Na podlagi šestega odstavka 34. člena Zakona o
prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09)
izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o državnem prostorskem načrtu za kompleks Debeli rtič
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt)
in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 –
ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za kompleks Debeli rtič (v nadaljnjem
besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je v marcu 2010 pod številko
projekta 1417-1 izdelalo podjetje Investbiro Koper, d. d., Koper.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z
državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, pogoje
glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja
zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za
izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so pojasnjene in
grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi
prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije,
Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni
občini Koper.
(3) Oznake, navedene v 3., 5., 6., 7., 15., 16., 17., in 21.
členu uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega
prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo objekti ter
ureditve, namenjeni izvajanju programov podpore države gostiteljice v Republiki
Sloveniji in celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske.
(2) Načrtovani posegi v prostor so:
a)
stavbe:
-
upravno-nastanitveni objekt, namenjen izvajanju programov podpore države
gostiteljice v Republiki Sloveniji in celostne skrbi za pripadnike Slovenske
vojske (v nadaljnjem besedilu: objekt HNS-CSP);
-
nastanitveni objekt z apartmaji (v nadaljnjem besedilu: nastanitveni
objekt);
-
bungalovi;
b)
objekti in zunanja ureditev:
-
vstopna ploščad;
-
atriji in pohodne površine ob objektih;
-
bazenski kompleks;
-
površine za otroško igro;
-
površine za športno-rekreacijske dejavnosti;
-
parkovna ureditev površin med objekti.
(3) Predmet državnega prostorskega načrta so tudi
spremljajoče ureditve komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture ter prilagoditve obstoječih infrastrukturnih ureditev (v
nadaljnjem besedilu: območje infrastrukturnih navezav in ureditev).
(4) Območje državnega prostorskega načrta se deli na območja,
ki pomenijo zaokrožene prostorske in funkcionalne celote:
-
območje A;
-
območje B;
-
območje C1;
-
območje C2.
(5) V območju državnega prostorskega načrta so tudi koridorji
infrastrukturnih navezav in ureditev, ki vključujejo koridorje za gradnjo
tlačnega fekalnega voda, odvodnega meteornega kanala, napajalnega vodovoda,
navezovalnih srednjenapetostnih elektroenergetskih vodov in navezovalnega
telekomunikacijskega voda.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta se nahaja na
območju Debelega rtiča v Mestni občini Koper.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s
tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate
tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta
z načrtom parcel.
(3) V območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega
odstavka so skladno z geodetskim načrtom zemljišča oziroma deli zemljišč s
parcelnimi številkami v teh katastrih občinah:
1.
območje kompleksa Debeli rtič:
-
k.o. Jernej: *53/1, *503, 1744/4, 1744/7, 1744/6, 1748, 1750, 1751/1,
1755/1, 1755/2, 1756, 1757/1, 1757/2, 1757/13, 1757/14, 1758, 1759/1, 1760/1,
1760/2, 2179/1, 2180, 3584/3;
-
k.o. Oltra: 4, 8, 56;
2.
območje infrastrukturnih navezav in ureditev:
vodovod: k.o. Oltra: 8,
56, 98, 1317/1;
-
meteorna kanalizacija: k.o. Jernej: 1744/7, 1752, 1754/1 in k.o. morje:
3/16;
-
fekalna kanalizacija: k.o. Oltra: 8, 56, 1012/6, 1317/1;
-
elektroenergetsko omrežje: k.o. Jernej: 1786/2, 1787/1, 1821/5, 1821/1,
3584/3 in k.o. Oltra: 56;
-
telekomunikacijsko omrežje: k.o. Oltra: 919/2, 1302/5, 1317/1, 1318/1,
1534, 1535, 1536, 1537, 1538, 1539, 1540, 1541, 1542, 1543, 1544, 1545, 1546,
1547, 1548, 1549, 1550, 1551, 1552, 1553 in k.o. Ankaran: 727, 885, 922, 923,
924, 925, 291.
