Uredba o spremembah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov obsega:

-       Uredbo o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 50/01 z dne 15. 6. 2001),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvi uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),

-       Uredbo o spremembi uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 84/02 z dne 3. 10. 2002),

-       Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 76/10 z dne 1. 10. 2010).

UREDBA

o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

1. člen

Ta uredba v skladu z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 91), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), določa mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za zmanjševanje emisije snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov.

Za vprašanja v zvezi z emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, v zvezi z meritvami emisije snovi v zrak, ki niso urejena s to uredbo, pa pravilnik, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje.

Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za premične sežigalnice in naprave za sosežig.

2. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.     Odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.

2.     Nevarni odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so nevarni odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.

3.     Mešani komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in odpadki iz dejavnosti trgovine in industrije, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen ločeno zbranih frakcij, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo v podskupino 20 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, in drugih odpadkov, ki se uvrščajo v podskupino 20 02 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

4.     Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.

5.     Sežigalnica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je nepremična ali premična naprava, namenjena za toplotno obdelavo odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega. Toplotna obdelava vključuje sežiganje z oksidacijo odpadkov kot tudi pirolizo, uplinjanje, obdelavo v plazmi ali druge postopke toplotne obdelave, če se produkti obdelave naknadno sežgejo.

Sežigalnica je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.

6.     Naprava za sosežig odpadkov (v nadaljnjem besedilu: naprava za sosežig) je nepremična ali premična naprava, ki je zlasti namenjena proizvodnji energije ali določenih izdelkov, v kateri se odpadki uporabljajo kot običajno ali kot dodatno gorivo ali pa toplotno obdelajo za namen odstranjevanja. Če se v napravi iz prejšnjega stavka sosežig odpadkov izvaja tako, da je glavni namen toplotna obdelava odpadkov in ne proizvodnja energije ali izdelkov, se naprava šteje za sežigalnico.

Naprava za sosežig je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sosežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.

7.     Obstoječa sežigalnica je sežigalnica, ki je zgrajena ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe zanjo pridobljeno gradbeno ali enotno dovoljenje.

8.     Obstoječa naprava za sosežig je naprava, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe skladno s predpisi kot naprava za sosežig ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo naprave zaradi sosežiga odpadkov.

9.     Nazivna zmogljivost je vsota sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice, ki jo zlasti ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov določi projektant in potrdi upravljavec, izražena kot količina v eni uri sežganih odpadkov.

10.  Dioksini in furani so vsi poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani iz seznama, določenega v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

11.  Upravljavec je pravna ali fizična oseba, ki upravlja sežigalnico ali napravo za sosežig in je skladno s predpisi odgovoren za tehnične in druge pogoje njenega obratovanja.

12.  Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.

13.  Zgorevalni plini so odpadni plini iz sežigalnice ali naprave za sosežig, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.

14.  Ostanki sežiganja so pepel in žlindra, elektrofiltrski pepel in kotlovni prah, trdni ostanki čiščenja odpadnih plinov, blato čistilnih naprav za odpadne vode, izrabljeni katalizatorji in izrabljeno aktivno oglje ali druge snovi v tekočem ali trdnem stanju, ki nastajajo pri sežiganju ali sosežiganju odpadkov, čiščenju odpadnih plinov ali odpadne vode ali drugih postopkih v sežigalnici ali napravi za sosežig in so odpadki skladno s predpisom o ravnanju z odpadki.

3. člen

Določbe te uredbe veljajo za vse sežigalnice in naprave za sosežig, razen za:

1.     tiste, v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo:

-   rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva,

-   rastlinski odpadki iz proizvodnje hrane, če se s sežiganjem pridobljena toplota uporablja,

-   vlaknati rastlinski odpadki iz proizvodnje primarne papirne kaše in iz proizvodnje papirja iz papirne kaše, če gre za sosežig na kraju proizvodnje in se s sosežiganjem pridobljena toplota uporablja,

-   odpadki iz lesa razen tistih, ki lahko zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi in premazi vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine in so predvsem odpadki pri graditvi ali rušenju objektov,

-   odpadki iz plute,

-   radioaktivni odpadki,

-   klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla, ki so urejeni s predpisi s področja veterinarstva, ali

-   odpadki, nastali pri raziskovanju in izkoriščanju nafte in plina na morju, če se sežigajo na morju, in

2.     eksperimentalne naprave, ko se uporabljajo za raziskave, razvoj in testiranje za namen izboljšanja postopkov sežiganja, če je letna količina sežganih odpadkov manjša od 50 ton.

