Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško

Na podlagi šestega odstavka 34. člena in prvega odstavka 94. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO

o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga državnega prostorskega načrta)

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2) Državni prostorski načrt sta izdelala Savaprojekt, d. d., Krško in Acer Novo mesto, d. o. o., pod številko naloge 07180-00 decembra 2009.

2. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter območja prostorskih ureditev, za katera bodo prostorski izvedbeni pogoji določeni po sprejemu državnega prostorskega načrta.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Direktoratu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije ter pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Krško.

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z državnim prostorskim načrtom se načrtuje ureditev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško, vključno z navezavami in ureditvami gospodarske javne infrastrukture.

(2) V državnem prostorskem načrtu je določeno tudi območje za razširitev odlagalnih kapacitet, ki se bo urejalo s prostorskimi izvedbenimi pogoji in, skladno s časovnim načrtom investitorja, z dopolnitvami tega državnega prostorskega načrta, kakor je določeno v 39. členu te uredbe.

III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1) Območje državnega prostorskega načrta je v občini Krško, vzhodno od Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK), ob obstoječi lokalni cesti LC 191111 Krški most–Vrbina–Spodnji Stari Grad (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta) in obstoječi nekategorizirani cesti (v nadaljnjem besedilu: Vrbinska cesta). Obsega površine, na katerih je predvidena umestitev objektov ter ureditev površin za nemoteno rabo in delovanje odlagališča.

(2) Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi površine, na katerih se bodo zaradi potreb odlagališča izvajale rekonstrukcije, rušitve in novogradnje gospodarske javne infrastrukture.

(3) Območje državnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Leskovec:

1197/100, 1197/101, 1197/102, 1197/103, 1197/104, 1197/105, 1197/106, 1197/107, 1197/108, 1197/109, 1197/110, 1197/111, 1197/112, 1197/113, 1197/114, 1197/267, 1197/378, 1197/400, 1197/401, 1197/405, 1197/415, 1197/416, 1197/417, 1197/418, 1197/419, 1197/420, 1197/421, 1197/422, 1197/423, 1197/424, 1197/425, 1197/426, 1197/427, 1197/428, 1197/429, 1197/430, 1197/431, 1197/432, 1197/433, 1197/434, 1197/44, 1197/85, 1197/91, 1197/92, 1197/93, 1197/94, 1197/95, 1197/98, 1197/99, 1198/1, 1204/17, 1205/62, 1206, 1233/3, 1233/4 in 1246/20;

-        k. o. Drnovo:

2103/15, 2103/74, 2103/75, 2106/2, 2106/3, 2106/49, 2106/59, 2106/6, 2106/60, 2106/7, 2106/88, 2106/89 in 2645/6;

-        k. o. Stari Grad:

1179/34, 1179/37, 1179/50, 1179/51, 1179/54, 1179/55, 1179/56, 1179/57, 1179/58, 1179/59, 1179/60 in 1179/61.

IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

5. člen

(namembnost območja odlagališča)

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se zgradi jedrski objekt za trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče), ki nastajajo v Republiki Sloveniji.

(2) Odlagališče se uredi kot samostojna prostorska celota, v sklopu katere se izvajajo vse dejavnosti, potrebne za njegovo delovanje in trajno odlaganje odpadkov.

(3) Odlagališče obsega vhodni del, ožje območje odlagališča in proste površine.

6. člen

(namembnost posameznih delov odlagališča)

(1) Na vhodnem delu odlagališča se uredi uvoz na območje in zgradi javni objekt informacijskega centra odlagališča (v nadaljnjem besedilu: informacijski center), ki se nameni informativno-izobraževalni dejavnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter drugim dejavnostim odlagališča in lokalne skupnosti. Na vhodnem delu se uredijo tudi parkirišča za zaposlene in obiskovalce ter zelene in druge odprte površine.

(2) Ožje območje odlagališča, ki se nameni upravno-servisnim dejavnostim, sprejemu, obdelavi in pripravi odpadkov na odlaganje ter odlaganju odpadkov, obsega:

-        upravno-servisni del odlagališča ter območje za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje,

-        območje za odlaganje odpadkov.

(3) Na upravno-servisnem delu odlagališča ter na območju za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se umestijo:

a)     upravno-servisni objekti:

-  objekti varnostno-nadzornega centra,

-  upravno-administrativni objekti ter

-  infrastrukturni, energetski in servisni objekti;

b)     objekti in ureditve za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje:

-  tehnološki objekt, ki se nameni izvajanju vseh postopkov obdelave in priprave odpadkov na odlaganje, laboratorijskim raziskavam, nadzoru nad tehnološkimi postopki in preostalim potrebnim tehnološkim funkcijam odlagališča, s pripadajočo ploščadjo,

-  kontrolni bazen (zbiralnik) za zbiranje in monitoring vode ter

-  preostali servisno-energetski objekti in naprave, ki so namenjeni zagotavljanju jedrske in sevalne varnosti odlagališča.

(4) Na območju za odlaganje odpadkov se umestita odlagalna objekta – dva vkopana silosa z dostopnim jaškom in revizijskimi hodniki. Silos je zaključen s halo in spremljajočimi manipulacijskimi površinami. Del območja za odlaganje odpadkov je predviden za razširitev odlagalnih kapacitet odlagališča. Za ta del se skladno z 39. členom te uredbe določijo prostorski izvedbeni pogoji v okviru dopolnitve tega državnega prostorskega načrta.