5. člen
(raba zemljišč)
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na omejitev
rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
-
območje izključne rabe za potrebe obrambe (območji A in B): pogoji in
omejitve rabe ter ukrepi za varovanje območja se določijo skladno s predpisi s
področja obrambe, ki določajo objekte in okoliše objektov, ki so posebnega
pomena za obrambo. Območje se nameni stalnim dejavnostim, zlasti za
razmestitev, usposabljanje, delovanje, nastanitev, vadbo vojske;
-
območje obstoječe dostopne ceste (območje C1): ohranja se dostop oziroma
prehod za obstoječe uporabnike sosednjih območij;
-
območje priključevanja na državno cesto št. R2-406 (območje C2): po
zgraditvi načrtovanih ureditev se zemljišča dajo pristojnim upravljavcem v
javno uporabo;
-
območja infrastrukturnih navezav in ureditev, ki so potrebne za izvedbo
državnega prostorskega načrta za zagotovitev ustrezne infrastrukturne
opremljenosti in navezav na obstoječa omrežja gospodarske javne infrastrukture:
zemljišča se po končani gradnji povrnejo v prejšnje stanje in rabo.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE,
VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(območje A)
(1) Na območju A se izvedejo naslednji objekti in zunanja
ureditev:
-
objekt HNS-CSP kot križno zasnovan objekt največjih tlorisnih dimenzij
38,00 m × 39,00 m in tlorisne velikosti 760 m2 in višine 8,00 m;
-
nastanitveni objekt kot križno zasnovan objekt največjih tlorisnih
dimenzij 36,50 m × 49,50 m in tlorisne velikosti 930 m2 in višine
8,30 m;
-
novi energetski objekt, v katerega je vključena transformatorska
postaja, agregat in nova kotlovnica tlorisnih dimenzij 11,00 m × 7,00 m in
višine 4,50 m;
-
antenski drog na betonskem temelju dimenzije 4,00 m × 4,00 m;
-
vstopna ploščad;
-
atriji in pohodne površine ob objektih;
-
otroško igrišče;
-
utrjena večnamenska površina za športne dejavnosti velikosti 26,00 m ×
17,00 m;
-
travnata površina za športne igre s površino največ 300 m2;
-
parkovne površine in zelenice;
-
promenada in pešpoti;
-
parkirišča za kratkotrajno parkiranje in parkirišča za avtobuse
približno 1 230 m2.
(2) V sklopu načrtovanih gradenj se rekonstruira obstoječi
stolp, s tem da se ohranjata etažnost objekta K + P + 1 in njegova zunanja
podoba.
7. člen
(območje B)
(1) Na območju B se zgradijo naslednji objekti in zunanje
ureditve:
-
38 bungalovov, ki se povezujejo v posamezne nize in sklope;
-
bazenski kompleks površine približno 1 000 m2 s plavalnim
bazenom okvirnih tlorisnih dimenzij 12,00 m × 25,00 m in manjšim otroškim
bazenom površine približno 50 m2;
-
sanitarni objekt dimenzij 10,50 m × 5,50 m in višine 5,00 m;
-
parkovne ureditve površin med objekti;
-
ureditev parkirnih površin za uporabnike območja.
(2) Izvedeta se dva tipa bungalovov:
-
objekti z oznako B1 velikosti 9,00 m × 4,50 m in višine 6,50 m;
-
objekti z oznako B2 velikosti 8,50 m × 5,00 m in višine 6,50 m.
(3) Bazenski kompleks se izvede kot površina za rekreacijo za
vse uporabnike kompleksa Debeli rtič. Bazen se napaja s sladko vodo iz javnega
vodovoda. Dopustno je prekritje bazena z lahko montažno konstrukcijo ali opno z
nadtlakom. V sklopu bazenskega kompleksa se v grajenem objektu ali sanitarnih
zabojnikih zagotovijo sanitarije in garderobe.
8. člen
(skupni pogoji za urbanistično-arhitekturno oblikovanje)
(1) Faktor pozidanosti območja je 0,25, kar velja za skupno
površino območij A in B.
(2) Strehe se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji, ki so
priloženi v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta.
(3) Etažnost načrtovanega upravno nastanitvenega objekta
HNS-CSP je do K + P + 1. Mogoča je izvedba kleti, pri čemer je klet praviloma v
celoti vkopana. Število kletnih etaž ni omejeno.
(4) Etažnost ostalih načrtovanih objektov je do P + 1.
(5) Oblikovno se morajo objekti uskladiti z videzom glavnih
objektov. Za vsa zunanja parkirišča je obvezno enotno nadkritje.