4. člen

Določbe te uredbe, ki se nanašajo posebej na nevarne odpadke, ne veljajo za naslednje nevarne odpadke:

-       gorljive tekoče odpadke, vključno z odpadnimi olji, ki jih določa predpis o ravnanju z odpadnimi olji, če vsebujejo skupaj do 10 mg polikloriranih bifenilov (PCB) ali pentaklorfenolov (PCP) ali drugih polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, da ne vsebujejo drugih nevarnih snovi, na podlagi katerih se skladno s predpisom o ravnanju z odpadki določajo nevarne lastnosti odpadkov, in da je njihova kurilna vrednost najmanj 30 MJ/kg, in

-       katere koli gorljive tekoče odpadke, ki v zgorevalnih plinih, ki nastanejo zaradi njihovega sežiganja, ne povzročajo drugačne ali večje emisije snovi v zrak kot plinsko olje iz predpisa, ki določa kakovost tekočih goriv.

5. člen

Mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz sežigalnice so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za sežigalnico, ki uporablja v kurišču tehnologijo lebdečega sloja, dovoli preseganje mejne vrednosti za ogljikov monoksid (v nadaljnjem besedilu: CO), pri čemer urna povprečna vrednost koncentracije ne sme presegati 100 mg/m3.

6. člen

Mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz naprave za sosežig se izračunajo na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo za napravo za sosežig, če gre za cementarno, dovoli preseganje mejne vrednosti MEVsosež za celotni organski ogljik (v nadaljnjem besedilu: TOC) ali žveplov dioksid (v nadaljnjem besedilu: SO2), če v zgorevalnih plinih cementarne ne nastajata zaradi sosežiga odpadkov.

7. člen

Za emisijo snovi v zrak iz naprave za sosežig, ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, veljajo mejne vrednosti iz 5. člena te uredbe, če:

-       je več kot 40% pridobljene toplote posledica sosežiga nevarnih odpadkov, ali

-       če se sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki.

8. člen

Koncentracije snovi v zgorevalnih plinih se določajo na prostornino suhega zgorevalnega plina pri normnih pogojih, to je pri temperaturi 273 K in zračnem tlaku 101,3 kPa.

Za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih sežigalnice sta določeni naslednji računski vsebnosti kisika:

-       11 volumenskih % v suhem odpadnem plinu, in

-       3 volumenske % v suhem odpadnem plinu, če se sežigajo samo odpadna olja, določena v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadnimi olji.

Računska vsebnost kisika za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih naprave za sosežig se izračuna po postopku, določenem v prilogi 3 te uredbe.

Če se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, lahko ministrstvo, na podlagi predloženih podatkov o tehnični opremi in tehnoloških lastnostih naprav za sežig in poročila o prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak, določi drugačno računsko vsebnost kisika, kot je določena v prejšnjih dveh odstavkih.

9. člen

Če ima sežigalnica ali naprava za sosežig, ki sežiga ali sosežiga nevarne odpadke, čistilno napravo odpadnih plinov, se za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih računska vsebnost kisika iz drugega odstavka prejšnjega člena upošteva le za čas, v katerem izmerjena vsebnost kisika v zgorevalnih plinih presega računsko vsebnost iz prejšnjega člena.

10. člen

Polurne povprečne vrednosti in 10-minutne povprečne vrednosti se določajo iz vrednosti koncentracij, izmerjenih v dejanskem času sežiganja ali sosežiganja odpadkov tako, da se izključi čas zagona in zaustavitve sežiga, če v tem času odpadkov ne sežigajo.

Pred določanjem vrednosti iz prejšnjega odstavka se od izmerjenih povprečnih vrednosti odšteje vrednost natančnosti merjenja, določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

Dnevne povprečne vrednosti se določajo iz veljavnih povprečnih vrednosti, izračunanih na način iz prejšnjih odstavkov.