(5) Proste površine odlagališča se zasadijo z drevjem, tako da bodo predstavljale zeleno bariero med odlagališčem in okolico.

7. člen

(lega in velikost objektov ter ureditev odlagališča)

(1) Odlagališče se izvede z zmogljivostjo odlaganja 9 400 m3 odpadkov, ki nastajajo v Republiki Sloveniji.

(2) Odpadki se odložijo v odlagalne zabojnike, ti pa v odlagalna silosa, od katerih ima vsak koristno prostornino 20 000 m3 in dno na globini 50–60 m glede na koto nasipa. Odlagalna silosa se umestita zahodno od tehnološkega objekta, ob južni meji območja državnega prostorskega načrta.

(3) Nad vsakim odlagalnim silosom se že pred začetkom gradnje postavi hala tlorisnih dimenzij največ 60 m × 41 m in višine največ 20 m. Po zaprtju silosa se hala odstrani.

(4) Na vhodnem delu odlagališča se umestita informacijski center in parkirišče s približno 40 parkirnimi mesti za zaposlene in obiskovalce, in sicer za osebna vozila in avtobuse. Dostop se uredi z rekonstruirane Vrbinske ceste.

(5) Objekti na vhodnem delu, upravno-servisnem delu odlagališča ter na območju za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se dimenzionirajo in umestijo v prostor glede na gradbeno-tehnične zahteve in zmogljivost odlagališča ter se načrtujejo kot samostojne zgradbe ali skupaj v sklopu enega ali več objektov.

(6) Umestitev odlagalnih in drugih objektov je dovoljena na površinah, določenih za gradnjo objektov. Gradbena meja, prek katere objekti odlagališča ne smejo posegati, je prikazana v grafičnem delu tega državnega prostorskega načrta.

(7) Na robu ožjega območja odlagališča se postavi transparentna ograja. Območje za odlaganje odpadkov ter objekti za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se zavarujejo z dodatno ograjo. Višina in natančna lokacija ograj se določita v elaboratu fizičnega varovanja odlagališča.

8. člen

(oblikovanje objektov odlagališča)

(1) Objekti se zasnujejo tako, da z dimenzijami, kapacitetami in izbiro finalnih obdelav ustrezajo tehnološkim pogojem in zahtevam, hkrati pa zagotavljajo ustrezne razmere za zdravo, varno, udobno uporabo in delo vseh uporabnikov in obiskovalcev.

(2) Dovoljena je podkletitev vseh objektov.

(3) Objekti in pripadajoča zunanja ureditev se načrtujejo in izvedejo v skladu s sodobnimi načeli arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega oblikovanja ter z uporabo sodobnih tehnologij in materialov. Informacijski center se oblikuje kot reprezentativni objekt z glavno, vhodno fasado, orientirano na rekonstruirano Vrbinsko cesto ali dovozno cesto na odlagališče. Objekti morajo imeti sodobno in enostavno oblikovano fasado ter ravno streho, enokapnico ali dvokapnico z minimalnim naklonom glede na izbrano kritino. V skladu s tehnološkimi zahtevami so dopustni nadstreški, oblikovno usklajeni z osnovnimi objekti. Pri izbiri finalnih obdelav, materialov ter barv fasade in strešin je treba upoštevati ustrezno usklajenost z okoljem, preprečiti bleščanje in vizualno izstopanje objektov. Vsi objekti in zunanja ureditev, vključno z urbano opremo, morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Njihova višina ne sme presegati 20 m.

(4) Objekti, ki bodo v javni rabi, dostopi do njih in parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo mogoč dostop funkcionalno oviranim osebam.

(5) Za kakovostno in celovito arhitekturno ter krajinskoarhitekturno rešitev mora med izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja potrditi rešitev strokovna komisija investitorja, v katero mora biti vključen tudi predstavnik Občine Krško. Komisijo morajo sestavljati arhitekti in krajinski arhitekti z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj ter priznanimi referencami iz projektiranja.

9. člen

(krajinska in druga zunanja ureditev odlagališča)

(1) Krajinska in druga zunanja ureditev morata upoštevati krajinske in vidne značilnosti prostora.

(2) Vhodni del odlagališča se uredi kot javna površina, v skladu s sodobnimi načeli krajinskoarhitekturnega oblikovanja. Na parkirišču se zagotovi senčenje z zasaditvijo primernih avtohtonih drevesnih vrst. Zelenice in preostale odprte površine vhodnega dela se uredijo kot parkovna površina, ki dopolnjuje celotno podobo vhodnega in drugih delov odlagališča, s posebnim poudarkom na oblikovanju okolice informacijskega centra. Zagotovi se namestitev urbane opreme, oblikovno usklajene z objekti.

(3) Na upravno-servisnem delu odlagališča je dopustna zasaditev avtohtone drevnine ob upoštevanju omejitev zaradi zagotavljanja funkcionalnosti odlagališča ter preglednosti na vseh transportnih poteh ter manipulacijskih površinah.

(4) Na prostih površinah odlagališča se zasadi avtohtona drevnina. Zasaditev mora omogočati fizični nadzor in enostavno vzdrževanje, zagotoviti svetli profil ter preglednost cest in poti, pa tudi drugih utrjenih površin.

(5) Robovi protipoplavnih nasipov se oblikujejo tako, da sledijo načelom krajinskega oblikovanja.

(6) Na zunanji strani ograje ožjega območja odlagališča se uredi servisna cesta, ki se naveže na dovozno cesto na odlagališče.