9. člen
(krajinskoarhitekturne ureditve)
(1) Ohranja se kakovostna in vitalna drevnina, katere
odstranitev ni povezana z gradnjo objektov, varnostjo prometa ter drugimi
funkcionalnimi in varnostnimi dejavniki.
(2) Območje se ozeleni s krajevno značilnimi rastlinskimi
vrstami. Zagotovi se intenzivna zasaditev z višjo drevesno vegetacijo in
grmovnicami.
(3) Zagotovijo se zadostni odmiki večje drevnine od objektov
in infrastrukture v skladu s splošno veljavnimi akti upravljavcev
infrastrukturnih vodov. Če to ni mogoče, se predvidijo posebne koreninske
zapore.
(4) Krajinskoarhitekturne ureditve, vključno z urbano opremo,
se oblikujejo skladno z arhitekturo objektov. Z vključevanjem značilnih
krajinskooblikovalskih in krajinskotehničnih prvin v zasnovo, izborom
rastlinskih vrst in gradiva se poudarja sredozemska narava območja.
10. člen
(tehnično varovanje)
Tehnično varovanje kompleksa Debeli rtič in posameznih
objektov se skladno z zahtevami in standardi investitorja zagotavlja s:
-
sistemom požarnega varovanja,
-
nadzorom nad pristopom,
-
protivlomnim sistemom in
-
mehansko zaščito.
11. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena
postavitev teh enostavnih in nezahtevnih objektov:
-
objekti za lastne potrebe;
-
ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m;
-
škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m;
-
pomožni infrastrukturni objekti;
-
pomožni objekti za obrambo ter zaščito in reševanje;
-
začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam;
-
vadbeni objekti;
-
spominska obeležja;
-
prijavnica;
-
objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2;
-
urbana oprema.
12. člen
(odstranitev obstoječih objektov)
Na območju državnega prostorskega načrta se odstranijo
naslednji obstoječi objekti in ureditve:
-
nastanitveno-gostinski objekt na naslovu Jadranska cesta 77 razen stolpa
na zahodni strani;
-
bungalovi;
-
sanitarni objekt;
-
elementi zunanje ureditve, kot so športna igrišča, utrjene ploščadi in
terase, pešpoti, podporni in mejni zidovi, če jih ni mogoče vključiti v novo
prostorsko ureditev;
-
pomožni objekti, kot so prizidki, nadstrešnice, plinski rezervoar, lope
ipd.;
-
infrastrukturni objekti in naprave (ali njihovi deli): jamborska
transformatorska postaja, nizkonapetostno interno omrežje, interno
kanalizacijsko omrežje, interno vodovodno omrežje, telefonski priključek, ki se
v sklopu obstoječih objektov ne bodo več uporabljali.
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in
grajenem javnem dobru)
(1) Objekti in ureditve se priključijo na javno prometno
omrežje, kanalizacijo, vodovod, elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko
omrežje.
(2) Objekti in ureditve se oskrbijo z zemeljskim plinom.
(3) Možno je samostojno pridobivanje energije iz obnovljivih
in alternativnih virov.
(4) Novi in rekonstruirani infrastrukturni vodi se v največji
mogoči meri umestijo v obstoječe infrastrukturne koridorje in na zemljišča
javnega dobra.
(5) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti
skladne s programi upravljavcev komunalnih vodov in se izvedejo tako, da jih je
mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda.
(6) Križanja infrastrukturnih vodov so prikazana v grafičnem
delu državnega prostorskega načrta.
(7) Na območju državnega prostorskega načrta je mogoča
rekonstrukcija ali dograditev obstoječih infrastrukturnih naprav.
14. člen
(skupni pogoji za prometne ureditve)
Prometne ureditve vključujejo:
-
prometne ureditve, ki se načrtujejo kot prilagoditve obstoječih ureditev
in so skupnega pomena za nemoteno delovanje in uporabo širšega prostora,
-
interno prometno omrežje,
-
površine za mirujoči promet.
