.
(3) Druge male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane
zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki niso
navedene v prvem odstavku tega člena, kontrolor ugotavlja pri kontroli na kraju
samem in jih navede v zapisnik o kontroli na kraju samem. Če nosilec
kmetijskega gospodarstva malo kršitev odpravi med kontrolo na kraju samem,
kontrolor to navede v zapisnik. Če pa mala kršitev ni odpravljena med kontrolo
na kraju samem, jo mora nosilec kmetijskega gospodarstva odpraviti in pisno
poslati agenciji dokaze o njeni odpravi v 15 dneh od dneva, ko je bil z
zapisnikom obveščen o mali kršitvi.
(4) Odpravo malih kršitev iz prejšnjega odstavka agencija
preveri z dokazi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje agenciji. Kot
dokazi iz tega odstavka se štejejo kopije listin ali izjave zavezanca, iz
katerih je razvidno, da je kršitev odpravljena.
(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena mala kršitev ni
bila ustrezno odpravljena in nosilec kmetijskega gospodarstva ni poslal dokazov
o odpravi male kršitve, se ta kršitev ne šteje več za malo kršitev in se
ugotovitve kontrole na kraju samem v zvezi s to kršitvijo upoštevajo v skladu s
70. do 72. členom Uredbe 1122/2009/ES.
IV. IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE
32. člen
(neprijava vseh KZU)
(1) Za izvedbo 55. člena Uredbe 1122/2009/ES se nosilcu
kmetijskega gospodarstva, ki ni prijavil vseh KZU iz drugega odstavka 8. člena
te uredbe in je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in
površino vseh KZU več kot tri odstotke in ne več kot 20 odstotkov skupne
prijavljene površine KZU, znesek neposrednih plačil zmanjša za en odstotek.
(2) Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na
zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 20 odstotkov in ne več kot 50
odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša
za dva odstotka. Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni
vlogi in površino vseh KZU več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine
KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za tri odstotke.
33. člen
(ugotovitve v zvezi z upravičenostjo)
(1) Za ugotovitve v zvezi z upravičenostjo in uporabo znižanj
in izključitev pri čezmernih prijavah se uporabljajo določbe 56. do 58. člena
Uredbe 1122/2009/ES, določbe 16. do 18. člena Uredbe 65/2011/EU in določbe tega
člena.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zahtevek za KZU
ali za kmetijsko rastlino, pri kateri zadevni zahtevek ni mogoč, se tak
zahtevek le zavrne in se ta površina ne šteje kot prijavljena površina. Določba
tega odstavka se ne uporablja, če je to neskladje ugotovljeno s kontrolo na
kraju samem.
(3) Zahtevki za kmetijske parcele, ki so manjše od površine,
določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrnejo in ta površina se ne
šteje kot prijavljena površina za posamezno skupino rastlin.
(4) Če je na posameznem GERK-u oziroma kmetijski parceli,
prijavljeni na zbirni vlogi, ugotovljena površina manjša od površine, določene
v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrne celotna prijavljena površina na
tej kmetijski parceli oziroma na tem GERK-u. Če je znotraj posameznega GERK-a
oziroma kmetijske parcele, prijavljene na zbirni vlogi, ugotovljena površina
druge dejanske rabe, ki bi v skladu z določbami predpisa, ki ureja RKG, morala
sestavljati svoj GERK in je ta površina manjša od površine, določene v prvem
odstavku 6. člena te uredbe, se ugotovljena površina, ki bi morala sestavljati
svoj GERK, zavrne. Za tako zavrnjeno površino se uporabijo znižanja in
izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES in 16. člena Uredbe 65/2011/EU.
(5) Za prekrivajoče GERK-e ni mogoče uveljavljati zahtevkov
in to zemljišče se ne upošteva kot KZU.
(6) Znižanja in izključitve iz 65. člena Uredbe 1122/2009/ES se
uporabljajo ločeno za posebno premijo za bike in vole ter dodatno plačilo za
ekstenzivno rejo ženskih govedi.
(7) Če nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso upravičeni do
plačil zaradi dvojne prijave zahtevkov na istih zemljiščih, ne umaknejo
zahtevkov in zemljišč prijavljenih na vlogah, se za zavrnjeno površino
zemljišča uporabijo znižanja in izključitve v skladu z 58. členom Uredbe
1122/2009/ES, pri ukrepih osi 2 iz PRP 2007–2013 pa v skladu s 16. členom
Uredbe 65/2011/EU.
34. člen
(namerne čezmerne prijave)
(1) Če agencija za GERK, prijavljen na zbirni vlogi, po
kontroli na kraju samem ugotovi, da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva
o dejanskem stanju v naravi, ki jo je podal ob vpisu ali spremembi GERK-a v
RKG, popolnoma napačna, se navedena kršitev šteje kot namerna čezmerna prijava
površin, za katere se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve
plačil v skladu s 60. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. členom Uredbe
65/2011/EU.