(7) Za zunanjo razsvetljavo odlagališča se uporabijo zasenčene svetilke in usmerjeno osvetljevanje oziroma način razsvetljave, ki povzroča čim manjše svetlobno onesnaženje, hkrati pa zadosti potrebam po zagotavljanju varnosti odlagališča.

10. člen

(tehnična zasnova odvodnjavanja industrijskih odpadnih vod)

(1) Industrijske odpadne vode z območja, kjer ni omejitev v zvezi z varstvom pred ionizirajočimi sevanji, se zbirajo v jaških, tam pa se po potrebi ustrezno obdelajo oziroma nevtralizirajo. Po kontroli se odpadne vode, ki ustrezajo merilom za komunalne odpadne vode, prečrpajo v javno kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija), od tod pa v čistilno napravo Vipap, medtem ko se industrijske odpadne vode, ki ne ustrezajo zahtevanim merilom, predajo pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadnih snovi.

(2) Industrijske odpadne vode z območja za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se zbirajo na kraju nastanka, kjer se ugotavlja stopnja radioaktivnosti. Industrijske odpadne vode, ki ne presegajo ravni opustitve nadzora nad radioaktivnimi snovmi, določene s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji, in ki ustrezajo merilom za komunalne odpadne vode, oziroma ne presegajo odobrenih mejnih vrednosti, se po predhodnih meritvah vsebnosti radionuklidov in kemijskih analizah odvajajo v javno kanalizacijo, od tod pa v čistilno napravo Vipap.

(3) Odpadne vode, ki presegajo ravni iz prejšnjega odstavka ali pa so po kemijskih lastnostih neustrezne za odvajanje v javno kanalizacijo in so ustrezne za izdelavo polnilne malte, se uporabijo za izdelavo te malte za polnjenje praznin v odlagalnih zabojnikih.

(4) Odpadne vode, ki presegajo merila sprejemljivosti za izdelavo polnilne malte in niso primerne za odvajanje v javno kanalizacijo, se zbirajo in hranijo v tehnološkem objektu, dokler jih ne prevzeme pooblaščeni zbiralec tovrstnih odpadkov.

(5) Na območju za odlaganje odpadkov se vode, ki bi se morebiti pojavile v silosih, zbirajo in radiološko kontrolirajo. Ob preseganju mejnih vrednosti se vode prečrpavajo v zbiralnik odpadne vode v tehnološkem objektu in se z njimi ravna enako kot z odpadnimi vodami iz prejšnjega odstavka. V primeru, ko vode ne presegajo mejnih vrednosti, se po predhodnih kemijskih analizah prečrpavajo v javno kanalizacijo, od tod pa v čistilno napravo Vipap.

(6) Vode, ki bi se morebiti pojavile v dostopnem jašku in revizijskih hodnikih, se zbirajo in radiološko kontrolirajo. Ob preseganju mejnih vrednosti se vode prečrpavajo v zbiralnik odpadne vode v tehnološkem objektu in se z njimi ravna enako kot z odpadnimi vodami iz četrtega odstavka tega člena. Če ne presegajo mejnih vrednosti, se po predhodnih kemijskih analizah prečrpavajo v javno kanalizacijo.

(7) Ob izrednem dogodku se vode iz silosov, dostopnega jaška in revizijskih hodnikov odvajajo v kontrolni bazen.

(8) Pred izpustom se vode iz kontrolnega bazena kemijsko analizirajo, opravijo pa se tudi meritve vsebnosti radionuklidov. Odpadne vode, ki ne presegajo mejnih vrednosti, se odvajajo v javno kanalizacijo in od tod v čistilno napravo Vipap. Če presegajo mejne vrednosti, se izročijo v ustrezno predelavo kemijskih oziroma radioaktivnih odpadkov.

11. člen

(dopustni posegi v obstoječe objekte)

Objekti na zemljiščih s parc. št. 1197/114, 1197/420, 1197/427, 1197/429, 1197/431 in 1197/433, vse k. o. Leskovec, se odstranijo, če se to v nadaljnjih fazah načrtovanja izkaže kot potrebno zaradi gradnje regionalne ceste, ureditve parkirnih ali manipulacijskih površin.

12. člen

(dopustne gradnje in oblikovanje drugih objektov)

(1) Na objektih s parc. št. 1197/114, 1197/420, 1197/427, 1197/429, 1197/431 in 1197/433, vse k. o. Leskovec, so do graditve regionalne ceste in v primeru, da zaradi njene izgradnje rušitve ne bodo potrebne, dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija v okviru obstoječih gabaritov ali rušitev z novogradnjo za isto dejavnost z ustreznim odmikom za gradnjo regionalne ceste, pri čemer je treba zagotoviti kakovostno arhitekturno oblikovanje. Dopustna je skladiščna dejavnost s pomožnimi prostori in ureditev dvokapnih ali enokapnih streh z minimalnim naklonom strešin 15 stopinj, temno barvo kritine in svetlo barvo fasade. Dopustna je tudi odstranitev in postavitev enostavnih ali nezahtevnih infrastrukturnih objektov.

(2) S posegi, navedenimi v prejšnjem odstavku, objekti ne smejo posegati v območje načrtovane regionalne ceste.

V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

13. člen

(skupne določbe glede gospodarske javne infrastrukture)

(1) Zaradi gradnje odlagališča je dopustna rekonstrukcija, rušitev, novogradnja oziroma zaščita obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena.