15. člen
(ceste)
(1) Z državnim prostorskim načrtom se izvedejo rekonstrukcije
naslednjih cest:
-
priključka obstoječe dostopne ceste na državno cesto št. R2-406 v km
7,00 + 063 m na levi strani ceste v smeri stacionaže državne ceste, ki se načrtuje
kot trikrako križišče;
-
obstoječega priključka oziroma uvoza na državno cesto št. R2-406 v km
6,9 + 92 m na levi strani ceste v smeri stacionaže državne ceste, ki bo
namenjen izključno za intervencijo in dostavo do objektov HNS-CSP in
nastanitvenega objekta;
-
državne ceste št. R2-406 na odseku od km 7,00 + 063 m v km 7,00 + 040 m
za izvedbo cestnega priključka iz prve alinee z izvedbo posebnega pasu za leve
zavijalce;
-
obstoječe dostopne ceste v dveh odsekih, in sicer se odsek »1« izvede s
tipskim prečnim profilom: vozišče 2 × 2,50 m, dvostranski pločnik 2 × 1,00 m,
odsek »2« pa s tipskim prečnim profilom: vozišče 2 × 2 m.
(2) Prometne ureditve, ki se načrtujejo kot prilagoditve
obstoječih ureditev in so skupnega pomena za nemoteno delovanje in uporabo
širšega prostora, vključujejo rekonstrukcijo obstoječih priključkov dostopne
ceste in intervencijskega uvoza na državno cesto št. R2-406 (območje C1) ter
rekonstrukcijo obstoječe dostopne ceste (območje C2).
(3) Z internim prometnim omrežjem se zagotavljajo notranje
povezave med deli kompleksa Debeli rtič. Notranje prometno omrežje sestavljajo
pešpoti, ki imajo deloma tudi vlogo intervencijskih poti. Interno omrežje
površin za pešce se ustrezno fizično loči od preostalih prometnih površin,
vendar tako da bo omogočen intervencijski dostop.
(4) Načrtovane površine za mirujoči promet so namenjene
izključno potrebam kompleksa Debeli rtič. Površine za mirujoči promet za
potrebe posamezne prostorske in funkcionalne enote se zagotovijo znotraj nje.
Potrebne parkirne površine se zagotovijo deloma v garaži v kleti objekta
HNS-CSP in nastanitvenega objekta ter deloma na prostem. Parkirne površine se
odmaknejo in fizično ločijo od vozišča državne ceste R2-406. Parkirne površine
se dimenzionirajo in izvedejo skladno s predpisi in glede na predvideno
dejavnost. Zagotovi se:
-
najmanj eno parkirno mesto na posamezno nastanitveno enoto,
-
manjše parkirišče (do pet parkirnih mest) za kratkotrajno parkiranje,
-
najmanj deset parkirnih mest za zaposlene in službena vozila,
-
najmanj dve parkirni mesti za avtobus.
(5) Vsa križanja infrastrukturnih vodov s cesto so prikazana
v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.
16. člen
(kanalizacijsko in vodovodno omrežje)
(1) Navezave in povezave komunalne infrastrukture za
komunalno ureditev območja državnega prostorskega načrta križajo obstoječe
kanalizacijsko (K1-K18) in vodovodno omrežje (V1-V12).
(2) Kanalizacijsko omrežje se izvede v ločenem sistemu z
upoštevanjem obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture.
(3) Kompleks Debeli rtič se prek novega črpališča in tlačnega
voda priključi na obstoječi fekalni zbiralnik Debeli rtič–Ankaran z iztokom na
Centralno čistilno napravo Koper. Tlačni vod se izvede v koridorju državne
ceste št. R2-406 Ankaran–MP Lazaret.
(4) Padavinske odpadne vode se vodijo prek meteorne
kanalizacije z iztokom v morje: čiste padavinske odpadne vode se vodijo v
interno meteorno kanalizacijo prek peskolovov, padavinske odpadne vode s
površin, ki so onesnažene z olji, pa se pred iztokom v meteorni odvodnik
očistijo v standardiziranih lovilnikih olj in maščob.
(5) Kanalizacija se izvede neprepustno za vodo iz
atestiranega materiala.
(6) Vodna oskrba se zagotovi iz vodohrana RZ Debeli rtič 500
m3 na koti 59,10 mnm.
(7) Za zagotovitev nemotene vodne oskrbe in požarne varnosti
se zgradita nov vodovod NL DN 150 mm od recepcije Mladinskega zdravilišča
Debeli rtič do kompleksa Debeli rtič in notranje razdelilno omrežje, vključno z
omrežjem hidrantov.
(8) Zaradi izvajanja del ne sme biti motena vodna oskrba.
(9) Sistem internega vodovodnega omrežja in hidrantne mreže
se izvede tako, da niso mogoči povratni vplivi vode v javni vodovodni sistem.