(2) Šteje se da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o
dejanskem stanju v naravi iz prejšnjega odstavka popolnoma napačna, če agencija
ugotovi:
-
da površina posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega
gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem stanju v naravi v skladu s
predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi v obsegu večjem od 1 ha ali
-
da več kot 80% površine posameznega GERK-a, za katero je nosilec
kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem stanju v naravi v
skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi in je hkrati ta površina
večja od tehnične tolerance GERK-a kot jo določa predpis, ki ureja metode
merjenja zemljišč in tehnične tolerance meritev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjava nosilca
kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi ne šteje za popolnoma
napačno, če agencija s kontrolo na kraju samem za površino posameznega GERK-a,
za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo o dejanskem stanju v
naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ugotovi površino, ki se v skladu s
predpisom, ki določa evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
uvršča v dejansko rabo 1600 – neobdelana kmetijska zemljišča.
(4) Če se pri kontroli na kraju samem za posamezno žival, za
katero je bil oddan zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih
govedi za leto 2011, ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja o pasmi, ki je določen v
predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, in je bilo za to žival
enako ugotovljeno pri vsaj eni od kontrol na kraju samem za zahtevke leta 2010,
se to šteje kot namerna čezmerna prijava, za katero se pri izračunu pomoči
uporabljajo znižanja in izključitve plačil v skladu s četrtim odstavkom 65.
člena Uredbe 1122/2009/ES.
(5) Ne glede na določbe o posamičnih primerih namernih
čezmernih prijav iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena
lahko agencija kadar koli med postopkom ugotovi druge primere namernih
čezmernih prijav. Če agencija kadar koli med postopkom obravnave zahtevka in po
predhodnem opozorilu, naj se odpravijo točno določene nepravilnosti, navedene v
zapisniku o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu, naj se razjasni
dejansko stanje, ugotovi, da gre za namerno ali namerno ponavljajoče se kršenje
predpisov glede izpolnjevanja pogojev za določen zahtevek za ukrepe iz drugega
in tretjega odstavka 1. člena te uredbe ali glede zahtev in standardov
navzkrižne skladnosti, nosilcu pa ne uspe dokazati nasprotnega, se uporabijo
znižanja in izključitve za površine iz 60. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma
16., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU, za živali iz četrtega odstavka 65.
člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 17. 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU in za
navzkrižno skladnost iz 72. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 21. člena Uredbe
65/2011/EU.
V. SKUPNE DOLOČBE
35. člen
(sporočanje višje sile in izjemnih ter naravnih okoliščin)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v
31. členu Uredbe 73/2009/ES oziroma v predpisih za ukrepe osi 2 iz PRP
2007–2013, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti
v zvezi z zahtevki za pomoč na površino oziroma živali za ukrepe iz drugega
odstavka 1. člena te uredbe ali obveznosti glede obdobja obvezne reje za krave,
za katere je vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih
govedi, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino oziroma številom
upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih okoliščin, če v desetih
delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih
okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva neizpolnjevanje
obveznosti obdobja obvezne reje za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi v
primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka sporoči
agenciji na obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži
ustrezna dokazila.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in
nadomestitev živali v primeru neizpolnjevanja pogojev upravičenosti pri ukrepih
osi 2 iz PRP 2007–2013 zaradi pogina živali zaradi bolezni sporoči agenciji na
obrazcu »Obvestilo o izločitvi/nadomestitvi živali« in priloži ustrezna
dokazila.
36. člen
(povrnitev neupravičenih plačil in neupravičeno dodeljenih
plačilnih pravic)
(1) Neupravičeno izplačana plačila mora nosilec kmetijskega
gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija v skladu s 5.a
členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičeno izplačan znesek, ki brez obresti ne
presega 100 eurov, ne zahteva vračila.
(3) Agencija ne odvzame neupravičeno dodeljenih plačilnih
pravic, če je skupni znesek vrednosti plačilnih pravic, ki je bil nosilcu
kmetijskega gospodarstva neupravičeno dodeljen, 50 eurov ali manj.
37. člen
(roki za izdajo odločb)
(1) Odločbe za izplačilo plačilnih pravic, odločbe za pomoč
za stročnice, odločbe za dodatno plačilo za gorsko višinska in strma kmetijska
gospodarstva in odločbe za podporo za pridelovanje lupinarjev se izdajo
najpozneje do 30. aprila 2012.
(2) Odločbe za posebno premijo za bike in vole ter odločbe za
dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izdajo najpozneje do 15.
junija 2012.
(3) Odločbe o izravnalnih plačilih za območja z omejenimi
možnostmi za kmetijsko dejavnost in odločbe za ukrepe za kmetijskookoljska
plačila se izdajo najpozneje do 30. junija 2012.
38. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih
evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih
skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot
dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
39. člen
(priloge)
Obrazci, ki jih določa ta uredba, in šifranti so kot priloga
2 sestavni del te uredbe ter so dostopni tudi na spletni strani agencije.
40. člen
(navodila)
Navodila za izvajanje IAKS-a po tej uredbi so objavljena na
spletni strani ministrstva.
VI. KONČNA DOLOČBA
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00715-3/2011
Ljubljana, dne 3. februarja 2011
EVA 2010-2311-0079
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Priloga
1: Koeficienti za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali
Priloga
2: Obrazci in šifranti