(2) Objekti na območju državnega prostorskega načrta se priključijo na obstoječe ali predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko, komunikacijsko in plinovodno omrežje. Priključitve teh vodov se izvedejo skladno s pogoji upravljavcev posameznih vodov.

(3) Potek vodov se v čim večji meri zagotovi po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi.

(4) Lokacija objektov in naprav, potek tras in vsa križanja komunalnih, energetskih in komunikacijskih vodov se medsebojno uskladijo z upoštevanjem ustreznih medsebojnih odmikov in odmikov od naravnih ali grajenih struktur.

(5) Zagotovi se usklajen potek gradnje infrastrukturnih vodov, naprav in objektov.

(6) Znotraj meje območja državnega prostorskega načrta so dopustni gradnja, rekonstrukcija ter vzdrževanje infrastrukturnih omrežij in priključkov lokalnega pomena v skladu z načrti občine in upravljavcev vodov, če niso v nasprotju z določili te uredbe in predpisom, ki ureja območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogoje gradnje objektov na teh območjih.

14. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Odlagališče se prek vodomernega jaška priključi na načrtovano vodovodno omrežje na območju rekonstruirane Vrbinske ceste.

(2) Načrtovani vodovod se priključi na obstoječe vodovodno omrežje na območju odcepa ceste za Spodnji Stari Grad ter poteka po trasi načrtovane regionalne ceste Krško–Brežice (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta) in rekonstruirane Vrbinske ceste.

(3) Zagotoviti je treba zadostno pretočnost v skladu s pogoji upravljavca.

(4) Poleg priključitve odlagališča na vodovodno omrežje sta za zagotavljanje dolgoročne nemotene in varne oskrbe odlagališča in drugih uporabnikov s pitno vodo potrebni zgraditev povezovalnega vodovoda od črpališča Brege do jezu, prek jezu pred NEK in južno od NEK do odlagališča ter rekonstrukcija salonitnega vodovoda od vodohrana Resa do NEK. Investitor sofinancira gradnjo tega vodovodnega omrežja s plačilom komunalnega prispevka po programu opremljanja, v deležu, ki je potreben za delovanje odlagališča. Izdelavo prostorske in projektne dokumentacije ter pridobitev dovoljenja za izgradnjo povezovalnega vodovoda od črpališča Brege prek jezu pred NEK in južno od NEK do odlagališča ter za rekonstrukcijo vodovoda od vodohrana Resa do NEK vodi Občina Krško po ločenem postopku, zgraditev obeh pa zagotovi v petih letih po pridobitvi gradbenega dovoljenja za odlagališče.

15. člen

(kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih vod)

(1) Kanalizacija s celotnega ožjega območja odlagališča poteka do zbirnega jaška na upravno-servisnem delu odlagališča in v nadaljevanju do zbirnega jaška za kanalizacijo na vhodnem delu odlagališča, kjer se priključi tudi kanalizacija iz informacijskega centra.

(2) V jašku na vhodnem delu odlagališča se kanalizacija celotnega območja odlagališča priključi na javno kanalizacijo, ki se vodi gravitacijsko vzdolž rekonstruirane Vrbinske ceste v severozahodni smeri do črpališča, nato pa po tlačnem vodu proti severu do naselja Spodnji Stari Grad, kjer se izvede priključek na črpališče pred obstoječim tlačnim vodom kanalizacije Vrbina–Krško.

(3) Končna dispozicija komunalnih odpadnih vod je čistilna naprava Vipap.

16. člen

(odvajanje padavinskih odpadnih vod)

(1) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin na območju za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje in območju za odlaganje odpadkov se, če ne obstaja možnost kontaminacije, speljejo preko kontrolnih jaškov oziroma lovilcev olj v ponikovalnico.

(2) Če obstaja možnost kontaminacije, se padavinske odpadne vode speljejo v kontrolni bazen. Morebitna kontaminacija se ugotavlja s kontrolnimi meritvami. Pred izpustom iz kontrolnega bazena v javno kanalizacijo se zajete padavinske odpadne vode kemijsko analizirajo, opravijo pa se tudi meritve vsebnosti radionuklidov. Padavinske odpadne vode, ki ne ustrezajo zahtevam za izpuščanje v javno kanalizacijo, se oddajo v predelavo oziroma v sistem zbiranja in predelave tekočin.

(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin na upravno-servisnem delu odlagališča in vhodnem delu se prek kontrolnih jaškov oziroma lovilcev olj speljejo v ponikovalnico.

(4) Padavinske vode s streh se prek peskolovov speljejo v ponikovalnico.

(5) Padavinske vode na travnatih površinah se odvajajo gravitacijsko v tla.

(6) Ponikovalnice se izvedejo na območju odlagališča izven povoznih in manipulativnih površin.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Za potrebe odlagališča se zgradi nova transformatorska postaja in se s pripadajočim visokonapetostnim 20 kV kablovodom priključi na transformatorsko postajo Kostak Deponija, katere investitor je Elektro Celje.

(2) Vzdolž rekonstruirane Vrbinske ceste od transformatorske postaje Kostak Deponija do črpališča kanalizacije odlagališča se izvede nizkonapetostni vod za napajanje črpališča.

(3) Na območju odlagališča se izvede nizkonapetostni razvod v kabelski izvedbi. Nizkonapetostni vodi se umestijo izven povoznih površin oziroma se na mestih, na katerih so predvidene povozne površine, izvedejo kabelska kanalizacija s kabelskim razvodom in jaški ustreznih dimenzij.

18. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1) Priključitev objektov odlagališča na komunikacijsko omrežje se izvede na predvideno komunikacijsko omrežje pri vhodnem delu Zbirnega centra Spodnji Stari Grad.

(2) Za zagotavljanje kakovostnega obveščanja prebivalcev, predvsem tistih v bližnji okolici odlagališča, o vrstah in količini odpadkov, odloženih na odlagališče, rezultatih monitoringa okolja in drugem dogajanju, mora investitor sofinancirati obnovo in razširitev obstoječega optičnega omrežja, v deležu glede na potrebe odlagališča po informiranju bližnjih prebivalcev. Izdelavo projektne dokumentacije in izvedbo vodi Občina Krško po ločenem postopku.

19. člen

(ogrevanje)

(1) Objekti se ogrevajo s kurilnim oljem ali z zemeljskim plinom ali z obnovljivimi viri.

(2) Za ogrevanje z zemeljskim plinom se izvede priključni plinovod tlaka do 4 bare.

20. člen

(ceste)

(1) Obstoječi lokalna in Vrbinska cesta se med priključkom za NEK in južnim robom območja odlagališča v celoti rekonstruirata. Na odseku od priključka za NEK do načrtovane priključitve rekonstruirane Vrbinske ceste se preuredita v regionalno cesto. Z regionalne ceste se izvede odcep proti jugu na Vrbinsko cesto, ki se rekonstruira z elementi regionalne ceste.

(2) Na celotnem odseku ceste, med priključkom za NEK in južnim robom območja odlagališča, se uredi dvosmerna kolesarska steza, ločena od vozišča z zelenim pasom. Na območju Industrijske cone Vrbina se uredita hodnik za pešce in javna razsvetljava.

(3) Regionalna cesta in rekonstrukcija Vrbinske ceste se izvedeta na koti terena, ki zagotavlja varnost pred poplavnimi vodami. Z niveletama regionalne in rekonstruirane Vrbinske ceste se višinsko uskladita tudi križišče in cesta proti Spodnjemu Staremu Gradu ter uvoz do Zbirnega centra Spodnji Stari Grad.

(4) Dostop do odlagališča se uredi po novem priključku na rekonstruirani Vrbinski cesti. Elementi priključka morajo zagotavljati prometno varnost. Notranji radiji cest morajo omogočati prevoznost tovornih vozil s priklopniki največjih dimenzij. Izvedeta se ustrezna horizontalna in vertikalna prometna signalizacija.

21. člen

(odlaganje komunalnih odpadkov)

(1) S komunalnimi odpadki se ravna v skladu z občinskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki.

(2) Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se uredi v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki, tako da ustreza funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem ter ne ovira ali ogroža prometa na javnih površinah.

(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke se prostorsko umesti in uredi skladno s pogoji izvajalca gospodarske javne službe v Občini Krško.

VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

22. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listu št. 3, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

23. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Pri izvajanju vseh zemeljskih del na območju državnega prostorskega načrta se zagotovi stalen arheološki nadzor. Investitor zagotovi izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

(2) Vsaj deset dni pred začetkom del se o tem obvesti pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

24. člen

(varovanje kmetijskih zemljišč)

(1) Investitor mora s primerno organizirano gradnjo in zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo odlagališča zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč.

(2) Pri gradnji odlagališča je treba omejiti gibanje gradbene mehanizacije na območje gradbišča, za gradbeni prevoz pa se uporabljajo obstoječe ceste. Med gradnjo morajo biti ohranjeni oziroma zagotovljeni dostopi na kmetijske površine. Začasnih objektov in deponij na kmetijskih zemljiščih ni dopustno postavljati, razen če ni drugih primernejših rešitev. Zagotovi se sodelovanje z lastniki, katerih zemljišča so v začasni uporabi.

(3) Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da se ohranita njena rodovitnost in količina ter jo je mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo.

(4) Na kakovostnih kmetijskih zemljiščih se opuščene vozne poti in zemljišča, ki se poškodujejo zaradi gradbenih posegov in začasne uporabe med gradnjo, zravnajo na nivo okoliškega terena, humuzirajo in uredijo kot obdelovalne površine.

(5) Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča.

25. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Objekti in odmiki med njimi se projektirajo tako, da se:

-        prepreči širjenje požara;

-        zagotovi ustrezna nosilnost konstrukcij tudi ob morebitnem požaru. Potrebna požarna odpornost se določi za vsak objekt skladno z njegovo vlogo in pomenom v sklopu odlagališča ter pretečo nevarnostjo za okolico in okolje;

-        zagotovijo dovozne poti in intervencijske površine za gasilce skladno z veljavnimi standardi;

-        vgradijo naprave za javljanje požara in alarmiranje;

-        zagotovijo ustrezne naprave in sistemi za gašenje, kakršni so zunanje in notranje hidrantno omrežje, sprinkler sistemi za določene objekte oziroma območja, ročni gasilni aparati ter druge naprave in pripomočki, kakor bo določeno v analizah požarnega tveganja in študiji požarne varnosti ter

-        zagotovita prestrezanje in zadrževanje nevarnih tekočin, ki bi lahko nastale zaradi požara.

(2) Zadostna količina vode za gašenje se zagotovi v servisnem objektu z ureditvijo za oskrbo z vodo in požarno zaščito, ki zajema protipožarno postajo in bazen požarne vode s črpališčem.