(10) Pri izvajanju del na mestih križanja s kanalizacijskim
omrežjem mora investitor upoštevati projektne pogoje upravljavca
kanalizacijskega omrežja, ki so priloženi v obveznih prilogah državnega
prostorskega načrta.
17. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Zamenja se obstoječa jamborska transformatorska postaja
(v nadaljnjem besedilu: TP) Debeli rtič II.
(2) Za napajanje nove TP in njeno vzankanje v javno
elektroenergetsko omrežje se delno premesti in dogradi srednjenapetostno
omrežje. Nova TP se v obstoječe srednjenapetostno omrežje priključi na dveh
točkah, in sicer v obstoječem elektroenergetskem jašku na parceli št. 56, k.o.
Oltra, in v TP Miloki.
(3) Napajanje uporabnikov iz prvega odstavka tega člena se
zagotovi z gradnjo novega nizkonapetostnega voda.
(4) TP se zgradi za napetost 20/0,4 kV in nazivno moč 1000
kVA. Postavi se v energetski objekt, do katerega se zagotovi dostop za
tovornjak skupne teže 20 t.
(5) Vsi elektroenergetski vodi se načrtujejo v podzemni
kabelski kanalizaciji.
18. člen
(križanje obstoječega elektroenergetskega omrežja)
(1) Navezave in povezave komunalne infrastrukture za
komunalno ureditev območja državnega prostorskega načrta križajo obstoječi
srednjenapetostni (10- in 20-kilovoltni) elektroenergetski podzemni vod.
(2) Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih
vodov ni dovoljen.
(3) Med izvajanjem del na mestih križanja in približevanja
elektroenergetskim vodom investitor zagotovi nadzor, ki ga opravlja upravljavec
elektroenergetskega omrežja.
19. člen
(plinovodno omrežje)
Za oskrbo s plinom se postavi plinska postaja za skladiščenje
plina. Kotlovnica se izvede v sklopu glavnih objektov ali kot samostojni
objekt.
20. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Dogradi se informacijsko-komunikacijska infrastruktura,
ki zagotavlja prenos govora, podatkov večpredstavnosti in signalov tehničnega
varovanja.
(2) Kompleks Debeli rtič se naveže na obstoječe
telekomunikacijsko omrežje v Ankaranu in naprej do vojašnice Slovenski
pomorščaki v Ankaranu.
(3) Znotraj kompleksa Debeli rtič se izvedejo notranje
telekomunikacijske povezave med objekti.
(4) Celotno telekomunikacijsko omrežje se izvede v kabelski
kanalizaciji.
(5) Telekomunikacijski vodi se pred izkopom zakoličijo. V
varovalnem pasu telekomunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop. Pri
izvajanju del na mestih križanja s telekomunikacijskim omrežjem investitor
zagotovi sodelovanje upravljavca tega omrežja.
21. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Izvede se fiksna digitalna večkanalna radiorelejna povezava
do najbližje obstoječe točke Ministrstva za obrambo oziroma Slovenske vojske,
in sicer z namestitvijo antenskega droga na območju A.
22. člen
(razsvetljava)
(1) Znotraj kompleksa Debeli rtič se izvede zunanja
razsvetljava, katere ureditev je razvidna iz grafične priloge številka 2.3.1.
(2) Javna razsvetljava se izvede tudi pri rekonstrukciji
obstoječe dostopne ceste.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
23. člen
(določitev parcel)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja
državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega
prostorskega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje območja državnega
prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po
izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi
lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij
pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE,
OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI
IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so naslednje
zavarovane enote kulturne dediščine, ki se med gradnjo varuje pred
poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne
dediščine. Na območju državnega prostorskega načrta je naslednja kulturna
dediščina:
-
Ankaran – Arheološko najdišče Zaliv sv. Jerneja, arheološko najdišče,
-
Ankaran – Kulturna krajina Debeli rtič, dediščina.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor na
celotnem območju državnega prostorskega načrta, na katerem ni registriranega
arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja
zagotoviti izvedbo:
-
predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala, ki je
priložena v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta,
-
drugih ukrepov varstva, določenih na podlagi izsledkov predhodnih
arheoloških raziskav.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora investitor
na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo
na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav
za vrednotenje arheološkega potenciala (strojno vrednotenje z dokumentiranjem –
arheološko dokumentiranje profila strojno izkopanega jarka s poterensko
obdelavo gradiva), ki je priloženo v obveznih prilogah državnega prostorskega
načrta.