Dnevna povprečna vrednost velja, če se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževalnih del na merilnem sistemu za izvajanje trajnih meritev ne zavrže več kot pet polurnih povprečnih vrednosti.

Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko na leto zavrže največ deset dnevnih povprečnih vrednosti.

Povprečne vrednosti koncentracij snovi iz 3. in 4. točke priloge 2 te uredbe v predpisanem času vzorčenja in povprečne vrednosti v primeru občasnih meritev plinastih anorganskih spojin fluora (v nadaljnjem besedilu: HF), plinastih anorganskih spojin klora (v nadaljnjem besedilu: HCl) in SO2 iz 19. in 20. člena te uredbe, se določajo na način, določen v programu obratovalnega monitoringa iz 22. člena te uredbe.

11. člen

Sežigalnica ali naprava za sosežig čezmerno obremenjuje okolje z emisijo snovi v zrak, če:

(a)

-       najmanj ena od dnevnih povprečnih vrednosti presega katero koli mejno vrednost iz 1. točke priloge 2 te uredbe pri sežigu ali iz priloge 3 te uredbe pri sosežigu odpadkov, ali

-       več kot 3% dnevnih povprečnih vrednosti v obdobju koledarskega leta presega mejno vrednost iz prve alinee 5. točke priloge 2 te uredbe;

(b)

-       najmanj ena od polurnih povprečnih vrednosti v obdobju koledarskega leta presega katero koli mejno vrednost iz stolpca A v 2. točki priloge 2 te uredbe ali več kot 3% polurnih povprečnih vrednosti v obdobju koledarskega leta presega katero koli mejno vrednost iz stolpca B v 2. točki priloge 2 te uredbe;

(c)

-       najmanj ena od povprečnih vrednosti v predpisanem času vzorčenja presega mejne vrednosti za težke kovine ter dioksine in furane iz 3. in 4. točke priloge 2 te uredbe pri sežigu ali iz priloge 3 te uredbe pri sosežigu odpadkov;

(d)

-       niso izpolnjene zahteve iz druge alinee 5. točke priloge 2 te uredbe pri sežigu ali iz priloge 3 te uredbe pri sosežigu odpadkov.

12. člen

Delovanje sežigalnice mora zagotavljati takšno raven sežiganja odpadkov, da pepel in žlindra, kot ostanka sežiganja, vsebujeta manj kot 3% TOC ali da je teža celotnega organskega ogljika, ki ne zgori, manjša od 5% suhe teže materiala.

V sežigalnici je treba, ne glede na obratovalne razmere, zagotoviti, da se temperatura plina, ki nastane zaradi sežiga odpadkov, za zadnjim dovodom zraka za sežig na nadzorovan in homogen način dvigne za vsaj 2 sekundi na najmanj 850 °C, merjeno na notranji steni ali na drugem, v programu obratovalnega monitoringa določenem, reprezentativnem mestu komore za sežig.

V napravi za sosežig je treba, ne glede na obratovalne razmere, zagotoviti, da se temperatura plina, ki nastane zaradi sežiga odpadkov, dvigne za vsaj 2 sekundi na najmanj 850 °C.

Če se v sežigalnici sežigajo ali v napravi za sosežig sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1% halogeniranih organskih spojin, izraženih kot klor, je treba ne glede na določbe prejšnjih odstavkov zagotoviti, da se temperatura plina iz prejšnjih odstavkov dvigne najmanj na 1.100 °C.

13. člen

Sežigalnica mora za vsako sežigalno linijo imeti najmanj en pomožni gorilnik, ki se mora avtomatsko vklopiti, kadar se temperatura zgorevalnega plina za zadnjim dovodom zraka za sežig zniža pod 850 °C ali v primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena pod 1.100 °C.

Gorilnik iz prejšnjega odstavka je treba uporabljati tudi ob zagonu in ustavitvi sežigalne linije, da se predpisana temperatura 850 °C ali 1.100 °C vzdržuje ves čas in dokler so nesežgani odpadki v komori za sežig.