(3) Objekti na območju za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se opremijo s sistemom prezračevanja, z elektro in strelovodno instalacijo ter ustreznimi sistemi za aktivno protipožarno zaščito, za katere morajo biti zagotovljeni predpisani viri rezervnega napajanja z električno energijo.

(4) Pri gradnji objektov se uporabijo gradbeni proizvodi ustreznih lastnosti glede odziva na ogenj, da so ob morebitnem požaru izpolnjene zahteve, določene v študiji požarne varnosti in drugi projektni dokumentaciji.

26. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Vsi objekti se zgradijo potresno varno. Pri njihovem projektiranju se upošteva stopnja protipotresne varnosti, ki jo bo določila posebna seizmična analiza za območje tega državnega prostorskega načrta.

(2) Z gradnjo objektov odlagališča se ne posega na območja poplav, ki so določena za reko Savo pri vrednosti pretoka s povratno dobo sto let (Q100).

(3) Objekti za odlaganje odpadkov ter objekti in ureditve za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se zgradijo na nasipu s predvideno koto 157,50 m n. m., ki bo varoval objekte pred največjo verjetnostno poplavo (PMF). Vrhnja kota silosa bo predvidoma na 158,50 m n. m.

(4) Upravno-servisni objekti se zgradijo na nasipu s predvideno koto 155,20 m n. m.

(5) Vhodni del odlagališča se uredi na nasipu s predvideno koto 153,75 m n. m.

(6) Regionalna cesta in rekonstruirana Vrbinska cesta se uredita s predvideno srednjo koto ceste na 153,25 m n. m.

(7) Med nadaljnjim projektiranjem pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se višinske kote nasipov in cest natančno določijo v skladu z izsledki nadaljnjih hidrološko-hidravličnih študij in višin poplavnih vod.

(8) Brežine nasipov se ustrezno utrdijo tako, da se zagotovita njihova stabilnost in varnost objektov.

VIII. POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI

27. člen

(varstvo tal in podzemnih voda)

(1) Na območju posega se gospodarno ravna s tlemi, tako da se zagotovi čim manjši obseg njihovega uničenja in poškodb tal, ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal ter uporaba rodovitne zemljine za rekultivacijo in zunanjo ureditev.

(2) Za rekultivacijo se uporablja samo rodovitna zemljina, pridobljena na območju posega. Uporaba zemlje z drugih gradbišč je prepovedana, zato da se prepreči vnos tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst na to območje.

(3) Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine. Tiste, ki bodo med gradnjo razkrite, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi za preprečitev poškodovanja sosednjih zemljišč.

(4) Odvečna orna plast zemlje se nameni izboljšavi manj kakovostnih kmetijskih zemljišč ali izravnavi kmetijskih zemljišč v občini Krško, v skladu z navodili pooblaščenega strokovnjaka kmetijsko-gozdarske zbornice. Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina.

(5) Na gradbišču se zagotovi ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki pri morebitnem razlitju, razsipu ali nezgodi omogoča zajem teh snovi in prepreči iztok v tla, posledično pa v površinske in podzemne vode.

(6) Ukrepi za zaščito tal in podzemne vode zajemajo:

-        umestitev odlagalnih objektov v geološko okolje z nizko vodoprepustnostjo;

-        odlaganje odpadkov v neprepustne odlagalne objekte, kar se zagotovi s projektnimi rešitvami in uporabo materialov ustreznih lastnosti;

-        opremo silosov za zagotovitev kontrole tesnosti z drenažnim sistemom, ki bo omogočil ustrezno zbiranje in predelavo vode ob njenem morebitnem pojavu v objektu, v skladu z 10. členom te uredbe;

-        odlaganje odpadkov v obliki, ki omejuje prehajanje radionuklidov v tla in podzemne vode;

-        ravnanje z odpadnimi vodami, da se prepreči kontaminacija tal in podzemne vode;

-        obratovanje odlagalnih objektov, da se onemogoči prehajanje radioaktivnih snovi v tla in podzemne vode;

-        zagotovitev ustreznega tesnjenja – prekrova med silosom in vodonosnikom po odložitvi odpadkov in zaprtju silosa;

-        izvajanje obratovalnega monitoringa in aktivnega dolgoročnega nadzora, ki vključuje monitoring podzemne vode, ter

-        izvajanje varnostnih analiz, s katerimi se za vsa obdobja odlagališča preverja možen vpliv odlagališča na podzemne vode.

(7) Delovni stroji in transportna vozila se oskrbujejo z gorivom le na za to določenih površinah.

(8) Če se transportna vozila in druge naprave oskrbujejo na območju gradbišča, na transportnih in drugih manipulativnih površinah, se te utrdijo, na neutrjenih površinah pa se uporabijo prenosne lovilne sklede.

(9) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno uporablja tudi 29. člen te uredbe, ki ureja varstvo voda.

28. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev, transportnih vozil in vremenskih razmer med gradnjo. Zagotovijo se:

-        vlaženje materialov, nezaščitenih površin in transportnih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

-        preprečevanje raznosa materialov z gradbišča;

-        čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine ter

-        protiprašna zaščita vseh gradbiščnih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport.

29. člen

(varstvo voda)

(1) Med gradnjo se uvedejo strogi varstveni ukrepi in nadzor ter takšna organizacija gradbišča, da je zagotovljen nemoten pretok morebitnih visokih voda in preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi se zaščitijo pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

(2) Med gradnjo se uporabljajo brezhibna gradbena mehanizacija in stroji, zagotovi se ustrezno odlaganje gradbenih odpadkov in odvečnega materiala.