(4) Pred začetkom del mora investitor zagotoviti izvedbo
morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo
gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na
podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav, med izvedbo pa stalni
arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so
najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj ostanejo, kjer so, če je to le
mogoče.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega
najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo.
Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke
ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da
dediščina ne bo ogrožena.
(6) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli zavod za
varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je
treba pridobiti soglasje za raziskavo arheološke ostaline in njeno odstranitev.
(7) Pri načrtovanju in položitvi telekomunikacijskega voda na
območju evidentiranih enot kulturne dediščine se zagotovijo tehnologija
gradnje, ki pomeni najmanjši mogoči poseg, ustrezni odmiki od koreninskega
sistema dreves ter njihova zaščita, ki je priložena v obveznih prilogah
državnega prostorskega načrta.
(8) Ukrepi za zavarovanje kulturne dediščine so:
-
trasa telekomunikacijskega voda se na odseku enote kulturne dediščine
Drevored cipres EŠD 15676 načrtuje na nasprotni strani cestnega telesa,
-
na območju Bolnišnice Ankaran EŠD 17092 se trasa telekomunikacijskega
voda načrtuje v obstoječi dostopni cesti, s traso se ne posega v druge parkovne
površine,
-
na območju arheološkega območja Internistična bolnišnica EŠD 1331 se
poseg načrtuje v cestnem telesu obstoječe ceste ali pločnika; pred poseganjem
na območje je treba izvesti zaščitne arheološke raziskave, njene izsledke pa
upoštevati pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije.
(9) Pri pristojni javni službi je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja
dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve
državnega prostorskega načrta.
(10) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti
pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
25. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so naslednja
območja varstva narave:
-
Naravna vrednota Debeli rtič – park (ID 1982),
-
Naravna vrednota Ankaran – park ob objektu MORS (ID 1981),
-
EPO Morje in morsko obrežje (ID 70000),
-
Valdoltra – drevored cipres 1 (ID 70040),
-
Valdoltra – drevored cipres 2 (ID 70041),
-
Valdoltra – drevored cipres 3 (ID 70042).
(2) Na območju iz prejšnjega odstavka se izvajajo naslednji
ukrepi:
-
trase infrastrukturnih vodov se izvedejo v največjem mogočem odmiku od
obstoječih dreves,
-
vsi posegi se izvedejo tako, da se ne posega v drevesa in njihova
rastišča,
-
izbere se tehnologija, ki ne bo poškodovala koreninskega sistema dreves,
-
izkopni material se odloži zunaj območja rastišč,
-
če obstaja možnost, da bi se pri izvajanju del drevesa poškodovala, jih
je treba ograditi.
(3) Za preprečitev mogočega vpliva na morski habitat se padavinske
odpadne vode z obravnavanega območja vodijo prek meteorne kanalizacije z
iztokom v morje. Padavinske odpadne vode se med obratovanjem redno čistijo z
lovilniki olj.
26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Tehnične rešitve ter način gradnje objektov in ureditev se
prilagodijo naravnim omejitvam lokacije in coni potresne ogroženosti:
-
s sistemom drenaže talne vode in primerno zunanjo ureditvijo se prepreči
zastajanje vode ob objektih in na površinah;
-
ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena;
-
pri graditvi objektov se upoštevajo zahteve, predvidene za območje, na
katerem je predvidena največja moč potresa VII. stopnje po Mercallijevi
lestvici.
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Ob izdelavi projektne dokumentacije se določijo ukrepi za
varstvo pred požarom.
(2) Protipožarna zaščita se zagotavlja z izvajanjem pasivnih
in aktivnih ukrepov varstva pred požarom. S prostorskimi in gradbenotehničnimi
ukrepi se zagotovijo:
-
pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
-
odmiki med objekti oziroma protipožarne ločitve,
-
dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter
-
viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
VIII. POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
28. člen
(varstvo tal)
(1) Za zagotovitev varstva pred onesnaženjem tal se pri
gradnji ne sme uporabljati material, ki vsebuje nevarne spojine, strupene
kovine in druge sestavine, ki lahko povzročijo onesnaženje.
(2) Delovni stroji in prevozna sredstva morajo biti tehnično
ustrezni.