V času zagona in zaustavitve sežiga ali kadar se temperatura zgorevalnega plina zniža pod 850 °C ali v primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena pod 1.100 °C, je v gorilniku iz prvega odstavka tega člena prepovedano uporabljati gorivo, ki povzroča drugačne ali večje emisije kot plinsko olje iz predpisa, ki določa kakovost tekočih goriv, ali kot tekoči naftni ali zemeljski plin.

14. člen

Sežigalnica ali naprava za sosežig mora imeti sistem za doziranje odpadkov, ki mora avtomatično prekiniti doziranje odpadkov:

-       pri zagonu, dokler ni dosežena temperatura iz 12. člena te uredbe,

-       kadar je temperatura nižja od temperature iz 12. člena te uredbe, ali

-       kadar je zaradi motenj v delovanju ali okvare čistilnih naprav presežena mejna vrednost, za katero koli od snovi, ki se skladno s to uredbo trajno merijo.

15. člen

Infektivne odpadke iz zdravstvene dejavnosti je treba vnašati neposredno v kurišče brez neposrednega rokovanja z njimi in tako, da se pred vnosom ne mešajo z drugimi vrstami odpadkov.

16. člen

Za sežigalnico lahko ministrstvo za določene odpadke ali določen postopek toplotne obdelave odpadkov dovoli drugačne obratovalne parametre kot so določeni v prvem, drugem in četrtem odstavku 12. člena te uredbe ali glede temperature v 14. členu te uredbe, če so kljub drugačnim parametrom izpolnjene za sežigalnico predpisane zahteve in sprememba ne povzroča večje količine ostankov sežiganja ali višje vsebnosti TOC v teh ostankih kot bi bile pri obratovalnih pogojih iz prvega, drugega in četrtega odstavka 12. člena te uredbe ali temperaturi iz prejšnjega člena.

Za napravo za sosežig lahko ministrstvo za določene odpadke ali določen postopek toplotne obdelave odpadkov dovoli drugačne obratovalne parametre kot so določeni v tretjem in četrtem odstavku 12. člena te uredbe ali glede temperature v 14. členu te uredbe, če so kljub drugačnim parametrom izpolnjene za napravo za sosežig predpisane zahteve in niso presežene vsaj mejne vrednosti za TOC in CO, določene v prilogi 2 te uredbe.

17. člen

Sežigalnica ali naprava za sosežig mora biti načrtovana in zgrajena ter mora obratovati tako, da emisija zgorevalnih plinov čim manj vpliva na kakovost zunanjega zraka v okolici v višini do tri metre nad tlemi.

Zgorevalne pline iz sežigalnice ali naprave za sosežig je dovoljeno izpuščati v zrak samo na nadzorovan način skozi odvodnik tako, da niso presežene predpisane mejne vrednosti za onesnaženost zunanjega zraka in da višina odvodnika zagotavlja varovanje človekovega zdravja in okolja.

18. člen

V okviru prvih meritev emisije snovi v zrak iz sežigalnice ali naprave za sosežig je treba poleg meritev koncentracije snovi, za katere so s to uredbo predpisane mejne vrednosti, preveriti tudi zadrževalni čas in temperaturo plina, ki nastane zaradi sežiga odpadkov, ter vsebnost kisika v zgorevalnih plinih v pogojih najbolj neugodnih možnih obratovalnih razmer.

19. člen

V okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz sežigalnice ali naprave za sosežig, je treba izvajati trajne meritve:

-       koncentracije dušikovih oksidov (v nadaljnjem besedilu: NOx) če je s to uredbo predpisana mejna vrednost CO, skupnega prahu, TOC, HCl, HF in SO2 v zgorevalnih plinih,

-       temperature na notranji steni ali drugem, v programu obratovalnega monitoringa določenem, reprezentativnem mestu komore za sežig, in

-       koncentracije kisika, tlaka, temperature in vlage zgorevalnih plinov.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko trajne meritve HF nadomestijo z občasnimi meritvami, če je s postopki obdelave za HCl zagotovljeno, da predpisana mejna vrednost za HCl ni presežena. Občasne meritve HF je treba v primeru iz prejšnjega stavka izvajati v prvih dvanajstih mesecih obratovanja najmanj enkrat na tri mesece, kasneje pa najmanj dvakrat letno.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena trajno merjenje vlage zgorevalnih plinov ni potrebno, če se uporablja suha metoda meritve.