(3) Morebitne kontaminirane padavinske odpadne vode z območja za odlaganje odpadkov ter z območja za obdelavo in pripravo odpadkov na odlaganje se radiološko kontrolirajo in pred izpustom v javno kanalizacijo kemijsko analizirajo.

(4) Industrijske odpadne vode z območja, na katerem ni omejitev glede varstva pred ionizirajočimi sevanji, se pred izpustom v javno kanalizacijo kemijsko analizirajo. Z njimi se ravna v skladu z 10. členom te uredbe.

(5) Vse parkirne in povozne površine se utrdijo ter omejijo z dvignjenimi betonskimi robniki tako, da se padavinske odpadne vode z utrjenih površin kontrolirano odvajajo preko lovilcev olj.

(6) Nevarne snovi se shranjujejo v ločenih prostorih, tako da so zaščitene pred atmosferskimi vplivi.

(7) V vseh prostorih, v katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se poskrbi za ustrezno tesnitev tal.

(8) Ob razlitju nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, mesto razlitja se takoj sanira.

(9) Zagotovi se redno čiščenje in vzdrževanje sistemov za odvajanje in čiščenje vseh odpadnih voda.

(10) Glede varstva voda se smiselno uporablja tudi 27. člen te uredbe, ki ureja varstvo tal in podzemnih voda.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Med gradnjo ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa, upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:

-        uporablja se gradbena mehanizacija, opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;

-        hrupna dela se lahko izvajajo le med 7. in 19. uro;

-        zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev ne delujejo brez potrebe v prostem teku).

(2) Med obratovanjem se pri izvajanju transporta upoštevajo enaki pogoji kakor med gradnjo.

31. člen

(varstvo pred ionizirajočim in elektromagnetnim sevanjem)

(1) Podrobnejši ukrepi varstva izpostavljenih delavcev in referenčne skupine prebivalcev pred ionizirajočimi sevanji se opredelijo v poročilu o vplivih na okolje in varnostnem poročilu, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji, ter se upoštevajo pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Transformatorska postaja se ne sme nahajati v neposredni bližini prostorov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje.

(3) Pri postavitvi transformatorske postaje in vodenju srednjenapetostnih kabelskih tras se upoštevajo predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

32. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v več etapah.

(2) Etape morajo biti funkcionalno zaključene celote ter se lahko gradijo in uporabljajo ločeno ali sočasno.

X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

33. člen

(pogoji za umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov)

Na območju državnega prostorskega načrta je v skladu s predpisom, ki ureja območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogoje gradnje objektov na teh območjih, dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost ter pogoje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov.

34. člen

(spremljanje in nadzor nad izvajanjem posegov)

(1) Investitor zagotovi program monitoringa vključno z okoljskim kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem odlagališča, pa tudi med dolgoročnim nadzorom, in sicer v obsegu in na način, kakor je določeno v Okoljskem poročilu za odlagališče NSRAO (izdelovalec Geateh, d. o. o., november 2006, dopolnjeno april 2009). Dodatne vsebine monitoringa bodo določene v poročilu o vplivih na okolje in v varnostnem poročilu. Poroča se ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.

(2) Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, pri katerih je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita ter uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Spremljanje in nadzor se izvajata v skladu s predpisi s področja varstva okolja in usmeritvami, opredeljenimi v okoljskem poročilu, ter bosta podrobneje določena v poročilu o vplivih na okolje.

(3) Za vzpostavitev programa spremljanja razmer v podzemni vodi se na vplivnem območju odlagališča med pripravljalnimi deli in obratovanjem odlagališča zagotovijo mesta za vzorčenje.

(4) V sklopu izvajanja programa spremljanja stanja okolja se poleg mest vzorčenja po programu monitoringa kakovosti površinskih vodotokov Slovenije vzpostavi dodatno mesto vzorčenja na odseku reke Save nizvodno od odlagališča. To mesto se določi na podlagi terenskega ogleda in hidroloških meritev.

(5) Projektna rešitev odvajanja industrijskih odpadnih voda mora obsegati tudi ustrezno urejeno in dostopno merilno mesto za odvzem vzorcev očiščenih odpadnih voda pred priključitvijo na javno kanalizacijo.

(6) Za spremljanje in obvladovanje hidroloških razmer na območju odlagalnih enot se zgradijo kontrolne vrtine. Globina in razvrstitev le-teh morata zagotavljati spremljanje vseh značilnih hidrogeoloških pojavov na območju državnega prostorskega načrta. Njihove lokacije in lokacije kontrolnih vrtin, ki se vzpostavijo zunaj območja državnega prostorskega načrta, se podrobneje opredelijo v programu monitoringa.

(7) Za spremljanje radioaktivnosti okolja se pred začetkom del na mestu odlagališča izvedejo ničelne meritve radioaktivnosti. Najmanj leto dni pred začetkom poskusnega obratovanja je treba začeti izvajati predobratovalni monitoring v skladu z ugotovljenimi prenosnimi potmi.

(8) Med gradnjo se nadzoruje izvajanje celotne gradnje v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, vključno z nadzorom nad izvedbo protipoplavnega nasipa in nadzor nad izvajanjem zasaditve.