(3) Med gradnjo se zagotavljajo zaščitni ukrepi ob morebitnem
razlitju nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev.
(4) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem
vremenu.
(5) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in
odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Prst se uporabi za
končno ureditev zunanjih površin obravnavanega kompleksa.
29. člen
(varstvo voda)
Ohranja se obstoječe vodne vire na območju, in sicer vodnjaka
na parcelah št. 4, k.o. Oltra, in 1748, k.o. Jernej. Vodnjaka se vključita v
zunanjo ureditev območja državnega prostorskega načrta.
30. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo se, s pravilno izbiro delovnih strojev in
prevoznih sredstev, čim bolj prepreči dodatno onesnaženje zraka. Po potrebi se
poskrbi za:
-
vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu;
-
preprečevanje raznosa materiala z gradbišča;
-
čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;
-
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz.
31. člen
(varstvo pred hrupom)
Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih
vrednosti hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja, da:
-
so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter
ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
-
se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči, ob nedeljah
in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih.
32. člen
(zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov)
(1) Za zbiranje odpadkov se izvedejo zbirna oziroma odjemna
mesta ter zbiralnica za ločeno zbiranje odpadkov z urejenim dostopom za posebna
tovorna vozila z dovoljeno osno obremenitvijo 28 t. Odjemno mesto za odvoz se
uredi tako, da je mogoče redno čiščenje prostora ob upoštevanju higienskih,
funkcionalnih in estetskih zahtev kraja oziroma objekta.
(2) Odjemno mesto se opremi s tipiziranimi posodami. Vrsta,
tip in število posod ter odjemno mesto se določijo v sodelovanju z izvajalcem
odvoza komunalnih odpadkov.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
33. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Etape izvedbe prostorske ureditve so:
-
območje infrastrukturnih navezav in ureditev;
-
območje A – območje objekta HNS-CSP in nastanitvenega objekta;
-
območje B – območje bungalovov in bazenskega kompleksa;
-
območji C1 in C2 – prometne ureditve na obstoječih prometnicah.
(2) Posamezne etape je mogoče razdeliti tudi na podetape,
vendar samo če se s tem ne omeji funkcionalnost celotne etape ter če to dopušča
infrastrukturna in prostorska zasnova posameznega sklopa.
(3) Mogoče je zaporedno ali sočasno izvajanje etap ali
sprememba zaporedja posameznih etap, če so stalno zagotovljeni varstvo okolja
ter pogoji uporabe in delovanja sosednjih območij.
(4) Do zgraditve objektov in dokončanja ureditev na območju B
se na tem zemljišču ohranja obstoječa raba. Med izvajanjem posegov v sklopu
drugih etap se zagotovijo potrebne začasne ureditve, objekti in infrastruktura
za uporabo območja državnega prostorskega načrta:
-
začasni sanitarni objekt,
-
začasni objekt za potrebe recepcije,
-
ureditev za začasno hrambo opreme,
-
začasna prometna ureditev v skladu z določbami 14. in 15. člena te
uredbe.
(5) Mikrolokacije posameznih objektov in ureditev iz
prejšnjega odstavka se lahko znotraj območja spreminjajo in prilagajajo glede
na zahteve in pogoje gradnje na sosednjih območjih.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA
34. člen
(druge obveznosti investitorja)
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del mora:
-
pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture
skupaj z upravljavci. Ceste in poti, ki bodo namenjene prevozu ali obvozu med
gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredi, po končanih delih pa sanira
morebitne poškodbe. Obnovijo oziroma sanirajo se tudi med gradnjo poškodovani
infrastrukturni objekti in naprave;
-
pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, ki jih bo
gradnja prizadela, po končanih delih pa odpraviti posledice morebitnih poškodb;
-
sprotno rekultivirati območja posegov;
-
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav;
-
začasno pridobljena zemljišča po končanih posegih in spremljajočih
ureditvah vrniti v prejšnje stanje.
35. člen
(monitoring)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se vodi
monitoring odpadnih voda, ki nastanejo med obratovanjem.
(2) Med gradnjo se spremlja in nadzoruje izvedba zaščite in
poseka obstoječe vegetacije.
36. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega
načrta.
(2) Velikost in organizacija gradbišča se spreminjata in
prilagajata etapnosti izvedbe načrtovanih objektov in ureditev.