20. člen

Ministrstvo lahko upravljavcu namesto trajnih meritev HCl, HF ali SO2 iz prvega odstavka prejšnjega člena dovoli občasne meritve, če na podlagi podatkov o tehnični opremi in tehnoloških lastnostih naprave za sežig ter o sestavi odpadkov in na podlagi poročila o prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu ugotovi, da emisija teh snovi v nobenih pogojih obratovanja ne more presegati predpisanih mejnih vrednosti.

V primeru iz prejšnjega odstavka je treba občasne meritve izvajati v prvih dvanajstih mesecih obratovanja najmanj enkrat na tri mesece, kasneje pa najmanj dvakrat letno.

21. člen

V okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz sežigalnice ali naprave za sosežig, je treba v prvih dvanajstih mesecih obratovanja najmanj enkrat na tri mesece, kasneje pa najmanj dvakrat letno izvajati občasne meritve koncentracije težkih kovin ter dioksinov in furanov.

22. člen

Trajne meritve iz 19. člena te uredbe in občasne meritve iz 19. in 20. člena te uredbe ter iz prejšnjega člena je treba izvajati po programu obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak.

Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:

-       značilnostih sežigalnice ali naprave za sosežig, ki so pomembne za emisijo snovi v zrak,

-       lastnostih odpadkov, ki se sežigajo ali sosežigajo, ki so pomembne za emisijo snovi v zrak,

-       snoveh v zgorevalnih plinih in obratovalnih parametrih, ki so predmet trajnih in občasnih meritev,

-       merilnih mestih,

-       metodah vzorčenja in merjenja,

-       načinu določanja povprečne vrednosti koncentracij iz šestega odstavka 10. člena te uredbe,

-       pogostosti občasnih meritev in številu posameznih meritev v okviru občasnih meritev,

-       času vzorčenja in načinu vzorčenja v času izvajanja posamezne meritve v okviru občasne meritve, in

-       programu kalibriranja merilnih naprav za trajne meritve in rednih letnih testiranj merilne opreme.

Program kalibriranja merilnih naprav iz prejšnjega odstavka mora predvideti kalibriranje najmanj enkrat vsake tri leta.

Program iz prvega odstavka tega člena mora izdelati oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje monitoringa v predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Program iz prvega odstavka tega člena je sestavni del vloge za dovoljenje za sežiganje.

23. člen

Če upravljavec na podlagi meritev ugotovi, da sežigalnica ali naprava za sosežig z emisijo snovi v zrak čezmerno onesnažuje okolje, mora o tem takoj obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.

Upravljavec mora v primeru okvare sežigalnice ali naprave za sosežig takoj, ko je to mogoče omejiti ali ustaviti sežiganje ali sosežiganje odpadkov, ponovno pa lahko z njim v celotnem obsegu začne, ko so zagotovljeni vsi predpisani obratovalni in drugi pogoji.

24. člen

Ministrstvo v dovoljenju za sežiganje določi tudi najdaljši dovoljeni čas, v katerem lahko ob tehnično neizogibnih ustavitvah ali motnjah v delovanju čistilnih naprav ali merilnih naprav sežigalnica ali naprava za sosežig začasno čezmerno obremenjuje okolje z emisijo tistih snovi v zrak, za katere so predpisane mejne vrednosti.

25. člen

Če sežigalnica ali naprava za sosežig ali posamezna sežigalna linija iz kakršnih koli razlogov z emisijo snovi v zrak čezmerno obremenjuje okolje, lahko upravljavec v takšnih pogojih sežiga ali sosežiga odpadke neprekinjeno največ 4 ure, v posameznem koledarskem letu pa skupno največ 60 ur.

Čas 60 ur iz prejšnjega odstavka velja za sežigalne linije, ki so vezane na skupno napravo za čiščenje odpadnih plinov.

Sežigalnica v nobenem primeru ne sme obratovati tako, da:

-       so presežene predpisane mejne vrednosti za ogljikov monoksid,

-       so presežene predpisane mejne vrednosti za skupni organski ogljik,

-       polurna povprečna vrednost skupnega prahu presega 150 mg/m3, in

-       niso izpolnjeni obratovalni pogoji, določeni v 12., 13. in 14. členu te uredbe.

26. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

27. člen

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

-       ne zagotavlja predpisane temperature iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 12. člena te uredbe,

-       ne uporablja dodatnega gorilnika skladno s prvim in drugim odstavkom 13. člena te uredbe,

-       ne uporablja sistema za doziranje odpadkov skladno s 14. členom te uredbe,

-       ne ravna z infektivnimi odpadki iz zdravstvene dejavnosti skladno s 15. členom te uredbe,

-       ne zagotavlja obratovalnega monitoringa skladno z 19. in 21. členom te uredbe,

-       ne ravna skladno s 23. členom te uredbe, ali

-       ne ravna skladno s 25. členom te uredbe.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.

Priloga 1: Izračun ekvivalentov za dioksine in furane

Priloga 2: Mejne vrednosti koncentracij snovi v zgorevalnih plinih sežigalnice

Priloga 3: Metodologija izračunavanja mejnih vrednosti koncentracij snovi v zgorevalnih plinih naprave za sosežig in računske vsebnosti kisika za sosežig odpadkov

Priloga 4: Natančnost merjenja

Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 50/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»28. člen

Za obstoječo sežigalnico lahko ministrstvo ne glede na določbe prvega odstavka 5. člena te uredbe dovoli preseganje:

-       dnevne povprečne vrednosti koncentracije za skupni prah največ do 20 mg/m3 do 1. januarja 2008,

-       dnevne povprečne vrednosti koncentracije za dušikove okside (v nadaljnjem besedilu: NOx) največ do 500 mg/m3 do 1. januarja 2008, če gre za obstoječo sežigalnico z nazivno zmogljivostjo največ 6 t/h,

-       dnevne povprečne vrednosti koncentracije za NOx največ do 400 mg/m3 do 1. januarja 2010, če gre za obstoječo sežigalnico z nazivno zmogljivostjo več kot 6 t/h in manj ali enako 16 t/h,

-       dnevne povprečne vrednosti koncentracije za NOx največ do 400 mg/m3 do 1. januarja 2008, če gre za obstoječo sežigalnico z nazivno zmogljivostjo več kot 16 t/h in manj kot 25 t/h, iz katere se ne odvajajo odpadne vode, ali

-       polurne povprečne vrednosti koncentracije NOx največ do 600 mg/m3 glede na mejno vrednost iz stolpca A in največ do 400 mg/m3 glede na mejno vrednost iz stolpca B iz 2. točke priloge 2 te uredbe do 1. januarja 2010, če gre za obstoječo sežigalnico z nazivno zmogljivostjo med 6 t/h in 16 t/h.

29. člen

Za napravo za sosežig, če gre za cementarno, lahko ministrstvo ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena te uredbe dovoli preseganje mejne vrednosti MEVsosež:

-       za NOx največ do 800 mg/m3 do 28. decembra 2005, če gre za cementarno, ki je obstoječa naprava za sosežig, ali obstoječo cementarno, ki začne sosežigati odpadke po uveljavitvi te uredbe, vendar najkasneje 28. decembra 2004,

-       za NOx največ do 1200 mg/m3 do 1. januarja 2008, če gre za obstoječo cementarno z mokrim postopkom ali cementarno z zmogljivostjo sosežiganja manj kot 3 t odpadkov na uro,

-       za skupni prah največ do 50 mg/m3 do 28. decembra 2005, če gre za cementarno, ki je obstoječa naprava za sosežig, ali obstoječo cementarno, ki začne sežigati odpadke po uveljavitvi te uredbe, vendar najkasneje 28. decembra 2004, ali

-       za skupni prah največ do 50 mg/m3 po 28. decembru 2005 vendar najdlje do 1. januarja 2008, če gre za cementarno z zmogljivostjo sosežiganja manj kot 3 t odpadkov na uro.

30. člen

Za napravo za sosežig, če gre za kurilno napravo, lahko ministrstvo ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena te uredbe dovoli preseganje mejne vrednosti MEVPROC:

-       za NOx največ do 650 mg/Nm3 do1. januarja 2008, če gre za kurilno napravo, ki je obstoječa naprava za sosežig, ali obstoječo kurilno napravo, ki začne sežigati odpadke po uveljavitvi te uredbe, vendar najkasneje 28. decembra 2004,

-       za NOx največ do 350 mg/Nm3 do 1. januarja 2008, če gre za kurilno napravo na trdna goriva s kuriščem na lebdeči sloj in s toplotno močjo od 100 MW do 300 MW, ki je obstoječa naprava za sosežig,

-       za NOx največ 350 mg/Nm3 do 1. januarja 2008, če gre za kurilno napravo na biomaso s kuriščem na lebdeči sloj in s toplotno močjo od 100 MW do 300 MW, ki je obstoječa naprava za sosežig,

-       za SO2 največ od 2.000 mg/Nm3 do 400 mg/Nm3 (linearno zmanjševanje od 100 MW do 500 MW) do 28. decembra 2005, če gre za kurilno napravo, ki je obstoječa naprava za sosežig, ali obstoječo kurilno napravo, ki začne sežigati odpadke po uveljavitvi te uredbe, vendar najkasneje 28. decembra 2004,

-       za SO2 največ od 850 mg/Nm3 do 400 mg/Nm3 (linearno zmanjševanje od 100 MW do 300 MW) do 1. januarja 2008, če gre za kurilno napravo na trdna goriva s kuriščem na lebdeči sloj in s toplotno močjo od 100 MW do 300 MW, ki je obstoječa naprava za sosežig, ali

-       za skupni prah največ do 50 mg/Nm3 do 28. decembra 2005, če gre za veliko kurilno napravo, ki je obstoječa naprava za sosežig, ali obstoječo veliko kurilno napravo, ki začne sežigati odpadke po uveljavitvi te uredbe, vendar najkasneje 28. decembra 2004.

31. člen

Če se v obstoječem kotlu s kuriščem na lubje v obratu za proizvodnjo primarne papirne kaše in papirja sosežigajo samo lastni odpadki, ki nastajajo na kraju proizvodnje, lahko ministrstvo dovoli drugačne obratovalne parametre kot so določeni v tretjem in četrtem odstavku 12. člena te uredbe ali glede temperature v 14. členu te uredbe, če ni presežena vsaj mejna vrednost za TOC, določena v prilogi 2 te uredbe.

32. člen

Za sežigalnice, v katerih se sežigajo samo nevarni odpadki, začnejo mejne vrednosti za NOx v zgorevalnih plinih, določene v 1. in 2. točki priloge 2 te uredbe, veljati 1. januarja 2007.

Za velike kurilne naprave na trdna goriva, ki so kot obstoječe kurilne naprave določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz kurilnih naprav, začnejo mejne vrednosti za NOx in SO2 v zgorevalnih plinih, določene v prilogi 3 te uredbe, veljati 1. julija 2004.

Za velike kurilne naprave na trdna goriva, v katerih se sosežigajo samo nevarni odpadki, začnejo mejne vrednosti za NOx v zgorevalnih plinih, določene v 3. točki priloge 3 te uredbe, veljati 1. januarja 2007.

33. člen

Upravljavec mora obstoječo sežigalnico ali napravo za sosežig prilagoditi zahtevam te uredbe najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi uredbe.

34. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:

-       uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 28/00),

-       uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov (Uradni list RS, št. 28/00 in 31/00),

-       določbe, ki se nanašajo na druga trdna goriva in druga tekoča goriva, v tabeli 1 iz 3. člena, tabeli 6 iz 11. člena in tabeli 8 iz 13. člena ter določbe drugega odstavka 5. člena uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98 in 105/00), in

-       določbe drugega odstavka 23. člena in 24. člen pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98),

razen za obstoječe sežigalnice in naprave za sosežig, za katere prenehajo veljati z dnem njihove prilagoditve po prejšnjem členu.

35. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 56/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 84/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04) določa:

»193. člen

(prenehanje veljavnosti)

[…]

(4) V predpisih, izdanih na podlagi 27. in 30. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presojo vplivov na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev glede emisij ali ravnanja z odpadki.

[…]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»199. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov (Uradni list RS, št. 76/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.