(9) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-        dodatna zasaditev in vegetacijska zgostitev;

-        sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-        sprememba rabe prostora in

-        drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(10) Podrobnejša določila za spremljanje stanja okolja se opredelijo v programu monitoringa na podlagi poročila o vplivih na okolje in varnostnega poročila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji, in se upoštevajo pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

35. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Med gradnjo drugega silosa se gradbiščnim objektom in ureditvam nameni začasno del prostih površin odlagališča.

(2) Poskrbi se za čim večjo izravnavo zemeljskega oziroma gradbenega materiala na območju državnega prostorskega načrta. Del viškov nenosilnega materiala se lahko odloži na za to predvidenih deponijah, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih. Inertni material, ki nastane zaradi rušitve objektov, se odloži v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.

(3) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:

-        ceste in poti za morebitne obvoze ali transporte med gradnjo odlagališča se pred začetkom del ustrezno uredijo, po gradnji pa se sanirajo morebitne poškodbe;

-        objekti in infrastrukturni vodi se obnovijo oziroma sanirajo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;

-        med gradnjo se zagotovi komunalna in energetska oskrba objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektih in napravah;

-        že med gradnjo se fizično zavaruje odlagališče v skladu s predpisi, ki urejajo fizično varovanje jedrskih objektov, tako da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-        med gradnjo se izvedejo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, tako da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

36. člen

(dodatne obveznosti)

(1) Zaradi izgube najboljših kmetijskih zemljišč kot posledice gradnje odlagališča se do pridobitve gradbenega dovoljenja določijo načini nadomeščanja izgubljenih kmetijskih zemljišč, in sicer z denarnim nadomestilom oziroma nadomestnimi zemljišči lastnikom odvzetih kmetijskih zemljišč ali drugimi ustreznimi ukrepi.

(2) Za nadomeščanje kmetijskih zemljišč se prednostno preverijo tri variante nadomeščanja, ki izhajajo iz študije Posledice izgradnje odlagališča NSRAO Vrbina na ekonomičnost kmetijske proizvodnje (izdelovalec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, številka naloge 134/2009, november 2009).

(3) Investitor zagotovi nadomestilo za izpad dohodka iz kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje odlagališča začasno izvzeta iz kmetijske rabe.

(4) Investitor mora pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.

(5) Izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah.

(6) Investitor mora kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbe točk in tras, spremembe dokumentacije in obstoječe infrastrukture, morebitnih poškodb in prekinitve prometa, ki bi nastali zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta.

(7) Investitor in izvajalec sta odgovorna za vso morebitno škodo na objektih komunalne infrastrukture nastale zaradi gradnje odlagališča.

(8) Za vse morebitne poškodbe na cestni infrastrukturi v občini Krško mora naročnik plačati odškodnino, če je škoda nastala zaradi gradnje odlagališča.

(9) Investitor mora med gradnjo sproti obveščati prebivalstvo o poteku gradnje.

(10) Med gradnjo je odgovoren za izvajanje programa spremljanja stanja okolja investitor.

(11) Med obratovanjem odlagališča je odgovoren za izvajanje programa spremljanja stanja okolja upravljavec.

(12) Investitor naroči recenzijo projektne dokumentacije za odlagališče, opravi pa jo interdisciplinarna recenzijska skupina. Rezultate recenzije je treba predstaviti Občini Krško pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za odlagališče.

37. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA

38. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških, seizmičnih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z varnostnega, okoljevarstvenega, geotehničnega, oblikovalskega, tehnološkega ali energetskega vidika oziroma vidika fizičnega varovanja jedrskih objektov, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske ali okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja, ter se o njih seznani Občina Krško.

(3) Velikost in število silosov se lahko spremenita, če se med nadaljnjimi raziskavami in načrtovanjem izkaže, da je to zaradi naknadno ugotovljenih geoloških, geomehanskih in hidrogeoloških lastnosti mikrolokacije ter zaradi preostalih tehnološko-tehničnih zahtev za odlaganje radioaktivnih odpadkov potrebno oziroma bolj smiselno.

(4) Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, in od količin, določenih s to uredbo, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov in rezultatov varnostnih analiz.

(5) Dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov ter mest objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.

(6) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, v kolikor le-ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

XII. OBMOČJA PROSTORSKIH UREDITEV, ZA KATERA BODO PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI DOLOČENI PO SPREJEMU DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

39. člen

(območja prostorskih ureditev, za katera bodo prostorski izvedbeni pogoji določeni z dopolnitvami tega državnega prostorskega načrta)

Na delu območja za odlaganje odpadkov na parcelah oziroma na delih parcel s parc. št. 1197/85, k. o. Leskovec, in parc. št. 2103/15, k. o. Drnovo, je predvidena razširitev odlagalnih kapacitet odlagališča. Za ta del se določijo prostorski izvedbeni pogoji v okviru dopolnitve tega državnega prostorskega načrta.

XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

40. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje tega državnega prostorskega načrta šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni:

-        Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Krško (Uradni list SRS, št. 7/90, in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04) in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 21/87 in 25/89, in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05 in 25/06);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Industrijska cona Vrbina (Uradni list RS, št. 7/01) in

-        Odlok o lokacijskem načrtu Razdelilna transformatorska postaja 400/110 kV Krško z razpletom daljnovodov (Uradni list SRS, št. 31/87 in 34/88).

41. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-56/2009/4

Ljubljana, dne 30. decembra 2009

EVA 2009-2511-0145

Vlada Republike Slovenije

Borut Pahor l.r.

Predsednik