(3) Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z načrtom prevoznih
poti med gradnjo in morebitnimi odlagališči materiala, ki jih ne bi bilo mogoče
urediti na območju državnega prostorskega načrta. Notranja organizacija
gradbišča, trase prevoznih poti in mesta priključkov na gradbišče se načrtujejo
in izvedejo tako, da so zaradi gradnje čim manj prizadeti bivalno okolje,
naravno okolje, kulturna dediščina in obstoječe ureditve na sosednjih območjih
ter čim manj ovirana ali motena njihova uporaba. Dostopne oziroma prevozne poti
ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(4) Lokacija odlagališča gradbenih odpadkov, ki jih ne bo
mogoče odlagati znotraj območja državnega prostorskega načrta se nahaja v
Centru predelave gradbenih odpadkov Sermin, upravljavec Finali trading, d. o.
o., Ankaranska cesta 7B, 6000 Koper.
(5) Na obstoječem cestnem omrežju se izvedejo ukrepi v taki
obliki in obsegu, da se prometna varnost in pretočnost prometa zaradi graditve
posegov ne bo poslabšala. Zagotovijo in uredijo se dostopi, ki so bili zaradi
gradnje posegov prekinjeni, in uredijo dostopi, ki nadomeščajo prekinjene
obstoječe poti.
(6) Investitor in izvajalec del sta odgovorna za varnost
prometa na državni cesti in zavarovanje gradbišča. Redno čiščenje državne ceste
in drugih cestnih površin je obvezno med vso gradnjo in po dokončanju del.
Izvesti je treba dodatne začasne dostope med gradnjo ter odpraviti posledice
vseh morebitnih poškodb oziroma denarno nadomestiti škodo.
(7) Gradbiščna baza se ne postavi v neposredni bližini
naselij, na območjih naravne in kulturne dediščine ter na drugih varovanih
območjih.
(8) Projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti
priložen načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(9) Zaradi izvedbe ureditev, načrtovanih s to uredbo, je
predvidenih 8 450 m3 presežka materiala. Na območju državnega
prostorskega načrta se zagotovi čim večja izravnava zemeljskega materiala. V
načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki se podrobneje opredelijo mesta in
način odlaganja izkopanega materiala.
(10) Med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba
gradbišča in sosednjih zemljišč in objektov ter prometna ureditev z obstoječimi
ali začasnimi infrastrukturnimi objekti in napravami.
(11) Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi
in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo
zaradi prevoza, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih škodljivih
snovi, oziroma ob morebitni nezgodi zagotovi takojšnje ukrepanje za to
usposobljenih delavcev.
(12) Med gradnjo se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o
njenem poteku.
(13) Zaradi preglednosti na cesti se ves izkopan in drug
gradbiščni material oddalji od ceste najmanj 3 m.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za
okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA
38. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri uresničitvi državnega prostorskega načrta so dopustna
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to
uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških,
prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo
tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetskega,
prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer
na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne
smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi
in organizacije, na delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja do 10% od tlorisnih in višinskih
gabaritov objektov in ureditev, določenih z državnim prostorskim načrtom, kot
prilagoditev funkcionalnim, oblikovalskim ali tehničnim zahtevam, glede na
faktor pozidanosti območja kompleksa Debeli rtič.
(4) Dopustna odstopanja v naklonu streh so med 18 in 22
stopinjami. Za potrebe tehnoloških naprav so deli strehe lahko izjemoma ravni.
(5) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se štejejo tudi
druga križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami,
načrtovanimi z državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K
vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi
ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti
soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma po
končani gradnji soglasje njenega upravljavca.
XII. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(uporaba in namembnost zemljišč do izvedbe prostorskih
ureditev)
Do izvedbe posameznih etap iz 33. člena te uredbe se na
območju državnega prostorskega načrta ohranjata obstoječa namembnost ter raba
površin in ureditev.
40. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega
prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in
dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
-
Dolgoročni plan občine Koper (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92,
4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),
-
Družbeni plan občine Koper (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94,
25/94, 14/95 in 11/98),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01, Uradni
list RS, št. 96/04 in 97/04) ter
-
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave,
št. 19/88, 7/01 in 24/01, Uradni list RS, št. 49/05, 95/06 in 22/09).
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00719-24/2010
Ljubljana, dne 29. julija 2010
EVA 2010-2511-0080
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister